Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2009 z dne 8. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2009 z dne 8. 12. 2009

Kazalo

4380. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda, stran 13443.

Na podlagi 2. in 26. člena Zakona o varstvu okolja – uradno prečiščeno besedilo (ZVO-1-UPB1) (Uradni list RS, št. 39/06), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – ZP-1-UPB4, 17/08) ter 33. člena Statuta Občine Ajdovščina (Uradno glasilo št. 7/99, Uradni list RS, št. 2/02, 41/05 in 92/05) je Občinski svet Občine Ajdovščina na 33. redni seji dne 26. 11. 2009 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode kot obvezne občinske gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe), gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov, nadzor nad izvajanjem dejavnosti ter kršitve njegovih določb in sankcije zanje.
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik (ali s strani lastnika določen neposredni uporabnik) stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, oziroma se z njene strehe odvaja padavinska odpadna voda, ter lastnik javnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda in na katero se nanašajo storitve javne službe.
Lastnik stavbe, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, kot tudi lastnik površine, ki ni javna površina, se ne šteje za uporabnika storitve javne službe, ne glede na to, če se odpadna voda iz teh stavb oziroma s teh površin odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Izvajalec javne službe zagotavlja odvajanje in čiščenje teh odpadnih voda kot posebno storitev, zaradi uporabe javne kanalizacije.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je zanje določen v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) – v nadaljnjem besedilu: republiški pravilnik.
2. člen
Območje izvajanja javne službe je celotno območje Občine Ajdovščina. Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe preko svojega javnega podjetja Komunalno stanovanjske družbe d.o.o. Ajdovščina.
V naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega javna služba naslednje storitve:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljnjem besedilu: MKČN), ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN.
Za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, pa mora izvajalec javne službe zagotoviti naslednje storitve:
– redno praznjenje nepretočnih greznic ter odvoz in obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– praznjenje pretočnih greznic skladno z razporedom upravljavca glede praznjenja greznic, vendar le do izteka rokov za njihovo prilagoditev, določenih v operativnem programu,
– prevzem blata iz MKČN pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja za MKČN iz prejšnje alineje,
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE
3. člen
Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki jih uporabljata najmanj dva uporabnika. Sestavljajo jo sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode iz stavb ter padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Vodenje katastra javne kanalizacije zagotavlja Občina Ajdovščina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, v katastru pa se morajo voditi podatki, določeni v 20. členu republiškega pravilnika.
4. člen
Kanalizacijski priključek stavbe na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
Priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod, ki je del interne kanalizacije ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije. Priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni mogoče postaviti.
III. GRADNJA NOVIH KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ
5. člen
Opremljenost naselij oziroma poselitvenih območij, ki morajo biti skladno z zahtevami republiškega pravilnika opremljena z javno kanalizacijo, zagotavlja Občina Ajdovščina po dinamiki, določeni z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne vode. Vsa nova omrežja javne kanalizacije morajo biti, če je to ekonomsko upravičeno, zgrajena v ločenem sistemu, kar velja tudi pri obnovi obstoječega kanalizacijskega omrežja.
6. člen
Lastnik oziroma upravljavec stavbe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode mora, kadar je to izvedljivo zagotoviti, da se padavinska voda, ki odteka s strehe, odvaja neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, upravljavec javne kanalizacije pa mora zagotoviti ustrezno zadržanje prvega naliva padavinske vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje.
IV. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
7. člen
Prenos obstoječih omrežij in objektov javne kanalizacije, ki so v lasti Občine Ajdovščina ali v lasti drugih oseb javnega ali zasebnega prava, v upravljanje izvajalcu javne službe, se izvede na podlagi sklenjene pogodbe. Postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano, z zapisnikom o predaji, pogoji, ki morajo biti pri tem izpolnjeni glede potrebne dokumentacije (kataster, evidenca priključkov, program sanacije …) in izvedenih ukrepov, se podrobneje določijo s pogodbo. Do prenosa v upravljanje upravljajo z obstoječo kanalizacijo dosedanji upravljavci.
Za prenos novozgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– objekti in omrežja za odvajanje odpadnih voda, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan digitalni kataster javne kanalizacije, video posnetek kanalizacije, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti ter urejena lastninska razmerja),
– objekti za čiščenje odpadnih voda morajo imeti uporabno dovoljenje, poslovnik za obratovanje, navodila za obratovanje ter servisne in garancijske liste,
– postopek prenosa mora biti izpeljan dokumentirano, z zapisnikom o primopredaji.
V. PRIKLJUČITEV NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE
8. člen
Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo. Lastnik take stavbe mora zagotoviti izvedbo priključka stavbe na omrežje javne kanalizacije, če znaša dolžina priključka do 100 m, odvajanje odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
V javno kanalizacijo se mora pod enakimi pogoji neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, opremljenega z javno kanalizacijo, njen upravljavec pa mora v okviru razpoložljivih kapacitet omogočiti priključitev, če je letna obremenitev zaradi nastajanja odpadne vode, preračuna na 1 m dolžine kanala, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje. Odpadne vode iz zgradbe, kjer je njihov izpust pod koto dna odvodnega kanala, se v javno kanalizacijo lahko odvajajo preko hišnega črpališča, ki pa ga je dolžan zgraditi lastnik zgradbe kot del interne kanalizacije.
Javna kanalizacija, na katero je priključitev stavb obvezna, mora zagotoviti gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov objekta. V primeru, da kota dna odvodnega kanala dopušča neposredno odvajanje odpadnih komunalnih vod iz kletnih prostorov zgradbe, upravljavec javne kanalizacije lahko dopusti priključitev na kanalizacijo z neposrednim odvajanjem odpadne vode iz kletnih prostorov, vendar na izključno odgovornost lastnika zgradbe, ki mora zaradi nevarnosti povratnega udora odpadne vode vgraditi protipovratne lopute ali črpalke.
9. člen
Obveznost priključitve velja po zgraditvi javne kanalizacije pod enakimi pogoji tudi za lastnike obstoječih stavb iz prejšnjega člena, ki dotlej niso bili priključeni na javno kanalizacijo.
Upravljavec mora lastnika obstoječe stavbe, ki še ni priključena na javno kanalizacijo, najpozneje v roku 6 mesecev po izgradnji kanalizacijskega sistema obvestiti o tem, da je obvezna priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo, ter mu posredovati pogoje za priključitev.
V roku 6 mesecev po prejemu obvestila o tem, da so dolžni svoje stavbe priključiti na javno kanalizacijo, morajo lastniki pridobiti dovoljenje za priključitev, ter priključitev tudi izvesti, greznice ali MKČN, v katere se je iz stavb odvajala odpadna voda, pa izprazniti in izključiti iz sistema za odvajanje odpadne vode.
10. člen
V okviru storitev javne službe upravljavec javne kanalizacije kot pristojni soglasodajalec izdaja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora in na podlagi pooblastila občine: soglasja in dovoljenja za priključitev na javno kanalizacijo, projektne pogoje v zvezi z gradnjo v varovalnem pasu javne kanalizacije in soglasja k projektnim rešitvam, ter smernice in mnenja k prostorskim aktom.
Iz soglasja za priključitev mora biti jasno razvidno, ali je konkretno zemljišče komunalno opremljeno z javno kanalizacijo, določeni pa morajo biti tudi pogoji, ki jih mora izpolniti investitor kot bodoči uporabnik (mesto priključitve, trasa in profil priključka, podatki o dokumentaciji oziroma drugih zahtevah, ki morajo biti izpolnjene kot pogoj za izdajo dovoljenja za priključek).
V primeru, da razmere ne omogočajo novih priključitev na kanalizacijsko omrežje, je upravljavec dolžan vlagatelja zahteve za soglasje seznaniti o razmerah kot tudi o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
11. člen
Upravljavec je dolžan po naročilu lastnika stavbe in na njegove stroške izvesti priključitev oziroma lastniku dovoliti izvedbo priključitve stavbe na javno kanalizacijo, ko mu le-ta predloži dovoljenje za priključitev in dokazilo o izpolnitvi obveznosti iz soglasja za priključitev. Ustreznost izvedbe interne kanalizacije je pred priključitvijo na javno kanalizacijo dolžan preveriti strokovno usposobljen predstavnik upravljavca javne kanalizacije.
Upravljavec javne kanalizacije mora voditi evidence o stavbah, priključenih na javno kanalizacijo, o priključkih stavb in trasah teh priključkov.
12. člen
Za vsako stavbo ali sklop stavb na isti lokaciji, ki pripadajo istemu uporabniku, je načeloma dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo, prav tako se vsaka stavba praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primeru, ko je racionalno uporabiti obstoječi priključek, ki je tehnično ustrezen in ustreznih kapacitet, za priključitev več stavb različnih uporabnikov na javno kanalizacijo, dobi del obstoječega priključka značaj javne kanalizacije, s čimer pa mora soglašati njegov lastnik. Brez soglasja upravljavca uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavbe drugega lastnika na svojo kanalizacijo oziroma priključek.
13. člen
Na spojnem kanalu, preko katerega se odvaja industrijska odpadna voda v javno kanalizacijo, se mora izvesti merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih voda in odvzemati kontrolne vzorce zaradi določitve kvalitete odpadne vode.
Če uporabnikov obstoječi priključek na javno kanalizacijo ni izveden strokovno, če ni izvedeno ustrezno merilno mesto ali ni omogočeno izvajanje meritev, ko je to potrebno, oziroma niso dostavljena zagotovila o brezhibnosti vgrajenih merilnih naprav, pozove upravljavec uporabnika, da ga v roku, ki ga določi, ustrezno uskladi oziroma dostavi potrdilo o ustreznosti vgrajenih merilnih naprav, sicer po preteku tega roka upravljavec zahteva ukrepanje pristojne inšpekcije.
14. člen
Upravljavec lahko ukine priključek na javno kanalizacijo le v primeru odstranitve stavbe, ki je bila priključena. Uporabnik mora pisno odpovedati priključek najpozneje 14 dni pred rušitvijo stavbe. Upravljavec ukine priključek tako, da:
– fizično odstrani priključno cev, oziroma ukine vodovodni priključek, če se vodooskrba izvaja kot javna služba,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
15. člen
Kadar občina na svojo pobudo vodi investicijo v izgradnjo hišnih priključkov in je ta investicija vključena v proračunu oziroma načrtu razvojnih programov občine, je lastnik stanovanjskega objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijsko omrežje, kot porabnik upravičen do občinske subvencije za izvedbo hišnega priključka.
Do občinske subvencije niso upravičeni uporabniki, ki so pravne osebe, samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.
VI. POGOJI UPORABE JAVNE KANALIZACIJE
16. člen
Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo take odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v kanalizacijo oziroma, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Če je odpadna padavinska voda tako onesnažena, da jo po določbah uredbe o emisiji snovi ni dovoljeno spuščati neposredno v vode, jo je potrebno predhodno očistiti.
Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih voda, ni dopustno priključevati kanalizacije za odvajanje drugih odpadnih voda.
17. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati vode iz površinskih vodotokov in iz izvirov podtalnice, odvajati odpadne vode, ki bi povzročila škodo, motnje pri odvajanju odpadne vode ali v postopku čiščenja na čistilni napravi, ali bi lahko škodovala okolju ali zdravju ljudi, prav tako ni dovoljeno v kanalizacijo odvajati snovi, ki bi imele take posledice ali bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija, ter odpadne vode, ki vsebujejo zmlete ali zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali v gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
Zlasti je prepovedano v javno kanalizacijo odvajati: strupene snovi, snovi, ki razvijejo strupene pline, ali eksplozivne mešanice, jedke snovi (kisline, alkalije, soli), maščobe in odpadno olje, trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, živalski iztrebki, poginule živali, mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, radioaktivne in kužne snovi.
VII. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH VODA
18. člen
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez predhodne odpovedi, vendar ob obvestilu, prekine odvajanje in čiščenje odpadnih voda, če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev.
Če odpadna voda uporabnika ogroža javno kanalizacijo, delovanje čistilne naprave ali ogroža zdravje ljudi, je upravljavec dolžan prekiniti odvajanje odpadnih voda, tudi če o tem ni mogoče obvestiti uporabnika.
Če se uporabnik oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, ki je v upravljanju upravljavca javne kanalizacije, se prekinitev iz prejšnjega odstavka izvede s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.
Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve, ter škodo na vseh objektih in napravah javne kanalizacije, kot tudi škodo, povzročeno okolju, ki je nastala po njegovi krivdi ob izpustu neprimerne odpadne vode.
19. člen
Upravljavec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje in čiščenje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, vendar mora o času in trajanju prekinitve obvestiti uporabnike na krajevno običajen način ali neposredno.
20. člen
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje in čiščenje odpadnih voda v primeru višje sile (potres, poplave, izlivi škodljivih snovi v kanalizacijo, izpad električne energije, večje okvare na javni kanalizaciji ipd.), o tem pa mora čim prej obvestiti uporabnika in postopati v skladu s sprejetimi načrti za take primere.
VIII. ODVAJANJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH BREZ KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
21. člen
Na območjih, kjer ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, se morajo komunalne odpadne vode zbirati v MKČN, ki je v upravljanju lastnika stavbe, lahko pa tudi v nepretočni greznici, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem komunalne odpadne vode ni treba odvajati v javno kanalizacijo, in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se komunalna odpadna voda, ki v njih nastaja, lahko odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v MKČN, ki je namenjena skupnemu čiščenju, lahko pa se zbira v nepretočni greznici, če je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.
22. člen
Odvajanje komunalne odpadne vode v pretočne greznice ni dovoljeno, razen če gre za obstoječo greznico in še ni potekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
Investitor stavbe, v kateri bo nastajala komunalna odpadna voda, mora kot dokaz o izpolnjevanju zahtev v zvezi z ustreznim načinom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, pridobiti potrdilo izvajalca javne službe. Iz potrdila mora, v odvisnosti od izbranega načina odvajanja komunalne odpadne vode, biti razviden kraj namestitve MKČN, zmogljivost in način čiščenja, oziroma kraj namestitve nepretočne greznice in zmogljivost zbiranja komunalne odpadne vode, ter njena največja predvidena letna količina.
23. člen
V okviru javne službe mora njen izvajalec uporabnikom, kot lastnikom stavb iz tega poglavja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in obdelavo prevzete odpadne komunalne vode v čistilni napravi,
– prevzem blata iz pretočnih greznic in iz MKČN najmanj enkrat na štiri leta in obdelavo blata na čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata,
– obratovalni monitoring za MKČN iz prejšnje alinee,
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, in jih z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o rokih, času in načinu praznjenja nepretočnih greznic oziroma prevzemanja blata iz pretočnih greznic oziroma MKČN. Uporabniki storitev so za namen praznjenja dolžni izvajalcu omogočiti in dopustiti dostop do greznic oziroma MKČN z vozili.
24. člen
Za izvedbo storitev v roku, določenem v obvestilu iz prejšnjega člena, naročilo uporabnika storitve ni potrebno. Potrebno izvedbo storitve izven tega roka mora uporabnik naročiti pri izvajalcu storitve javne službe, ta pa je uporabnika dolžan obvestiti o okvirnem času, ko bo storitev opravil.
IX. VIRI FINANCIRANJA IN OBRAČUN STORITVE JAVNE SLUŽBE
25. člen
Viri financiranja javne službe so plačilo uporabnikov za posamezne storitve, kot tudi pokrivanje stroškov iz občinskega proračuna v zvezi z vzdrževanjem in čiščenjem kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinske vode z javnih občinskih površin ter stroškov za izvajanje od občine prenesenih strokovno tehničnih in razvojnih nalog v zvezi z javno službo.
26. člen
Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.
Občinski svet daje soglasje k ceni posamezne storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode na predlog izvajalca javne službe, če z drugimi predpisi ni določeno drugače. Izvajalec mora pri predlogu cene upoštevati različne naloge, ki se izvajajo v okviru te javne službe in zahtevane standarde, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev. Vsako leto najkasneje do 31. marca mora izvajalec javne službe predložiti občini v soglasje poslovni načrt, v katerem so upoštevani vsi kvalitativni in kvantitativni parametri izvajanja posamezne javne službe, vključno s kalkulacijo cene po predpisu, ki ureja oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
27. člen
Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Določi se na letni ravni in se deli po dvanajstinah ter obračuna uporabnikom, katerih objekti imajo vgrajen vodomer, upoštevaje zmogljivost priključka, določeno z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno z določbami iz Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. oziroma se obračuna v enakih intervalih, kot se obračunajo stroški te javne službe, ko gre za storitve v zvezi z obstoječimi greznicami ali MKČN.
28. člen
Tisti del stroškov odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode, se pri uporabnikih z merilno napravo obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode in sicer v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna, se določi povprečna poraba na osnovi primerljivih podatkov o porabi pitne vode v Občini Ajdovščina za preteklo leto.
V primeru, da stanovanjska stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe, ni opremljena z vodomerom, se za obračun dela stroškov iz prejšnjega člena upošteva višina največje normirane porabe pitne vode, določene z republiškim predpisom, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
29. člen
Uporabniki, ki vodo uporabljajo v reprodukcijske namene (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo, uporabljajo v kmetijski proizvodnji in podobno), in odpadno vodo odvajajo v vodotok ali v ponikanje, imajo pravico zahtevati, da se jim delež uporabljene vode odšteje pri obračunu storitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter pri obračunu takse za obremenjevanje voda, če imajo vgrajen števec za merjenje velikosti tega deleža.
V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun za storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in storitev čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ali pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda ali pa posameznim uporabnikom po enakih kriterijih razdelitve, kot velja za porabljeno vodo.
30. člen
Cena storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh zajema stroške omrežnine in druge stroške odvajanja in čiščenja, ki se obračunavajo glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, oziroma se čisti na komunalni čistilni napravi.
31. člen
Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v EUR/m3 dobavljene pitne vode iz omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz ter ravnanje z njo na komunalni čistilni napravi.
Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode s streh je izražena v EUR/m3 in se obračunava glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
Enota količine storitve prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN je izražena v EUR/m3 uporabnega volumna usedalnika blata.
Enota količine storitve obratovalnega monitoringa je izražena v EUR/enkratno storitev.
32. člen
Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v roku in upravljavcu ne pošlje pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec predlaga izvršbo.
IX. POSEBNE STORITVE
33. člen
Kot posebne storitve zaradi uporabe objektov javne kanalizacije, ki niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe, mora njen upravljavec v okviru zmogljivosti javne kanalizacije zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot tudi odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine.
34. člen
Lastnik stavbe, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi (v nadaljevanju: industrijski uporabnik) kot tudi lastnik površine, ki ni javna površina, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi, lahko odvaja v javno kanalizacijo samo take odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz posameznih proizvodenj in obratov in predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, oziroma kot so določene v soglasju za kanalski priključek.
Določbe, ki se nanašajo na priključevanje in na uporabo javne kanalizacije in veljajo za uporabnike storitev javne službe, se smiselno uporabljajo tudi za industrijske uporabnike.
35. člen
Industrijski uporabnik, pri katerem nastaja odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora to vodo predhodno očistiti, oziroma nevtralizirati. Odpadne vode, ki niso primerne za odvajanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno redčiti z neonesnaženo pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli dovoljene koncentracije nevarnih snovi oziroma zahtevane lastnosti.
36. člen
Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi in vzdrževati kontrolno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustreznim merilcem, ki mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene inštitucije.
37. člen
Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotavljanje prvih meritev in emisijskega monitoringa odpadne vode, mora kontrolirati sestavo odpadne vode in poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati upravljavcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora upravljavcu posredovati v pisni ali elektronski obliki, do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, seznanjati ga mora o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, kot tudi o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali zaradi vzrokov višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi meritev, predvidene evidence in podatki iz dokumentacije industrijskega uporabnika, morajo biti upravljavcu javne kanalizacije vedno na razpolago. Prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti uporabnik na lastne stroške. Upravljavec javne kanalizacije lahko naroči izredne meritve emisije odpadne vode, ki jih je industrijski uporabnik dolžan dopustiti in tudi plačati, če emisije presegajo parametre iz zadnjega poročila emisijskega monitoringa, sicer jih plača naročnik.
38. člen
Industrijski uporabnik mora skleniti pogodbo o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode z upravljavcem javne kanalizacije, ki na osnovi odčitkov merilca pretoka mesečno izvaja obračun teh posebnih storitev.
Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje, čiščenje odpadne vode pa kot zmnožek količine odvedene vode, faktorja obremenjevanja odpadne vode in cene čiščenja.
Faktor obremenitve se za vsakega industrijskega uporabnika izračuna za obdobje enega leta na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov, dobljenih iz poročila oziroma meritev za predhodno koledarsko leto. Ceno odvajanja in ceno čiščenja določi upravljavec javne kanalizacije, potrdi pa občinski svet.
39. člen
Na podlagi podatkov prejetega obratovalnega monitoringa industrijskega uporabnika, pripravi upravljavec javne kanalizacije do 30. junija tekočega leta aneks k pogodbi, v katerem se določi cena čiščenja odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. Aneks z novo izračunano ceno čiščenja se pripravi in ponudi v podpis tudi, če rezultati izrednih meritev pri industrijskem uporabniku pokažejo preseženo obremenjenost odpadne vode. Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsako merilno mesto posebej.
40. člen
Za odvajanje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne, mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje upravljavca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadne padavinske vode, kot posebne storitve, izvaja upravljavec mesečno, na podlagi podatkov o velikosti in vrsti površine, s katere se padavinska voda odvaja.
X. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
41. člen
Izvajalec javne službe ima pri izvajanju dejavnosti, poleg ostalih nalog, ki mu jih v okviru storitev javne službe nalaga ta odlok, še naslednje obveznosti:
– zagotavljati normalno delovanje javnega kanalizacijskega omrežja, ki mu je izročeno v upravljanje, v okviru razpoložljivih kapacitet ter pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve omrežij javne kanalizacije;
– javno službo izvajati v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja javnega podjetja in mora vsebovati podatke, določene v republiškem pravilniku;
– redno obračunavati stroške storitev javne službe po veljavnem ceniku;
– uporabniku izstavi potrdilo o opravljeni storitvi iz 23. člena tega odloka;
– letno voditi evidenco o podatkih, določenih v republiškem pravilniku;
– kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z blatom, nastalim pri izvajanju javne službe (ta mora biti izdelan v skladu z operativnim programom, ki ureja ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav).
XI. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
42. člen
Uporabniki storitev, ki se izvaja preko javne kanalizacije, imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi interno kanalizacijo v skladu s predpisi in izdanim soglasjem upravljavca ter jo redno čistiti in vzdrževati;
– odvajati v kanalizacijo samo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih koncentracij nevarnih snovi in dopustnih temperatur, določenih z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda;
– obveščati izvajalca o okvarah na javni kanalizaciji, priključku, merilnih napravah ter o vseh pojavih, ki imajo vpliv na delovanje javne kanalizacije;
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočiti upravljavcu naslovnika in plačnika računov;
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadnih voda, na podlagi izdanih računov.
Uporabniki storitev, ki se ne izvaja preko javne kanalizacije, pa imajo naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN, ter občasno preverjati njihove tehnične brezhibnosti, ali prenos teh nalog s pogodbo na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve;
– izvajalcu storitve praznjenja greznic oziroma prevzema blata iz MKČN na njegov poziv posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc in mu omogočiti dostop in praznjenje teh objektov;
– redno plačevati storitve javne službe na podlagi izdanih računov;
– hraniti potrdilo izvajalca javne službe o opravljeni storitvi praznjenja nepretočne greznice, obstoječe greznice ali MKČN in ga v primeru inšpekcijskega nadzora predložiti pooblaščeni osebi.
XII. NADZOR
43. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja občinska inšpekcija. Ko gre za ravnanje v nasprotju z zahtevami tega odloka, za katerega je določena globa, lahko vodi postopek in izdaja plačilne naloge o prekršku, uradna oseba, ki ima najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške. Za vodenje upravnega postopka in izdajo odločb o prekrških pa je pristojna uradna oseba inšpektorata, ki ima najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja, določen z zakonom, ki ureja prekrške.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
Z globo 1.000 € se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– lastnike objektov, v katerih nastajajo odpadne vode, v roku ne obvesti, da je obvezna priključitev njihove notranje kanalizacije na javno kanalizacijo (9. člen tega odloka);
– ne izvede oziroma ne dovoli izvedbe priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji za priključitev, ne izvaja nadzora, v kolikor ni sam izvajalec priključka, oziroma, če ne vodi evidence o stavbah, priključenih na kanalizacijo, o priključkih stavb in trasah teh priključkov (11. člen tega odloka);
– ne prekine odvajanja in čiščenja odpadnih voda, oziroma o tem ne obvesti uporabnika, ko je to dolžan storiti (18. člen tega odloka);
– ne izvaja obveznosti, določenih v 23. členu tega odloka, za uporabnike na območju brez kanalizacije.
Z globo 200 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
45. člen
Uporabnik storitve javne službe stori prekršek, če:
– v predpisanem roku po prejemu obvestila upravljavca svoje stavbe ne priključi na javno kanalizacijo;
– obstoječe greznice ali MKČN, v katere se je iz stavb odvajala odpadna voda, ne opusti, izprazni in izključi iz sistema za odvajanje odpadne vode (9. člen tega odloka);
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca ali v nasprotju z njegovim dovoljenjem, oziroma brez soglasja upravljavca dovoli priključitev objekta drugega lastnika na svojo kanalizacijo (12. člen tega odloka);
– ne izpolnjuje katere od obveznosti, kot je določena zanj, kot uporabnika storitve javne službe (42. člen tega odloka); in se zanj kaznuje z globo 1.000 €, v primeru da gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma se kaznuje z globo 200 €, če gre za posameznika ali odgovorno osebo pravne osebe, samostojnega podjetnika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Do izdelave evidence streh, s katerih se odpadna padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, se cene za storitve odvajanja in čiščenja padavinske vode s streh ne oblikuje in ne zaračunava.
47. člen
Ne glede na določbe tega odloka, ki se nanašajo na oblikovanje cene za storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, se do izteka štiriletnega obdobja za prvo izvedbo praznjenja obstoječih greznic, uporablja dosedanja cena za storitve te javne službe.
48. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 38/01, 65/06, 101/06 – popr. in 105/06).
49. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-3/2009
Ajdovščina, dne 30. novembra 2009
Župan
Občine Ajdovščina
Marjan Poljšak l.r.