Uradni list

Številka 66
Uradni list RS, št. 66/1994 z dne 21. 10. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 66/1994 z dne 21. 10. 1994

Kazalo

2377. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mošenika in Trebuščice za vzrejo salmonidnih vrst rib, stran 3701.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
UREDBO
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mošenika in Trebuščice za vzrejo salmonidnih vrst rib
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Mošenika in Trebuščice (v nadaljevanju: vodotoki) na naslednjih vodotokih:
+----------+--------+--------+-------+-----------+
|VODOTOK   |KOTA    |KOTA    |DOLŽINA|INSTALIRAN |
|          |ZAJEMA  |IZPUSTA |ODSEKA |PRETOK     |
|          |VODE    |VODE    |(m)    |VODE ZA    |
|          |(m.n.m.)|(m.n.m.)|       |RIBOGOJNICO|
|          |        |        |       |(l/s)      |
+----------+--------+--------+-------+-----------+
|MOŠENIK   |748,63  |743,63  |120    |90         |
+----------+--------+--------+-------+-----------+
|TREBUŠČICA|199,70  |196,00  |270    |150        |
+----------+--------+--------+-------+-----------+
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotok Mošenik izključno za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib, razen soških postrvi in njenih križancev in z njo povezanih dejavnosti.
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotok Trebuščica izključno za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib, razen potočnih in jezerskih postrvi ter njunih medsebojnih križancev ali križancev le-teh z drugimi vrstami ter z njo povezanih dejavnosti.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je lastnik zemljišč, na katerih bodo zgrajeni objekti in naprave ribogojnice,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesija se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev še:
– zagotovi ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vode vodotokov drugih obstoječih uporabnikov,
– zagotovi ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,
– zagotovi ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– zagotovi izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo prišlo do poslabšanja kakovosti površinskih voda in preprečevanja migracij vodnih živali,
– zagotovi izvedbo objektov in naprav tako, da ne bodo vplivali na poslabšanje vodnega režima odtoka visokih voda,
– zagotovi ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– zagotovi varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter zagotovi, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,
– zagotovi ekološko sprejemljivi pretok, v naravni strugi na odseku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode vodotokov za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib (od odvzemnega objekta do izpusta),
– zagotovi ukrepe, da bo predvideni poseg v vodotok ohranil obstoječe razmere v največji možni meri ali omogočil njihovo izboljšanje v smislu racionalne rabe naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije,
– zagotovi, da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,
– zagotovi ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami vzreje salmonidnih vrst rib oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine,
– upošteva urbanistične, arhitektonske in krajinske značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev; pri oblikovanju vodnogospodarskih upošteva tudi načela sonaravnega urejanja,
– zagotovi javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,
– zagotovi ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– zagotovi ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– zagotovi ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,
– zagotovi ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se podeli za dobo petdeset let. Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotokov med kotama zajema in izpusta vode iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi instaliranega pretoka vode za ribogojnico. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni tržni vrednosti 2 kg šarenke (oncorhvnchus mykiss) v preteklem letu na en l/s instaliranega pretoka vode vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati dve leti po začetku gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za vzrejo rib zaradi višje sile (katastrofalna suša, potres, povodenj ipd.) se letno plačilo za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjšanja plačila se uredi v koncesijski pogodbi.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo, na območju katere je ribogojnica, razdeli v razmerju 40: 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20: 80 v korist lokalne skupnosti.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Prihodki iz prejšnjih odstavkov tega člena so vir proračuna Republike Slovenije oziroma sklada za okolje občine ali občinskega proračuna, če občina sklada za okolje ni ustanovila.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima:
1. pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib na odseku vodotoka, ki je predmet koncesije;
2. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odvzemom koncesije,
3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način prenosa objektov in naprav iz prejšnjega odstavka v last koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
14. člen
(javni razpis)
Koncesija se zaradi lokacijske pogojenosti podeljuje brez javnega razpisa.
15. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-04/94-2/7-8
Ljubljana, dne 13. oktobra 1994.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik