Uradni list

Številka 110
Uradni list RS, št. 110/2009 z dne 29. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 110/2009 z dne 29. 12. 2009

Kazalo

5071. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Dobrtešnica Šempeter, stran 15122.

Na podlagi 46. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) in 16., 24. ter 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05, 94/05 in 23/06) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 21. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Dobrtešnica Šempeter
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec ter Programske zasnove za območje stanovanjske soseske Dobrtešnica I – Šempeter, sprejme občinski podrobni prostorski načrt za naselje Dobrtešnica Šempeter, ki je del prostorsko planske enote S3 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Občinski OPPN je izdelalo podjetje R Projekt d.o.o., pod številko naloge 823/2008, na podlagi idejnih zasnov objektov in prometne ter komunalne in energetske infrastrukture.
2. člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino):
(A) Odlok o OPPN
(B) Besedilo
(C) Grafični del
– Izsek iz kartografske             M – 1:5000
dokumentacije prostorskega načrta
Občine Žalec z lego prostorske
ureditve
– Območje podrobnega načrta z       M – 1:500
obstoječimi parcelnim stanjem
– Prikaz vplivov in povezav s       M – 1:500
sosednjimi območji
– Arhitektonska situacija           M – 1:500
– Zazidalna situacija               M – 1:500
– Prikaz ureditev poteka omrežij in M – 1:500
priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo
ter grajeno javno dobro (prikaz
obstoječega stanja in ukinjenih
vodov)
– Prikaz ureditev poteka omrežij in M – 1:500
priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo
ter grajeno javno dobro (prikaz
novega stanja in novih vodov)
– Prikaz ureditev, potrebnih za     M – 1:500
varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanje narave
– Prikaz ureditev, potrebnih za     M – 1:500
obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom
– Načrt parcelacije (s tabelo       M – 1:500
količbenih točk objektov in parcel)
(D) Priloge
– Izvleček iz strateškega prostorskega akta
– Prostorski plan občine
– Prikaz stanja prostora
– Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so sodelovali pri pripravi OPPN
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) se nanaša na območje za katerega je bila v letu 1991 izdelana programska zasnova za območje stanovanjske soseske Dobrtešnica I – Šempeter. Sprejeta programska zasnova območje namenja večstanovanjski blokovni gradnji. Po prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Žalec je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč, namenjeno za večstanovanjsko gradnjo. Območje v naravi predstavlja obdelovalno kmetijska zemljišča oziroma travniške površine.
(2) Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema območje, ki ga na severu deloma omejuje regionalna cesta skozi Šempeter (RII-447/0367 Žalec–Šempeter), na jugu obstoječa individualna stanovanjska pozidava, na vzhodu obstoječa večstanovanjska blokovna gradnja ter na zahodu še nepozidane stavbne površine v kmetijski rabi.
(3) V območje OPPN so vključene parcele št. 456/1-del, 1121/2-del, 450/1-del, 448/1 in 448/3, vse k.o. Šempeter v Savinjski dolini. Ureditveno območje meri 5246,00 m2.
4. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvede:
– priključek na javno pot, ki je na parceli št. 445/5, k.o. Šempeter v Savinjski dolini (ulica Pod smrekami se priključuje na Šolsko ulico),
– za potrebe novega stanovanjskega naselja, javne razsvetljave in garažne hiše se zgradi nov NN električni zemeljski priključek od TP Dobrteša vas Aleš, ki poteka do meje OPPN preko parcel št. *467 in 1198, k.o. Šempeter v Savinjski dolini,
– NN elektro nadzemni razvod od trafo postaje TP Dobrteša vas Aleš, ki prečka obravnavano območje, se odstrani. Obstoječe stanovanjske hiše, ki so priključene na ta razvod se prestavijo na nov NN elektro zemeljski razvod od trafo postaje TP Dobrteša vas Aleš,
– nova trasa priključnega vodovoda od obstoječega cevovoda PE 110 do meje OPPN, poteka preko parcel št. 445/5 in 1198, k.o. Šempeter v Savinjski dolini,
– nova trasa TK voda od obstoječega voda PVC premera 110, od priključnega jaška do meje OPPN, preko parcele št. *467 in 1198, k.o. Šempeter v Savinjski dolini,
– na obravnavanem območju se za potrebe gradnje prestavi obstoječi fekalni kanal. Zgradi se nov kanal, ki se priključuje na revizijski jašek RJ2,
– trasa novega plinovoda poteka po javni površini od mesta priključitve na Šolski ulici do meje OPPN preko parcel št. 1141/1, 119/8 in 445/5, k.o. Šempeter v Savinjski dolini.
5. člen
(skupno vplivno območje)
Skupno vplivno območje obsega parcele št.: 456/1, 450/1, 448/1, 448/3, 1121/2, 445/5, 1198, 456/2, 456/5, 444/4, 456/6.
6. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne kvalifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03):
– stanovanjske stavbe,
– garažne stavbe,
– gradbeno inženirski objekti.
(2) Na območju OPPN je naknadno dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08), če s tem odlokom ni drugače določeno. Dovoljeni so:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja, urbana oprema.
Nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta.
7. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Območje se nahaja v delu stanovanjske soseske, ki je že izoblikovana in predstavlja dopolnitev le-te. Z OPPN se znotraj ureditvenega načrta predvidi:
– izgradnjo dveh nizov večstanovanjskih objektov,
– izgradnjo garažne hiše,
– ureditev zunanjega okolja,
– priključitev predvidenih objektov na javno gospodarsko infrastrukturo: vodovod, kanalizacijsko omrežje, plinovod, električno omrežje, telefonsko omrežje, kabelsko omrežje.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
8. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Obravnavano območje obsega 5246 m2 veliko nepozidano stavbno zemljišče, ki je del prostorsko planske enote S3. Širše območje je na jugu pozidano z individualnimi hišami, na vzhodu z večstanovanjsko blokovno gradnjo. Ureditveno območje na severu delno omejuje regionalna cesta skozi Šempeter, na zahodu se nahajajo še nepozidane površine v kmetijski rabi.
Obravnavana gradnja ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno komunalno in energetsko infrastrukturo v širšem območju.
Vodovod, elektrika in plinska oskrba se izvedejo z infrastrukturnimi posegi. Obravnavana gradnja ne bo imela negativnih vplivov na varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito okolice. Prav tako ne bo vplivala na varnost nepremičnin v okolici. Predvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na izgled obstoječe kulturne krajine, zato so v OPPN natančno določeni pogoji za posege v predmetnem prostoru. Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov)
Gradnja objektov se prilagodi obstoječi pozidavi. Večstanovanjski objekti so nanizani v dveh vrstah (skupaj 8 objektov). Na severnem delu obravnavanega območja se zgradi garažna hiša. Med garažno hišo in stanovanjskimi objekti se uredi dostopna cesta, ki se na vzhodu priključuje na obstoječo občinsko cesto. Objekti so zasnovani tako, da sledijo prehodu obstoječe blokovne gradnje na vzhodu in stanovanjske gradnje na zahodu. Velikost in zmogljivost objektov, ki se načrtujejo v obravnavanem OPPN:
– dva niza večstanovanjskih objektov, tlorisne velikosti 147,7 m2. Predvideni višinski gabariti objektov bodo od P+1 do P+3+M,
– garažna hiša tlorisne velikosti 926,59 m2. Predvideni višinski gabarit objekta bo K+P+1 ali P+1. V garažni hiši bo zagotovljenih od 70 do 100 parkirnih mest in prostor za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– ureditev zunanjega okolja: na obravnavanem območju nameravamo zagotoviti 30 parkirnih mest, ureditev zelenice znotraj območja, na južni strani zasaditev zelene meje v obliki grmovnic in drevesnih vrst ter urediti cestni priključek znotraj območja,
– na zahodni strani obravnavanega območja se uredijo otroška igrišča z igrali v skupni površini 220 m2,
– tlorisna velikost zelenih površin znaša 2032,39 m2, kar predstavlja faktor zazidanosti 0,61,
– priključitev predvidenih objektov na javno gospodarsko infrastrukturo: vodovod, kanalizacijsko omrežje, plinovod, električno omrežje, telefonsko omrežje, kabelsko omrežje.
10. člen
(ureditve okolice)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikularne ureditve (ureditve cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev dreves, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanje, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
11. člen
(vrste dejavnosti)
Območje OPPN je namenjeno le za stanovanjsko gradnjo.
12. člen
(regulacijski elementi)
(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado ali vsaj z eno točko fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za stanujoče in obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb in nadstrešnic.
(3) Zelenice so površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (cvetličnjaki, tlakovanja, grmovnice ipd.). Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, vseh hortikulturnih in parternih ureditev, dovoljeno je urejati vhode na parcele, ni pa dovoljeno graditi stavb in drugih spremljajočih objektov.
13. člen
(stanovanjske stavbe)
(1) Za vse stanovanjske stavbe znotraj OPPN veljajo naslednji pogoji:
Tipologija zazidave: večstanovanjski prostostoječi objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
a) Objekt 1
Objekt 1 je etažnosti P+1, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 4 stanovanja.
b) Objekt 2
Objekt 2 je etažnosti P+2, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 6 stanovanj.
c) Objekt 3
Objekt 3 je etažnosti P+2+M, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 7 stanovanj.
d) Objekt 4
Objekt 4 je etažnosti P+3+M, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 9 stanovanj.
e) Objekt 5
Objekt 5 je etažnosti P+1, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 4 stanovanja.
f) Objekt 6
Objekt 6 je etažnosti P+1+M, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 5 stanovanj.
g) Objekt 7
Objekt 7 je etažnosti P+2, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 6 stanovanj.
h) Objekt 8
Objekt 8 je etažnosti P+3+M, dimenzij 10,50x12,50 m z vhodom dimenzij 3,00x5,50 m.
Število stanovanj: 9 stanovanj.
Skupaj predstavljajo 50 stanovanj.
(2) Tolerance in odstopanja
Dopustno odstopanje tlorisnih gabaritov objektov je +0,50 m in –1,50 m. Povečanje števila stanovanj do 30% je možno pod pogojem, da se ohranijo tlorisni in višinski gabariti objektov in uredi zadostno število parkirnih mest za osebna vozila v območju obravnavanega OPPN Dobrtešnica – Šempeter.
Odmiki objektov od sosednjih parcelnih meja in od ceste so prikazani na grafični prilogi št. 3, ki je sestavni del OPPN: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
14. člen
(zunanja podoba stanovanjskih objektov)
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi št. 4.2.: Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 1,20 m nad koto obstoječega terena.
– Kolenčni zid: maks. 2,7 m.
– Streha: dovoljena je enokapna streha, naklona 7°. Na streho je možno postaviti kolektorje, oddajnike, klimatske naprave, svetlobne trake ipd.
– Kritina: temne barve.
– Fasada: omet, steklo, les, kamen ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi št. 4.2: Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 4,80 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 4,50 m.
– Stanovanjski objekti so pravokotne oblike z vhodom, ki je lociran na severni strani objekta. Lega objektov na zemljišču je prikazana na grafični prilogi št. 4.1.: Arhitektonska situacija.
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so tlakovane z drobnimi tlakovci. Parkirišča so lahko tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Medsosedska ograja je v obliki žive meje, transparentna železna, kamnita, lesena ali kombinirana, višine od 1,20 m do 2,00 m. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z grmovnicami in avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti ali obloženi s kamnom.
15. člen
(garažna hiša)
Velikost in zmogljivost objekta:
Garažna hiša je etažnosti K+P+1 ali P+1, dimenzij 21,70x42,70 m. Zagotovljenih je od 70 do 100 parkirnih prostorov. V pritličju garažne hiše je predviden urejen prostor za ločeno zbiranje odpadkov.
Dopustno odstopanje tlorisnih gabaritov objekta je +0,50 m in –1,50 m.
16. člen
(zunanja podoba garažne hiše)
Oblikovanje zunanje podobe garažne hiše:
– Konstrukcija: armirano betonska.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi št. 4.2.: Zazidalna situacija.
– Streha: dovoljena je sestavljena enokapna streha, naklona 7°. Na streho je možno postavljati kolektorje, oddajnike.
– Kritina: temne barve.
– Fasada: omet, steklo, les, kamen ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta z upoštevanjem, da zahodna stran garažne hiše nima odprtin.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi št. 4.2: Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: objekt je možno postaviti na mejo.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 4,50 m.
– Zagotovljeni so minimalni odmiki garažne hiše (5,00 m) od zunanjega roba pločnika, ki poteka ob regionalni cesti.
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (zasaditev brežin z nizkimi grmovnicami ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
17. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo na celotni parceli s tem, da ne smejo izstopati iz gradbene linije stanovanjske stavbe, lahko pa so od nje odmaknjeni v globino parcele. Od parcelne meje morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m. Možna je postavitev na mejo le ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(2) Objekti za lastne potrebe so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
(3) Ekološki otoki se postavijo po potrebi, na betonsko podlago, ogradijo z leseno netransparentno ograjo višine do 2,50 m ter se, če prostor dopušča, zakrijejo z visokim in nizkim grmičevjem.
(4) Oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali obloženi s kamnom.
(5) Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
18. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Zelene površine:
– zelenice na parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo,
– brežine se zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– zelena meja v obliki grmovnic se izvede na južnem delu ob meji s parcelo št. 448/4, prav tako je predvidena zasaditev na južni in delno na severni meji območja OPPN z avtohtonimi rastlinami nižje rasti in manjših krošenj.
(2) Površine za otroška igrišča:
– na zahodni strani območja se uredi površina namenjena za otroška igrala in klopi. Površina se delno ogradi z ograjo višine 1,20 m.
(3) Peš površine:
– peš površine na parceli se tlakujejo, ob cesti so lahko tlakovane ali asfaltirane.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Na severni strani obravnavanega območja poteka regionalna cesta RII-447/0367 Žalec–Šempeter. Pred izdajo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte v območju obravnavanega OPPN je potrebno izvesti priključek na regionalno cesto RII-447/0367 Žalec–Šempeter.
Dostop do obravnavanega območja poteka preko občinske ceste (po Šolski ulici) na parceli št. 445/5, 119/8, 1141/1, k.o. Šempeter, kot je prikazano na grafični prilogi št. 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(2) Ureditev prometa znotraj območja OPPN obsega:
– cesto, ki vodi do garažne hiše,
– parkirne prostore v garažni hiši in parkirne prostore na prostem.
Prometne površine so opremljene s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
(3) Za prometno omrežje in ostale utrjene površine velja naslednje:
– tehnični elementi notranje cestne mreže: cestišče širine 5,50 m,
– za parkiriščem se uredijo pločniki širine 1,25 m,
– izvedba parkirnih mest na posameznih parcelah na obravnavanem območju v velikosti minimalno 2,50 x 5,0 m,
– predvideni sta minimalno dve parkirni mesti na eno stanovanje, od tega 5% rezerviranih za invalide.
(4) Peš promet znotraj območja predvidenega OPPN se načrtuje po predvidenih peš poteh, kjer je potrebno zagotoviti neovirano gibanje invalidov z vozički.
(5) Kolesarski promet znotraj območja obdelave poteka po cestišču.
(6) Pot za interventna vozila (rešilec, gasilec, policijsko vozilo, vozila za interventna vzdrževanja …) je načrtovana po cestišču, enako tudi dostavna pot. Interventna pot je predvidena med objekti po prometni poti namenjeni izključno interventnim vozilom.
20. člen
(komunalno in energetsko urejanje)
(1) Komunalna in energetska infrastruktura se navezuje na obstoječo urbano infrastrukturo. Vse infrastrukturne ureditve se izvajajo podzemno. Odstopanja v izvedbi infrastrukture so možna v primeru ustreznejših tehničnih in ekonomskih rešite, vendar morajo biti usklajene z načrtovano prostorsko ureditvijo.
(2) Oskrba z vodo
Oskrba novih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE ø110 in SAL ø80. Za nove objekte bo potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje. Novo razvodno vodovodno omrežje mora zagotoviti požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške ali v zidne niše v skupnih prostorih.
(3) Elektrika
V območju predvidene ureditve potekata srednjenapetostni in nizkonapetostni elektroenergetski vod. Energija za napajanje objektov na obravnavanem območju je na voljo na NN zbiralkah v TP Dobrteša vas Aleš in TP Dobrteša vas Bloki.
(4) Odvod odpadnih vod
Predviden je ločen sistem odvoda meteornih in fekalnih odpadnih voda.
Na obravnavanem območju se nahaja obstoječi fekalni kanal, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje in se zaključuje s čistilno napravo. Predvideva se izgradnja novega kanala, ki bo potekal v neposredni bližini obstoječega revizijskega jaška RJ2. Novi in obstoječi objekti se priključijo na javni kanal preko revizijskih jaškov, v obravnavanem primeru na revizijski jašek RJ2. Za sekundarno kanalizacijsko omrežje se izdela projektna dokumentacija ob upoštevanju obstoječe poselitve.
Meteorne in druge odpadne vode ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. Iz geomehanskega poročila je razvidno, da na obravnavanem območju lahko meteorne vode ponikajo. Padavinske odpadne vode s prometnih površin razpršeno poniknejo. S streh objektov se vodijo v ponikalnice. S parkirišč na posameznih parcelah se vodijo v ponikalnice, vendar jih je potrebno predhodno prečistiti preko lovilcev olj.
(5) TK in KTV omrežje
Za potrebe predvidene pozidave se načrtuje ustrezno TK in KTV omrežje, ki bo izvedeno z navezavo na obstoječ razvodni sistem območja. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja in pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam.
Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov v idejne oziroma v lokacijsko dokumentacijo.
Predvideni so optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi.
Trasa TK in KTV omrežja na obravnavanem območju je skupna, predvideni so ločeni jaški. Priključki do posameznih objektov se načrtujejo s projektno dokumentacijo.
(6) Ogrevanje – plinovodno omrežje
Na območju obravnavanega OPPN poteka nizkotlačno (20 mbar) plinovodno omrežje. Za oskrbo predvidenih objektov s plinom je načrtovano ustrezno plinovodno omrežje z navezavo na obstoječi plinovod, ki poteka na južni strani iz Šolske ulice v ulico Pod smrekami. Traso predvidenega novega plinovoda in mesto ter način postavitve plinomerov je potrebno določiti v sodelovanju s predstavnikom upravljavca. Plinovodno omrežje, priključke in inštalacije je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Do posameznih objektov se načrtujejo ustrezni priključki s projektno dokumentacijo. Posamezni objekti se lahko ogrevajo na plin ali alternativne vire energije.
(7) Odvoz komunalnih odpadkov
Za vsak stanovanjski objekt bo zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov.
Zbirno mesto mora ustrezati splošnim zahtevam glede funkcionalnih, estetskih, higiensko-tehničnih in požarno varstvenih pogojev. Zbirno mesto ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površina in mora biti zasnovano po predpisih, ki zagotavljajo nemoten odvoz odpadkov. V primeru ureditve zbirnega mesta v objektih, morajo le-ta biti urejena v skladu z zahtevami.
V predvidenem stanovanjskem naselju je v garažni hiši predvideno ustrezno mesto za zbiralnico ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Dimenzije predvidenega utrjenega prostora za postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov so: 5,00x3,80 m.
(8) Javna razsvetljava
Na območju OPPN se NN kabel za napajanje javne razsvetljave položi ob rob pločnika v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave. Ob vseh cestah na območju OPPN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 20 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
(9) Odstopanja pri trasah komunalnih in energetskih vodov ter naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave OPPN ni bilo možno predvideti. Vsi komunalni vodi v ureditvenem območju OPPN naj se izvajajo v cestnem telesu, razen kadar to ni racionalno ali ni možno.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
21. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Del obravnavanega območja OPPN-ja (skrajni severni rob) se nahaja v zavarovanem območju arheološke kulturne dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Grobišče Dobrteša vas, večji del načrtovanega območja pa se nahaja izven zavarovanih območij kulturne dediščine.
(2) Celotno območje načrtovanega OPPN-ja naselja Dobrtešnica Šempeter se nahaja v območju s povečanim arheološkim potencialom, poleg tega so posegi načrtovani v bližini arheološkega spomenika državnega pomena Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola.
(3) Pred posegi v prostor ali pred gradnjo je potrebno zagotoviti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala.
22. člen
(varovanje okolja)
(1) Varstvo pred hrupom
Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) se obravnavane parcele nahajajo v III. območju. Na območju OPPN ni predvidenih dejavnosti, ki bi presegle predpisane obremenitve s hrupom.
Zagotoviti je potrebno ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2) Varstvo zraka
Na obravnavanem območju je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka in lokalne predpise. Nameravan poseg ne sme vplivati na zmanjšanje kvalitete zraka. Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– preprečevanje prašenja, vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin.
(3) Varstvo voda
Na obravnavanem območju je potrebno upoštevati predpise s področja varstva voda in lokalne predpise. Nameravan poseg ne sme vplivati na zmanjšanje kvalitete podzemnih voda in vodotokov.
Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, prav tako na tem območju ni vodotokov oziroma predvidenih posegov na vodna zemljišča vodotokov. Obravnavana lokacija se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
(4) Ravnanje z odpadki
Odvoz in zbiranje odpadkov je potrebno urediti v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08) in Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06).
Zbirno mesto za mešane komunalne odpadke bo urejeno ob posameznih objektih na prostem. Na območju se uvede ločeno zbiranje odpadkov. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za različne vrste odpadkov, ki so postavljeni znotraj garažne hiše in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
(5) Varstvo tal
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno, da ni možen iztok v podtalje. Vodotesno morajo biti izvedeni tudi kanalizacija in priključki ter (lovilci olj in maščob). Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati predpise iz področja varstva okolja. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani iz matične podlage, je potrebno med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina.
23. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na območju obravnavane OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic in za zasaditev z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
24. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Požar
Za območje predvidenega OPPN je potrebno zagotoviti požarno varnost v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Upoštevati je potrebno:
– cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje,
– požarno ogroženost naravnega okolja.
Zagotoviti je potrebno:
– ukrepe varstva pred požarom (v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom; Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo),
– odmike med objekti ali protipožarne ločitve med objekti za preprečevanje širjenja požara (Odmiki med objekti so prikazani na grafični prilogi št. 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji),
– skupno količino vode za gašenje, ki predstavlja pomemben vhodni podatek za načrtovanje vodooskrbe obravnavanega območja, hidrantno omrežje mora izpolnjevati pogoje glede pritiska in kapacitete,
– intervencijske in postavitvene površine za gasilce v skladu z veljavnim standardom,
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja.
Graditev objektov
– pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov,
– naprave, napeljave, postroji, izdelki, elementi, sklopi konstrukcij objektov morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako in iz takih materialov, da je zagotovljena požarna varnost v skladu s predpisi,
– ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
(2) Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju OPPN so v primeru požara dostopna po predvidenih dovoznih poteh, ki omogočajo obračanje tudi na površinah za mirujoči promet. Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi. Intervencijske poti so prikazane na grafični prilogi št. 7: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(3) Hidrantna mreža
V primeru požara se bo za gašenje uporabljala voda iz predvidenega hidrantnega omrežja. Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji ne manj kot 5,00 m in ne več kot 80,00 m od objektov in so prikazani na grafični prilogi št. 7: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(4) Na obravnavanem območju ni nevarnosti:
– poplav,
– visoke podtalnice,
– erozivnosti ali plazovitosti terena.
VII. NAČRT PARCELACIJE
25. člen
(načrt parcelacije)
Mejne točke gradbenih parcel in objektov so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
26. člen
(javno dobro)
Na območju obravnavanega OPPN ni zemljišč, ki bi predstavljala javno dobro. Lastnik zemljišč bo po izgradnji gospodarske javne infrastrukture le to predal v javno dobro.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
27. člen
(etapnost gradnje)
Izvedba OPPN je možna v več medsebojno neodvisnih fazah, pri čemer je prva faza izgradnja javne gospodarske infrastrukture ter nato gradnja posameznih objektov v medsebojno časovno neodvisnih fazah pod pogojem, da je garažna hiša zgrajena istočasno s prvim večstanovanjskim objektom. Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za prvi zgrajeni stanovanjski objekt je tako izgradnja s tem OPPN predvidene garažne hiše. Posamezna faza predstavlja gradnjo objekta z vso potrebno zunanjo ureditvijo.
Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka sedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.
28. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti predhodne arheološke raziskave in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekte predvidene v območju obravnavanega OPPN je potrebno izvesti priključek na regionalno cesto RII-447/0367 Žalec–Šempeter.
(3) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(4) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
29. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Pri izvajanju OPPN so dopustni premiki tras komunalnih vodov in naprav ter prometnih ureditev od prikazanih, kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovnega, prometno tehničnega in okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali se zaradi takih rešitev v naprej določa in ovira bodoče ureditve. Spremembe morajo biti skladne s predpisi. Pod enakimi pogoji je možno uvesti tudi dodatne komunalne naprave, ki v OPPN niso predvidene.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
(projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.
31. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled pri pristojni občinski službi Občine Žalec in Upravni enoti Žalec.
32. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
33. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-0002/2008
Žalec, dne 21. decembra 2009
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel l.r.