Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2008 z dne 6. 6. 2008

Kazalo

2401. Odlok o zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem za krajinski park, stran 6165.

Na podlagi 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) in Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04, 16/05) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 26. maja 2008 sprejel
O D L O K
o zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem za krajinski park
Vrsta in namen zavarovanja
1. člen
S tem odlokom Občinski svet Občine Žalec zavaruje ribnik Vrbje z zaledjem za krajinski park. Območje ima krajinsko, predvsem pa veliko ekološko in biotsko vrednost. Značilnosti območja so se izoblikovale in se ohranjajo s prepletom dejavnosti človeka in narave.
Z zavarovanjem območja so določena pravila ravnanja oziroma varstvene usmeritve, varstveni režimi in razvojne usmeritve, ki bodo omogočile ohranjanje biotske raznovrstnosti (živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov) in trajnostno gospodarjenje z območjem. Z ureditvijo ogledovanja in obiskovanja krajinskega parka bo omogočen tudi razvoj turizma in razvoj lokalne skupnosti.
Obseg in sestavine zavarovanega območja
2. člen
Krajinski park obsega:
– celoten ribnik Vrbje z obrežnim pasom (varstveno območje ribnik)
– del struge Savinje z obrežnim pasom gorvodno od mosta na cesti Žalec-Griže do meje z vodovarstvenim območjem virov pitne vode v Vrbju na zahodu (varstveno območje Savinja)
– Strugo in njene rokave z obrežno vegetacijo od Zgornjih Novin do ceste Žalec-Griže ter ostanke nekdanje gmajne (njive, travniki, skupine grmovja in drevja) med Savinjo in Strugo vzhodno od ribnika (varstveno območje gmajna s Strugo)
– Intenzivne kmetijske površine med ribnikom in Strugo (varstveno območje intenzivne kmetijske površine).
Meja zavarovanega območja je vrisana v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000 (TTN-5) in v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000 (PKN – 5), ki so podani v prilogi. Sestavni del odloka je tudi seznam parcel in dejanska raba tal – GERK stanje dec. 2007.
3. člen
Območje krajinskega parka ribnik Vrbje z zaledjem se nahaja v katastrski občini Žalec in k.o. Zabukovica.
Meja poteka od izhodiščne točke na zahodu v k.o. Žalec – križišče kolovoza na zahodnem robu ribnika in poti po nasipu Savinje (parcela 1817/15) in teče proti severu po zahodnem robu parcele 1817/15, prečka pot parc. 1998 in po Z robu parc. 1817/16 do Struge. Tu se meja obrne proti vzhodu in teče po severnem robu Struge (levi breg) parc. št. 1975/1 do parcele št. 1816/1, kjer zavije na južni krak Struge, teče po njegovem severnem robu in se ponovno priključi na severni krak ob vzhodnem robu parcele 1823/73 ter nadaljuje po severnem robu Struge parcele št. 1975/2, 1975/3, 1975/5 do južnega roba ceste v Vrbje (S rob parcele 1911/2) in zahodnega roba ceste v Griže (V rob parcele 1892/4), seka Strugo (1975/5) in po V robu parcele 1976/51 in nasip Savinje – levi breg (1976/1). Prečka reko Savinjo ob Griškem mostu in se obrne proti zahodu po južnem – desnem bregu Savinje v k.o. Zabukovica: južni rob parcel št. 1540, 1541, 1544, 1545, 1548, 1551, 1552, 1555, 1557, 1560, 1563, 1564, 1568, 1569, 1572, 2141/19, 2141/18, 2141/17, 2141/16, seka parcelo 2136/1 – vodotok, nadaljuje po južnem robu parcel št.: 2141/15, 2141/1, 2141/4, 1840/2, 1841/2, seka parcelo 2141/14 in nadaljuje po južnem robu parc. št. 2141/13, 1848/2, 1849/2, 1852/2, 2141/12, 2141/11, 2141/10, 2141/9, 2141/8, 2141/7, seka parcelo 2076/1 in nadaljuje po južnem robu parcel št.: 2078, 2079/1, 2080, po zahodnem robu parc. št. 2079/1, po južnem in zahodnem robu parc. št. 2141/6, po južnem robu parcele št. 2141/1 do parcele 1976/1 v k.o. Žalec (vodotok Savinja) in teče po njenem južnem robu dalje proti zahodu, kjer prečka Savinjo in se naveže na izhodiščno točko.
Cilji zavarovanja in pravila ravnanja
4. člen
Cilji zavarovanja ribnika Vrbje z zaledjem z zaledjem kot krajinski park so:
– ohranitev vodnega in obvodnega ekosistema z avtohtonimi rastlinskimi in živalskimi vrstami,
– znanstveno-raziskovalno in študijsko delo,
– popestritev rekreacijske in turistične ponudbe območja.
S pravili ravnanja so določene varstvene usmeritve, razvojne usmeritve in varstveni režimi zavarovanega območja. Zaradi ekoloških in geomorfoloških značilnosti območja so opredeljena štiri varstvena območja, zato so poleg splošnih pravil ravnanja, ki veljajo za celotno zavarovano območje, opredeljeni še specifični varstveni režimi za varstvena območja »ribnik«, »Savinja« in »gmajna s Strugo«.
5. člen
(Varstvene usmeritve)
Z namenom ohranjanja zavarovanega območja se posegi in dejavnosti človeka izvajajo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja naravna vrednota in naravna razširjenost habitatnih tipov ter njihove značilne strukture in naravni procesi, ki ugodno vplivajo na razširjenost rastlinskih in živalskih vrst. Zato naj se:
– ohranja raznolikost življenjskega prostora, zlasti tistih delov, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze živali;
– ohranja struga in obrežje Savinje v čim bolj naravnem stanju;
– v ribniku ohranja čim bolj stabilen nivo vodne gladine;
– izboljša kemično stanje vode v ribniku;
– omeji vnos hranil, razkužil in zdravil v ribnik;
– vzpostavi in ohranja mirne predele (brez motenj, ki jih povzročajo ljudje) v in ob ribniku ter ob Savinji;
– ohranja ali povečuje delež ekstenzivno obdelanih travišč predvsem na račun intenzivno obdelanih površin;
– košnja izvaja tako, da se živali lahko umaknejo;
– kmetijske površine gnoji s hlevskim gnojem, uporaba gnojevke in mineralnih gnojil se omeji;
– z ustrezno rabo zadržuje sukcesivne procese kot so zaraščanje travišč in preraščanje grmišč;
– omogoča nemoten naravni cikel živali (zlasti gnezditve) s časovno prilagojenim izvajanjem opravil;
– ohranja raznolikosti gozdne strukture.
6. člen
(Razvojne usmeritve)
Ekološka, biotska in tudi krajinska vrednost območja ribnika Vrbje z zaledjem je posledica prepleta človekove dejavnosti z naravo. Za doseganje varstvenih ciljev iz 4. člena odloka je najpomembnejši izbor dejavnosti in načinov rabe, ki ohranjajo ekološko, biotsko in krajinsko vrednost območja. Dejavnosti različno vplivajo na ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območje ribnika Vrbje in njegovo zaledje imajo najbolj odločilen vpliv kmetijstvo, ribogojstvo in vodno gospodarstvo, pomembne pa so tudi turizem, rekreacija in gozdarstvo. Določena raba lahko v okviru zgoraj naštetih dejavnosti podpira ohranjanje in trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti ali pa povzroča resno grožnjo. Na območju ribnika Vrbje z zaledjem so za ohranjanje naravne vrednote in biotske raznovrstnosti pomembne naslednje dejavnosti in rabe:
1. Ribogojstvo: z ribnikom se gospodari ekstenzivno (zmanjša se količina rib, omeji se vnos hrane, razkužil in zdravil), režim polnjenja in praznjenja se prilagodi življenjskim ciklom avtohtonih živali.
2. Kmetijstvo: spodbuja se ekstenziven način gospodarjenja s kmetijskimi površinami. Obstoječe ekstenzivne površine se ohranjajo, na intenzivno obdelovanih kmetijskih površinah pa naj se postopoma preide v ekstenzivno obdelovanje. Delež njiv naj se zmanjšuje, delež ekstenzivnih travnikov pa poveča. Obstoječe mejice se ohranjajo, na intenzivno obdelanih površinah se zasadijo nove mejice. Paša se omeji.
3. Turizem in rekreacija: območje se uredi za obisk javnosti na način, ki ni moteč za živali. Uredijo se poti, počivališča, razgledišča, postavijo se lahko varovalne ograje, informativne, usmerjevalne in opozorilne table. Obiskovalce se usmerja na določene poti, za večje skupine so priporočljivi vodeni ogledi. V okviru rekreacije se omogočajo naravi prijazne oblike (tek, kolesarjenje), ki so usmerjene na določene že obstoječe poti in ceste. Območje se uredi tako, da je ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njihovem naravnem okolju.
4. Vodno gospodarstvo: Upravljanje s Savinjo naj bo čim bolj sonaravno, tako da se zagotovi ekološko dobro stanje vode in z njo povezanimi ekosistemi. Na celotnem območju se lahko uredijo retencijske površine.
5. Gozdarstvo: Z gozdovi se gospodari na sonaraven način, skladno z gozdnogospodarskim načrtom.
7. člen
(varstveni režim)
Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto. Prav tako je prepovedano spreminjati razmere in stanje območja tako, da se ogrozi biotska raznovrstnost območja.
Kot obstoječe stanje se upošteva dejanska raba tal oziroma GERK na datum dec. 2007 in raba območja v skladu s katastrom (Zemljiško knjižni izpiski).
Na celotnem območju je prepovedano:
– graditi vse vrste stavb, pomožne objekte in infrastrukturne objekte, namenjene bivanju, lovu, ribolovu, turizmu, športu in rekreaciji;
– graditi nove tranzitne komunalne, energetske in prometne objekte;
– spreminjati vodni režim, razen pri nujnih vzdrževalnih delih;
– izvajati hidromelioracije, agromelioracije in komasacije;
– odkopavati in zasipavati zemljišča;
– odlagati vse vrste odpadkov;
– onesnaževati površinske in podzemne vode;
– prati avtomobile in izpirati cisterne od gnojevke in škropiv;
– ponoči območje umetno osvetljevati;
– spreminjati sestave bioocenoze z naseljevanjem alohtonih vrst;
– vznemirjati, preganjati, usmrtiti, zavestno poškodovati, odvzemati iz narave, zastrupljati ali kako drugače uničevati živali, razen tistih vrst, za katere je s predpisi o lovu in ribolovu določen način in čas lova;
– odstranjevati drevesno in grmovno vegetacijo izven gozdov (posamezna drevesa, mejice, obvodna vegetacija) do take mere, da bi se bistveno spremenile morfološke in ekološke lastnosti območja ali dela območja;
– požigati rastline;
– voziti se z vozili na motorni pogon, razen za potrebe gospodarjenja s kmetijskimi površinami, gozdovi in ribnikom, ter za potrebe izvajanja nalog javnih služb;
– opravljati kakršnekoli druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.
Na varstvenem območju »ribnik« je poleg prepovedi, ki veljajo za celotno območje, prepovedano tudi:
– izvajati intenzivno ribogojstvo;
– prazniti ribnik razen za potrebe izlova rib, ki se lahko izvaja od 15. oktobra do 15. decembra vendar ne več kot en mesec;
– odstranjevati in požigati obrežno vegetacijo;
– povzročati eksplozije ali druga dejanja, ki povzročajo močan hrup ali vibracije;
– čolnariti na ribniku;
– izvajati lov;
– prosto puščati pse;
– uporabljati kemična sredstva za uničevanje rastlin in živali.
Na varstvenem območju »Savinja« je poleg prepovedi, ki veljajo za celotno območje, prepovedano tudi:
– odvzemati prod, pesek in mivko z obrežja, prodišč in dna struge na način in v količinah, ki bi spremenil naravne procese, rušil naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ali pospešil škodljivo delovanje voda;
– odstranjevati in požigati obrežno vegetacijo;
– graditi objekte, ki bi prekinili zveznost vodotoka;
– izvajati ribolov z elektroagregati;
– izvajati lov;
– prosto puščati pse;
– uporabljati kemična sredstva za uničevanje rastlin in živali.
Na varstvenem območju »gmajna s Strugo« je poleg prepovedi, ki veljajo za celotno območje, prepovedano tudi:
– intenzivirati kmetijstvo;
– spreminjati rabo kmetijskih površin iz travnikov in pašnikov v njive;
– uporabljati fitofarmacevtska sredstva na kmetijskih površinah razen na njivah;
– postavljati ograje, ki bi preprečevale migracije živalim;
– odstranjevati in požigati obrežno vegetacijo.
Ne glede na zgoraj navedene prepovedi je izjemoma s soglasjem pristojne službene za varstvo narave možno:
– postaviti začasne lesene objekte istega tipa, namenjene sezonski turistični ponudbi in upravljanju območja;
– graditi opazovalnice za živali in lovske preže na za to določenih mestih;
– urediti območje za obisk javnosti (urediti sprehajalne in kolesarske poti z opremo – informacijske table, koši za smeti, klopi);
– vzdrževati obstoječe ceste, poti, električne in komunalne vode;
– opravljati vzdrževalna dela na ribniku in brežinah Savinje (čiščenje moteče vegetacije, sanacije poškodovanih brežin, odstranjevanje mulja z dna ribnika ...);
– urediti vtočni in iztočni del ribnika z namenom izboljšave stanja naravne vrednote;
– sprazniti ribnik za daljše časovno obdobje za potrebe vzdrževalnih del;
– izvesti manjša hidrotehnična dela za izboljšavo sedanjih in oblikovanje novih habitatov, ki bi ugodno vplivali na stanje vrst;
– izvajati ukrepe, ki so potrebni za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
– košnja nasipov ribnika v času od 1. oktobra do 1. decembra.
Način opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja
8. člen
Ustanovitelj krajinskega parka je Občina Žalec, ki pooblašča za upravljanje zavarovanega območja krajevno skupnost Vrbje in ji v ta namen dodeli potrebna sredstva iz občinskega proračuna. Upravljanje zavarovanega območja se izvaja na podlagi načrta upravljanja zavarovanega območja, ki se pripravi v roku 6 mesecev od sprejetja tega odloka v skladu z veljavno zakonodajo.
9. člen
Pristojni organi Občine Žalec in Upravne enote Žalec, javni zavodi, občinska inšpekcija in inšpekcijske službe Ministrstva za okolje in prostor so v okviru svojih pristojnosti dolžni preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti ali okrniti s tem sklepom opredeljene lastnosti krajinskega parka.
10. člen
Strokovne naloge v zvezi z varstvom zavarovanega območja krajinskega parka opravlja Zavod republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Celje.
11. člen
Občina Žalec je predkupni upravičenec pri nakupu zemljišč, razen vodnih zemljišč, na zavarovanem območju krajinskega parka, navedenem v 3. členu tega odloka.
12. člen
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-03-0001/2008
Žalec, dne 26. maja 2008
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel l.r.