Uradni list

Številka 119
Uradni list RS, št. 119/2007 z dne 24. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 119/2007 z dne 24. 12. 2007

Kazalo

5985. Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač, stran 17158.

Na podlagi 199. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
+------+------------+-------+-------+-----+------+------+---+---------+
|objekt|vodni vir   |občina |k.o.   |parc.|x     |y     |z  |izdatnost|
|      |            |       |       |štev.|      |      |   |(l/s)    |
+------+------------+-------+-------+-----+------+------+---+---------+
|RgS-  |Andezitni   |Rogaška|2635-  |315  |122028|549717|231|0,5      |
|2/88  |piroklastiti|Slatina|Rogaška|     |      |      |   |         |
|      |Rogaške     |       |Slatina|     |      |      |   |         |
+------+------------+-------+-------+-----+------+------+---+---------+
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je iz geoloških plasti, ki tvorijo pretežno razpoklinski vodonosnik, na površini zemlje pa obsega območje iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije). Največja letna količina izkoriščanja podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 je 12.600 m3.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima v posesti in uporablja objekte vodnjaka za črpanje vode iz vodnega vira za stekleničenje in proizvodnjo pijač.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, in sicer za stekleničenje naravne mineralne vode, če:
– je tehnično usposobljena in opremljena za stekleničenje naravne mineralne vode,
– dopusti v okviru razpoložljivih količin podzemne vode iz vodnega vira nemoten odvzem in rabo podzemne vode za izvajanje zdravstvene dejavnosti osebi, ki ima za rabo vode iz vodnega vira za opravljanje zdravstvene dejavnosti vodno pravico, pri čemer največji pretok odvzema za izvajanje zdravstvene dejavnosti ne sme presegati 0,05 l/s, letni povprečni pretok podzemne vode tega odvzema ne sme presegati 0,04 l/s in letna količina tega odvzema ne sme presegati 1.200 m3,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v prejšnjem členu, in
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz prejšnjega člena.
(3) Naravna mineralna voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora začeti z izvajanjem koncesije najpozneje 5 let po izdaji odločbe o določitvi koncesionarja. Če ne namerava izkoriščati podzemne vode ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o določitvi koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje naravne mineralne vode za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– varstvo zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– varstvo opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najpozneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna količini odvzete podzemne vode, ki je dana kot naravna mineralna voda v promet.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, na območju katerih je koncesijsko območje.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinami iz prejšnjega odstavka razdeli v razmerju 40:60 v korist občin.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinami iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(4) Del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinam, se razdeli med občinami sorazmerno s pripadajočim deležem na koncesijskem območju.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi podatkov o letni količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot naravno mineralno vodo, in podatkov o čistem prihodku od prodaje naravne mineralne vode v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo.
(2) Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v 1.000 litrih za vodo, ki je dana v promet kot naravna mineralna voda.
(3) Plačilo za koncesijo za posamezno koledarsko leto za podzemno vodo, ki se daje v promet kot naravna mineralna voda, se izračuna na naslednji način:
V = 0,01 × P(čisti-prihodek) + V(koncesija) × 2,66 × Q(naravna mineralna)
kjer so:
– V: plačilo za koncesijo za podzemno vodo, ki se daje v promet kot naravna mineralna voda, izraženo v eurih,
– P(čisti-prihodek): čisti letni prihodek od prodaje naravne mineralne vode, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida koncesionarja za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražen v eurih,
– Q(naravna mineralna): letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot naravno mineralno vodo v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,
– V(koncesija): višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v eurih in izračunana na naslednji način:
                  0,08 × P(vodno-povračilo)
V (koncesija) = ---------------------------------
                   Q(1) + 2×Q(2) + 2,66×Q(3)
kjer je:
– P(vodno-povračilo): vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v eurih,
– Q(1): letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1.000 litrih,
– Q(2): letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali pivo, izražena v 1.000 litrih,
– Q(3): letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1.000 litrih, pri čemer so vrednosti za P(vodno-povračilo), Q(1), Q(2) in Q(3) izračunane na podlagi podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Višino plačila za koncesijo iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
(1) Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
(2) Koncesionar mora za koncesijsko dejavnost voditi ločeno računovodstvo, na podlagi katerega se opravlja nadzor z namenom preprečevanja s skupnim trgom nezdružljive državne pomoči oziroma nedopustnega subvencioniranja morebitnih njegovih drugih dejavnosti.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo, v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu agencija izstavi račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora oseba iz prvega odstavka 2. člena te uredbe začeti s plačevanjem za koncesijo z dnem začetka dajanja naravne mineralne vode v promet.
17. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-28/2007/13
Ljubljana, dne 12. decembra 2007
EVA 2007-2511-0102
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik