Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/2010 z dne 29. 1. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/2010 z dne 29. 1. 2010

Kazalo

236. Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami, stran 830.

Na podlagi 60.a člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina predpisa)
Ta uredba v skladu z Direktivo 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L št. 288 z dne 6. 11. 2007, str. 27) določa vsebino in način priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (v nadaljnjem besedilu: načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti), ki vključuje tudi časovnice za pripravo načrta in njegovih posameznih vsebin.
2. člen
(cilji načrta)
(1) Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti pripravi ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti na območjih pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije.
(2) Ob smiselni uporabi določb te uredbe se v skladu s predpisi o vodah pripravljajo načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti tudi za druga območja poplavne ogroženosti.
3. člen
(pojmi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi imajo naslednji pomen:
– »poplava« pomeni začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo. To vključuje poplave, ki jih povzročijo reke, gorski hudourniki, občasni sredozemski vodotoki, ter poplave, ki jih povzroči morje v obalnih območjih, lahko pa izključuje poplave iz kanalizacijskih sistemov;
– »poplavna ogroženost« pomeni kombinacijo verjetnosti nastopa poplavnega dogodka in morebitnih s poplavo povezanih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti;
– »območja pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije« (v nadaljnjem besedilu: območja pomembnega vpliva poplav) so poplavna območja, določena v skladu s predpisom, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na poplavnih območjih. Ta določa kriterije za opredelitev poplavnih območij, na katerih obstaja možnost nastanka pomembnih škodljivih posledic za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti;
– »potencialno pomembni viri onesnaženja« so predvsem viri onesnaženja iz naslova dejavnosti in naprav, določenih s predpisi o varstvu okolja, Uredbo o vrstah dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega (Uradni list RS, št. 97/04, 71/07 in 122/07);
– »zmanjševanje poplavne ogroženosti« pomeni obvladovanje poplavne ogroženosti s poudarkom na zmanjšanju morebitnih škodljivih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti ter, če je to primerno, s poudarkom na negradbenih ukrepih in/ali na ukrepih za zmanjšanje verjetnosti nastopa poplavljanja, ki lahko vključujejo tudi sonaravne ukrepe, kjer je to primerno;
– »okoljski cilji upravljanja voda« so cilji določeni s predpisi o vodah in predpisi o varstvu okolja in se nanašajo na vode;
– »kulturna dediščina« je nepremična dediščina, določena s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
4. člen
(teritorialne podlage za pripravo načrta)
Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti se v skladu s predpisi o vodah pripravi za območja pomembnega vpliva poplav, usklajene na ravni porečij in povodij na:
– vodnem območju Donave in
– vodnem območju Jadranskega morja.
5. člen
(usklajevanje načrta na mednarodni ravni)
(1) V primeru, da sta vodni območji, za kateri se pripravlja načrt, del mednarodnega vodnega območja, ki je v celoti na ozemlju Evropske skupnosti, ministrstvo zagotovi usklajeno pripravo načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti, usklajenega z nizom načrtov na ravni mednarodnega vodnega območja ali pripravo enega mednarodnega načrta.
(2) V primeru, da načrta na mednarodni ravni ni, se pripravi načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki zajema vsaj del mednarodnega vodnega območja, ki je na ozemlju Republike Slovenije, in je do največje možne mere usklajen na ravni mednarodnega vodnega območja.
(3) V primeru mednarodnega vodnega območja, ki sega prek meja Evropske skupnosti, si mora ministrstvo prizadevati za pripravo načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti, usklajenega z nizom načrtov na ravni mednarodnega vodnega območja ali enega mednarodnega načrta. Kjer to ni mogoče, ministrstvo zagotovi pripravo načrta za del mednarodnega vodnega območja, ki leži na območju Republike Slovenije.
6. člen
(izhodišča za pripravo načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti)
Priprava načrta iz 4. člena te uredbe temelji na:
– predhodni oceni poplavne ogroženosti na celotnem območju Republike Slovenije,
– določitvi kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti za območja pomembnega vpliva poplav.
II. PREDHODNA OCENA POPLAVNE OGROŽENOSTI
7. člen
(način priprave predhodne ocene poplavne ogroženosti)
(1) Predhodna ocena poplavne ogroženosti se pripravi za vodna območja Republike Slovenije na podlagi razpoložljivih informacij, ki jih je mogoče neposredno uporabiti, kot so na primer obstoječi podatki o preteklih poplavah in raziskave o dolgoročnem razvoju, zlasti glede vpliva podnebnih sprememb na pojav poplav z namenom ocene morebitne ogroženosti zdravja prebivalcev, okolja, kulturne dediščine in gospodarske dejavnosti.
(2) V primeru, ko so vodna območja iz prejšnjega odstavka del mednarodnih vodnih območij, ki jih Republika Slovenija deli s sosednjimi državami članicami Evropske skupnosti, mora ministrstvo zagotoviti izmenjavo ustreznih informacij o predhodni oceni poplavne ogroženosti z zadevnimi pristojnimi organi.
(3) V primeru vodnih območij in pripadajočih povodij ali porečij, ki pripadajo mednarodnemu vodnemu območju, mora ministrstvo opredelitev območij pomembnega vpliva poplav iz 9. člena te uredbe uskladiti z zadevno državo članico.
8. člen
(vsebina predhodne ocene poplavne ogroženosti)
(1) Predhodna ocena poplavne ogroženosti vsebuje vsaj:
– karte vodnega območja v ustreznem merilu, vključno z mejami povodij, porečij in, kjer obstajajo, obalnih poplavnih območij, ki prikazujejo topografijo in rabo tal,
– opis preteklih poplav in z njimi povezane erozije, ki so imele znatne škodljive posledice za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti in okolje ter za katere še zmeraj obstaja velika verjetnost, da se bodo v prihodnosti ponovile, vključno z njihovim obsegom in odtočnimi potmi poplavnih voda ter oceno škodljivih posledic, ki so jih povzročile, ter
– opis večjih poplav, ki so se zgodile v preteklosti in za katere se lahko pričakuje, da bi se lahko s podobnimi posledicami ponovile.
(2) V kolikor je zaradi ocene morebitnega vpliva poplavne ogroženosti na posameznem območju treba, lahko predhodna ocena vsebuje tudi oceno morebitnih škodljivih posledic prihodnjih poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju, kolikor je to mogoče, dejavnikov kot so topografija, položaj vodotokov ter njihove splošne hidrološke in geomorfološke značilnosti, vključno s poplavnimi območji kot naravnimi zadrževalnimi območji, učinkovitost obstoječe infrastrukture, ki jo je ustvaril človek za zaščito pred poplavami, položaj naseljenih območij, območij gospodarskih dejavnosti in dolgoročnega razvoja, vključno z vplivi podnebnih sprememb na pojav poplav ter podatke o kulturni dediščini in objektih, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega.
9. člen
(območja pomembnega vpliva poplav)
Na podlagi predhodne ocene poplavne ogroženosti iz 8. člena te uredbe mora ministrstvo za vsako vodno območje ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na ozemlju Republike Slovenije, opredeliti tista območja, za katera se ugotovi, da obstaja možnost pomembnega vpliva poplav, ali verjetnost, da bi se ta lahko pojavila, v skladu s kriteriji določenimi s predpisi o vodah.
10. člen
(časovnica za pripravo predhodne ocene)
Ministrstvo mora zagotoviti izdelavo predhodne ocene poplavne ogroženosti do 22. decembra 2011 in jo dati na razpolago Evropski komisiji najkasneje tri mesece po izdelavi.
III. KARTE POPLAVNE NEVARNOSTI IN KARTE POPLAVNE OGROŽENOSTI
11. člen
(način priprave kart poplavne nevarnosti in ogroženosti)
(1) Ministrstvo zagotovi pripravo kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti v najustreznejšem merilu za območja pomembne poplavne ogroženosti v skladu s predpisom o metodologiji za določanje poplavnih območij na ravni vodnih območij po predpisih o vodah.
(2) Za pripravo kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti iz prejšnjega odstavka, ki so skupna z drugo državo članico Evropske skupnosti, mora ministrstvo zagotoviti predhodno izmenjavo podatkov med zadevnimi pristojnimi organi.
12. člen
(vsebina kart poplavne nevarnosti in ogroženosti)
(1) Karte poplavne nevarnosti zajemajo geografska območja, na katerih lahko pride do naslednjih vrst poplav:
– poplav z majhno verjetnostjo nastanka oziroma poplav kot posledice izrednih dogodkov,
– poplav s srednjo verjetnostjo nastanka, kar pomeni z 1% verjetnostjo nastanka,
– poplav z veliko verjetnostjo nastanka, kjer je to primerno.
(2) Za vsako vrsto poplav iz prejšnjega odstavka je treba prikazati naslednje podatke:
– obseg poplav,
– globino vode ali višino gladine vode, kar je ustrezno, in
– hitrost toka ali ustrezni pretok vode, kjer je to primerno.
(3) Na kartah poplavne ogroženosti je treba prikazati morebitne škodljive posledice, povezane z vrstami poplav iz prvega odstavka tega člena, izražene glede na:
– okvirno število prebivalcev, ki jih lahko prizadene poplava,
– vrste gospodarskih dejavnosti na območju, ki jih lahko prizadene poplava,
– potencialno pomembne vire onesnaženja, ki lahko v primeru poplav povzročijo nenamerno onesnaženje, in območja s posebnimi zahtevami v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo vsebino načrta upravljanja voda po predpisih o vodah, ki jih lahko prizadene poplava, in
– druge pomembne podatke, kot na primer navedba območij, kjer lahko pride do poplav z visoko vsebnostjo toka sedimenta ali naplavin, podatke o drugih večjih virih onesnaževanja ter podatke o kulturni dediščini.
(4) Priprava kart poplavne nevarnosti na obalnih območjih, na katerih je vzpostavljena ustrezna stopnja zaščite, ali območjih, kjer je vzrok za poplavo podzemna voda, se omeji na vrsto poplave iz prve alinee drugega odstavka tega člena.
13. člen
(časovnica za pripravo kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti)
Ministrstvo mora zagotoviti karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti do 22. decembra 2013 in jih dati na razpolago Evropski komisiji najkasneje tri mesece po izdelavi.
IV. NAČRT ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI
14. člen
(način priprave načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti)
(1) Pri pripravi načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti mora ministrstvo zagotoviti:
– usklajenost vseh vidikov zmanjševanja poplavne ogroženosti iz tretjega odstavka 15. člena na ravni vodnega območja, posameznih porečij in povodij,
– spoštovanje načela solidarnosti ter
– obveščanje javnosti in javno posvetovanje.
(2) Načrt zmanjšanja poplavne ogroženosti, pripravljen v eni državi članici, zaradi solidarnosti ne sme vsebovati ukrepov, ki po obsegu in vplivu znatno povečujejo poplavno ogroženost gorvodno ali dolvodno v drugih državah v istem povodju ali porečju, razen če so ti ukrepi usklajeni in so zadevne države našle skupno rešitev v okviru aktivnosti iz 5. člena te uredbe.
(3) Načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti se, če se to zdi potrebno, dopolni z dopolnilnimi načrti za zmanjšanje poplavne ogroženosti, na ravni posameznih porečij ali povodij, usklajenimi na ravni mednarodnih porečij.
(4) Načelo solidarnosti iz prvega odstavka tega člena se mora upoštevati tudi pri pripravi dopolnilnih načrtov, še posebej znotraj posameznih porečij, ki jih delijo meje lokalnih skupnosti.
15. člen
(vsebina načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti)
(1) Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti oblikuje cilje in ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti za območja, določena v 9. členu te uredbe, usklajena na ravni vodnega območja določenega v 4. členu te uredbe.
(2) Vsebina načrta zmanjšanja poplavne ogroženosti je določena s prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe. Načrt zmanjšanja poplavne ogroženosti mora upoštevati tudi vidike, kot so:
– stroški in koristi,
– obseg poplav ter odtočne poti poplavnih voda in območja, kjer bi se poplavne vode lahko zadržale, kot so naravna poplavna območja,
– okoljski cilji upravljanja voda ter
– cilji upravljanje tal in voda, prostorsko načrtovanje, raba tal, ohranjanje narave ter plovba in pristaniška infrastruktura.
(3) V načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti morajo biti obravnavani vsi vidiki zmanjševanja poplavne ogroženosti, s poudarkom na preprečevanju, varstvu, pripravljenosti, vključno z napovedovanjem poplav in sistemi za zgodnje opozarjanje, pri čemer se morajo upoštevati značilnosti posameznega povodja ali porečja.
(4) Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti lahko vključuje tudi spodbujanje praks trajnostne rabe tal, zaščito poplavnih območij in odtočnih poti poplavnih voda, izboljšanje zadrževanja voda, kjer je to primerno z uporabo sonaravnih ukrepov ter nadzorovano poplavljanje nekaterih območij v primeru poplavnega dogodka.
16. člen
(usklajevanje z okoljskimi cilji upravljanja voda)
(1) Pri pripravi načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami je treba zagotoviti usklajenost z okoljskimi cilji upravljanja voda, določenimi s predpisi o vodah in predpisi o varstvu okolja s poudarkom na učinkoviti in boljši izmenjavi podatkov ter medsebojnem dopolnjevanju in koristi pri doseganju ciljev po predpisih o vodah in varstvu okolja.
(2) Za pripravo posameznih vsebin načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami je treba zlasti:
– uporabiti informacije iz načrtov upravljanja voda, pripravljenih v skladu s predpisi o vodah,
– vključiti karte, pripravljene v skladu s III. poglavjem te uredbe, v preglede načrta upravljanja voda po predpisih o vodah,
– pripraviti načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za prvo načrtovalsko obdobje in njegove nadaljnje preglede, usklajeno s pregledi načrtov upravljanja voda po predpisih o vodah, in jih, če je to smiselno, vanje tudi vključiti in
– spodbujati dejavno vključevanje javnosti.
17. člen
(uporaba obstoječih poplavnih kart)
(1) Ministrstvo lahko za potrebe načrta zmanjšanja poplavne ogroženosti iz 19. člena te uredbe uporabi:
– karte poplavne nevarnosti ali karte poplavne ogroženosti, ki so bile pripravljene v skladu s predpisom o metodologiji za določanje poplavnih območij za potrebe postopkov prostorskega načrtovanja po predpisih o urejanju prostora pred 22. decembrom 2010 in ustrezajo zahtevam III. poglavja te uredbe,
– načrte za zmanjševanje poplavne ogroženosti, dokončno oblikovane pred 22. decembrom 2010, če je vsebina teh načrtov v skladu z določbami IV. poglavja te uredbe.
(2) Ministrstvo mora o tej odločitvi posredovati Evropski komisiji ustrezno informacijo do 22. decembra 2010.
18. člen
(obveščanje javnosti in javno posvetovanje)
(1) Ministrstvo mora ob pripravi načrta zagotoviti, da so predhodna ocena poplavne ogroženosti, karte poplavne nevarnosti, karte poplavne ogroženosti in načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti dostopni javnosti.
(2) Ministrstvo mora spodbujati dejavno vključevanje zainteresiranih strani pri izdelavi, pregledovanju in posodabljanju načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti iz IV. poglavja te uredbe.
(3) Dejavno vključevanje vseh zainteresiranih strani je treba po potrebi uskladiti z dejavnim vključevanjem zainteresiranih deležnikov pri pripravi načrtov upravljanja voda po predpisih o vodah.
19. člen
(časovnica za pripravo načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti)
Ministrstvo mora zagotoviti, da so načrti zmanjševanja poplavne ogroženosti dokončani in objavljeni do 22. decembra 2015, ter jih dati na razpolago Evropski komisiji najkasneje tri mesece po objavi.
20. člen
(posodobitev)
Z namenom preveritve doseganja ciljev zmanjševanja poplavne ogroženosti se:
– predhodna ocena poplavne ogroženosti iz II. poglavja te uredbe pregleda in po potrebi posodobi do 22. decembra 2018, nato pa vsakih šest let,
– karte poplavne nevarnosti in karte poplavne ogroženosti iz III. poglavja te uredbe pregledajo, in če je potrebno, posodobijo do 22. decembra 2019, nato pa vsakih šest let in
– načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti iz IV. poglavja te uredbe, vključno z vsebinami iz dela B Priloge 1, pregledajo in po potrebi posodobijo do 22. decembra 2021, nato pa vsakih šest let, pri čemer se upoštevajo vse nove okoliščine, zlasti morebitni vpliv podnebnih sprememb na pojav poplav.
21. člen
(podatki o načrtu)
(1) Podatke, uporabljene za potrebe obdelave, prikaza in prenosa podatkov načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti in njegovih posodobitev, se prikaže v opisnem in kartografskem delu načrta.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se nanašajo predvsem na podatke o:
– odgovorni upravi,
– teritorialnih podlagah za načrtovanje zmanjševanja poplavne ogroženosti,
– predhodni oceni poplavne ogroženosti iz II. poglavja te uredbe,
– kartah poplav iz III. poglavja te uredbe in
– načrtu zmanjševanja poplavne ogroženosti iz IV. poglavja te uredbe.
Podatki se oblikujejo in prikažejo v skladu s tehničnimi obrazci, ki jih pripravi Evropska komisija, ministrstvo pa jih v ta namen objavi na svoji spletni strani.
(3) Opisni in kartografski podatki za potrebe obdelave, prikaza in prenosa podatkov načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti in njegovih posodobitev se hranijo v vodnem katastru in vodni knjigi, kot to določajo predpisi o vodah, z upoštevanjem tehničnih obrazcev iz prejšnjega odstavka.
V. KONČNA DOLOČBA
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00714-1/2010/7
Ljubljana, dne 28. januarja 2010
EVA 2009-2511-0051
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik