Uradni list

Številka 119
Uradni list RS, št. 119/2007 z dne 24. 12. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 119/2007 z dne 24. 12. 2007

Kazalo

5984. Uredba o koncesiji za rabo podzemne vode iz izvira Golobovec nad Podbrdom za stekleničenje in proizvodnjo pijač, stran 17153.

Na podlagi 199. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za rabo podzemne vode iz izvira Golobovec nad Podbrdom za stekleničenje in proizvodnjo pijač
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJE
1. člen
(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz izvira Golobovec nad Podbrdom za stekleničenje in proizvodnjo pijač (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) z naslednjimi parametri:
+---------+-------+------+-------+------+------+------+----+-----+
| objekt  | kraj  |občina|  k.o. | parc.|  x   |   y  |  z | Q * |
|         |       |      |       | štev.|      |      |    |(l/s)|
+---------+-------+------+-------+------+------+------+----+-----+
|  Izvir  |Podbrdo|Tolmin| 2242- |784/23|116713|421163|1095|  16 |
|Golobovec|       |      |Podbrdo|      |      |      |  m |     |
+---------+-------+------+-------+------+------+------+----+-----+
* Q je največji dovoljeni trenutni odvzem v litrih na sekundo.
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je iz geoloških plasti, ki tvorijo pretežno razpoklinski vodonosnik, na površini zemlje pa obsega območje iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije). Največja letna količina izkoriščanja podzemne vode iz izvira Golobovec je 216.000 m3.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se brez javnega razpisa podeli osebi, ki ima v posesti in uporablja objekte za črpanje vode iz vodnega vira in cevovod do polnilnice za stekleničenje in proizvodnjo pijač.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, in sicer za stekleničenje izvirske vode, namizne vode ter za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, če:
– je tehnično usposobljena in opremljena za proizvodnjo pijač,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določenega v prejšnjem členu,
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da letna količina odvzete podzemne vode in največji odvzem v litrih na sekundo ne presegata vrednosti iz prejšnjega člena, in
– ima sklenjen dogovor z osebo, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo v naselju Podbrdo, da v primeru pomanjkanja vode v vodovodnem sistemu tega naselja odstopi najmanj 30% največjega odvzema iz vodnega vira za vodooskrbo prebivalcev Podbrda.
(3) Izvirska voda in namizna voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora začeti z izvajanjem koncesije najpozneje 5 let po izdaji odločbe o izboru koncesionarja. Če ne namerava izkoriščati podzemne vode ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku o določitvi koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje izvirske vode, namizne vode in proizvodnjo brezalkoholnih pijač za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– varstvo zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– varstvo opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najpozneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna količini odvzete podzemne vode, ki je dana kot izvirska voda, namizna voda ali brezalkoholna pijača v promet.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije ter proračuna občin Cerkno in Tolmin, na območju katerih je koncesijsko območje.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinama iz prejšnjega odstavka razdeli v razmerju 50:50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinama iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalne gospodarske javne službe varstva okolja v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(4) Del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinama, se razdeli med občinama sorazmerno s pripadajočim deležem na koncesijskem območju.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi podatkov o letni količini podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot izvirsko vodo, namizno vodo in brezalkoholno pijačo, in podatkov o čistem prihodku od prodaje izvirske vode, namizne vode in brezalkoholne pijače v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo.
(2) Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v 1.000 litrih za vodo, ki je dana v promet kot izvirska voda, namizna voda in brezalkoholna pijača.
(3) Plačilo za koncesijo za posamezno koledarsko leto za podzemno vodo, ki se daje v promet kot izvirska voda, namizna voda in brezalkoholna pijača, se izračuna na naslednji način:
V = 0,01 × P(čisti-prihodek) + V(koncesija) × (Q(brezalk.) +2 × Q(izvirska))
kjer je:
– V plačilo za koncesijo za podzemno vodo, ki se daje v promet kot izvirska voda, namizna voda in brezalkoholna pijača, izraženo v eurih,
– P(čisti-prihodek): čisti letni prihodek od prodaje izvirske vode, namizne vode in brezalkoholnih pijač, ki je izkazan v izkazu poslovnega izida koncesionarja za leto, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražen v eurih,
– Q(brezalk.): letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot brezalkoholno pijačo v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,
– Q(izvirska): letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet kot izvirsko ali namizno vodo v letu, za katero se določa plačilo za koncesijo, izražena v 1.000 litrih,
– V(koncesija): višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v eurih in izračunana na naslednji način:
                    0,08 × (vodno-povračilo)
V(koncesija) = -----------------------------------
                   Q(1) + 2×Q(2) + 2,66×Q(3)
kjer so:
– P(vodno-povračilo): vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v eurih,
– Q(1): letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1.000 litrih,
– Q(2): letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali pivo, izražena v 1.000 litrih,
– Q(3): letna količina na območju Republike Slovenije odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1.000 litrih, pri čemer so vrednosti za P(vodno-povračilo), Q(1), Q(2) in Q(3) izračunane na podlagi podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Višino plačila za koncesijo iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
(1) Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
(2) Koncesionar mora za koncesijsko dejavnost voditi ločeno računovodstvo, na podlagi katerega se opravlja nadzor z namenom preprečevanja s skupnim trgom nezdružljive državne pomoči oziroma nedopustnega subvencioniranja morebitnih njegovih drugih dejavnosti.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo, v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu agencija izstavi račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, ali je posredoval napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora oseba iz prvega odstavka 2. člena te uredbe začeti s plačevanjem za koncesijo z dnem začetka dajanja izvirske vode, namizne vode in brezalkoholnih pijač v promet.
17. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-26/2007/13
Ljubljana, dne 12. decembra 2007
EVA 2007-2511-0098
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik