Uradni list

Številka 104
Uradni list RS, št. 104/2008 z dne 3. 11. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 104/2008 z dne 3. 11. 2008

Kazalo

4424. Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč, stran 13729.

Na podlagi 137. člena v povezavi s 136. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08), 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za rabo podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
(2) Največja celotna letna količina rabe podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 je 220.752 m3/leto s povprečnim letnim pretokom odvzema 7 l/s.
(3) Vodno telo, ki ga zajema vodnjak JAN-1/04, pripada vodnemu telesu, ki obsega na površini tal območje iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
Oseba, ki v skladu s to uredbo pridobi koncesijo za rabo podzemne vode za izvajanje dejavnosti kopališč in naravnih zdravilišč, mora:
– biti tehnično usposobljena in opremljena za izvajanje dejavnosti kopališč in naravnih zdravilišč,
– zagotoviti, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v prejšnjem členu, in
– zagotoviti tak režim rabe podzemne vode, da letna količina rabe podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz prejšnjega člena.
3. člen
(1) Koncesija za rabo podzemne vode iz vodnega vira se podeli za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– varstvo zemljišč, objektov in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– varstvo opreme in objektov za rabo podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring rabe podzemne vode.
(2) Monitoring rabe podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring rabe podzemne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(4) Koncesionar mora vsako leto podati agenciji poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati agenciji v potrditev program monitoringa rabe podzemne vode najpozneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa rabe podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Lenart, Ljutomer, Majšperk, Markovci, Ormož, Ptuj, Rače - Fram, Slovenska Bistrica, Starše, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, na območju katere je območje koncesije.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 50 : 50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinami iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(4) Del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinam, se razdeli med občinami skladno s pripadajočim deležem območja na površini tal iz priloge 1 te uredbe.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi ekonomske ugodnosti, ki jo ima koncesionar, ter na podlagi razpoložljive toplote, ki jo ima pri rabi podzemne vode.
(2) Višina plačila za koncesijo se izračuna na naslednji način:
kjer je:
– V(koncesija) višina plačila za koncesijo, izražena v eurih,
– P(čisti-prihodek )čisti letni prihodek od izvajanja kopališke dejavnosti in dejavnosti naravnega zdravilišča, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida upravljavca kopališča in naravnega zdravilišča za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo,
– C povprečna letna cena za 1 MJ toplote, ki se jo pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja in izračuna iz spodnje kurilne vrednosti ekstra lahkega kurilnega olja in cene ekstra lahkega kurilnega olja v maloprodaji v letu, ki je dve leti pred letom, za katerega se določa plačilo za koncesijo. Povprečna letna cena za 1 MJ toplote se izraža v eurih na 1 MJ toplote,
– Q letna količina izčrpane podzemne vode, izražena v 1.000 litrih,
– deltaT je temperaturna razlika med povprečno letno temperaturo podzemne vode na izpustu iz vrtine in 12 °C.
8. člen
Povprečno letno ceno toplote iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
(1) Koncesionar mora agenciji do 31. marca tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
(2) Koncesionar mora za koncesijsko dejavnost voditi ločeno računovodstvo, na podlagi katerega se opravlja nadzor z namenom preprečevanja s skupnim trgom nezdružljive državne pomoči oziroma nedopustnega subvencioniranja morebitnih njegovih drugih dejavnosti.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo, v 30 dneh po prenehanju rabe podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu agencija izstavi račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo, v predpisanem roku ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode in podatke ministrstva, pristojnega za finance, o plačilu davka na čisti letni prihodek za preteklo leto.
IV. PODELITEV KONCESIJE
15. člen
Koncesija za rabo podzemne vode iz vodnega vira iz 1. člena te uredbe se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede agencija.
16. člen
(1) Javni razpis vsebuje navedbe o:
– vsebini koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– prvinah, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in trajanju koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbiro koncesionarja,
– merilih in postopku za izbiro koncesionarja,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
(2) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo le prijave s ponujenim plačilom koncesijske dajatve, ki mora znašati najmanj toliko, kot je določeno v drugem odstavku 7. člena te uredbe.
(3) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– ponujena višina plačila za koncesijo,
– razpoložljivost z zemljišči, ki omogočajo izvajanje koncesije,
– predviden čas gradnje objektov, potrebnih za izvajanje koncesije,
– popolnost in kvaliteta idejne zasnove,
– strokovna usposobljenost za zagotovitev obratovanja objektov za rabo podzemne vode,
– finančna in poslovna sposobnost.
17. člen
(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
(2) Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti vsebuje vse v razpisu določene sestavine.
(3) Javni razpis je uspešen, če se prijavi vsaj en prijavitelj.
(4) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
(5) Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.
18. člen
Koncesionar mora začeti z izvajanjem koncesije najpozneje pet let po izdaji odločbe o izboru koncesionarja.
V. KONCESIJSKA POGODBA
19. člen
(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Koncesijsko pogodbo podpiše, po pooblastilu Vlade Republike Slovenije, direktor agencije.
(3) Ob neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.
VI. NADZOR
20. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Nadzor nad vplačili koncesijske dajatve opravljajo inšpektorji, pristojni za javne finance.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
21. člen
Javni razpis iz 15. člena te uredbe se objavi najpozneje tri mesece po uveljavitvi te uredbe.
22. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-92/2008/7
Ljubljana, dne 9. oktobra 2008
EVA 2008-2511-0168
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
   PRILOGA 2
   PROGRAM SPREMLJANJA STANJA ZA RABO VODE IZ VRTINE JAN-1/04
   Za izkoriščanje podzemne vode iz vrtine JAN-1/04 je treba
spremljati stanje z:
   1. nadzorom obnavljanja vodnega vira,
   2. nadzorom fizikalno-kemijskih značilnosti podzemne vode.

   1. Nadzor obnavljanja vodnega vira in stanja depresijskega
                             lijaka
   Obnavljanje vodnega vira je treba nadzorovati s stalnim
spremljanjem gibanja piezometrične gladine in pretoka
izkoriščane vode ter njihovega trenda.
   Pri tem je treba ugotavljati:
   – razpon nihanja piezometrične gladine ter trend tega
nihanja sezonsko in dolgoročno,
   – odvisnost znižanja piezometrične gladine in temperature od
količine črpanja in od hidroloških razmer,
   – kritično vrednost piezometrične gladine podzemne vode in
   – količinsko stanje izkoriščanega telesa podzemne vode.
   Nadzor je treba izvajati z meritvami:
   – črpane količine iz vrtine JAN-1/04,
   – piezometrične gladine vode v vrtini JAN-1/04,
   – skupne količine odpadne vode in
   – izotopske sestave vode iz vrtine JAN-1/04: (na 18)O,
devterij, tricij.
   Meritve pretoka morajo biti stalne in zvezne z izračunom
kumulativne količine ter z zabeleženjem trenutne količine
pretoka vsaj enkrat na uro.
   Meritve piezometrične gladine v vrtinah morajo biti stalne
in zvezne z beleženjem trenutne globine piezometrične gladine
vsaj enkrat na uro.
   Vzorce vode iz vrtine JAN-1/04 za analizo njihove izotopske
sestave za ugotavljanje obnavljanja vodnega telesa je treba
odvzeti vsaj enkrat na leto v času baznega toka med črpanjem po
ustaljenem režimu izkoriščanja.

    2. Nadzor fizikalno-kemijskih značilnosti podzemne vode
   Z nadzorom fizikalno-kemijskih značilnosti podzemne vode (na
ustju vrtine) iz vrtine JAN-1/04 je treba ugotavljati kemijsko
stanje in posredno tudi spremembo količinskega stanja (toplotne
vrednosti) izkoriščanega telesa podzemne vode.
   Na ustju vrtine JAN-1/04 je treba zvezno beležiti
temperaturo vode vsaj enkrat na uro.
   Ob vsakih rednih zahtevanih analizah bazenske vode je treba
izmeriti še elektroprevodnost (T25) surove vode na ustju vrtine
JAN-1/04.
   Poleg rednih analiz bazenske vode morajo biti v surovi vodi
iz vrtin (iz pipe na ustju vrtine) JAN-1/04 vsaj enkrat na leto
istočasno z odvzemom vzorca za izotopsko analizo določene
vsebnosti:
   – nitrata (NO(3)),
   – nitrita (NO(2)),
   – klorida (Cl),
   – sulfata (SO(4)),
   – hidrogenkarbonata (HCO(3)),
   – fosfata (PO(4)),
   – flourida (F),
   – jodida (J),
   – broma (Br),
   – amonija (NH(4)),
   – kalija (K),
   – natrija (Na),
   – kalcija (Ca),
   – magnezija (Mg),
   – stroncija (Sr),
   – kroma (skupni) (Cr),
   – železa (Fe),
   – mangana (Mn),
   – kremenice (SiO(2)),
   – porabe KMnO(4),
   – celotni organski ogljik (TOC),
   – prosti CO(2),
   – raztopljeni CO(2),
   – prosti H(2)S,
   – raztopljeni H(2)S,
   – mineralizacija (TDS) in
   – sušni preostanek pri 105 °C.
   Ob vsakem vzorčevanju je treba in situ izmeriti osnovne
fizikalno-kemijske lastnosti podzemne vode: elektroprevodnost,
pH, redoks potencial, vsebnost kisika ter zasičenost s kisikom
in temperaturo v vzorčevani vodi iz vrtine in na odpadni vodi v
izpustu iz bazenov.
   Po preteku prvega enoletnega obdobja spremljanja stanja se
bodo rezultati nadrobno interpretirali. Na podlagi te
interpretacije se bo nabor parametrov optimiziral.