Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2004 z dne 26. 3. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2004 z dne 26. 3. 2004

Kazalo

1247. Uredba o koncesijah za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnih teles vodotokov Kamniška Bistrica-Homška Mlinščica, Kamniška Bistrica-Mlinščica Kalcit, Volovljek, Grojzdek in Cerknica, stran 3343.

Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS in 67/02 – ZV-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnih teles vodotokov Kamniška Bistrica-Homška Mlinščica, Kamniška Bistrica-Mlinščica Kalcit, Volovljek, Grojzdek in Cerknica
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJ
1. člen
Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesij za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči na naslednjih delih vodnih teles površinskih voda Kamniška Bistrica-Homška Mlinščica, Kamniška Bistrica-Mlinščica Kalcit, Volovljek, Grojzdek in Cerknica:
Vir koordinat: Koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss-Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1 : 5000.
2. člen
Pojmi po tej uredbi imajo naslednji pomen:
1. Hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna) je hidroelektrarna, ki je po merilih iz Uredbe o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije (Uradni list RS, št. 29/01 in 99/01) razvrščena med mikro, male ali srednje elektrarne.
2. Kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg).
3. Kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp).
4. Deli vodnih teles površinskih voda, za katere se podeli koncesija, so deli vodnih teles med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinskih vodah iz 1. člena te uredbe.
5. Potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v MWh, je energija, ki je v povprečju v obdobju koledarskega leta razpoložljiva za proizvodnjo električne energije.
3. člen
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča del vodnega telesa površinskih voda iz 1. člena te uredbe izključno za proizvodnjo električne energije.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
4. člen
(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana za proizvodnjo električne energije,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena,
– da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve.
(2) Koncesija na posameznem delu vodnega telesa površinske vode se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim osebam kot več koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
5. člen
(1) Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok na delu vodnega telesa površinske vode večji od ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) V primerih, ko se pretok v strugi zaradi naravnih razmer zmanjša pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo električne energije.
(3) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe površinske vode drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije,
– smotrno rabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki omogoča najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za proizvodnjo električne energije.
(5) Za sanacijo, vzpostavitev novega in nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki urejajo upravljanje z vodami.
6. člen
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
7. člen
(1) Koncesija se podeli za dobo trideset let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
8. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za proizvedeno električno energijo imetniki koncesije pridobijo na trgu.
9. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za proizvodnjo električne energije.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinami razdeli v razmerju 40: 60 v korist občin.
(3) Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se del plačila za koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjen občinam, razdeli med občine skladno s pripadajočim deležem potencialne energije dela vodnega telesa.
10. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.
(2) Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka 3 odstotkom povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.
11. člen
(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje.
(2) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.
12. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
13. člen
(1) Koncesionar mora po preteku prvega leta, v katerem je začel s proizvodnjo električne energije na podlagi koncesije po tej uredbi, najkasneje do 31. januarja naslednjega leta posredovati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju rabe vode za proizvodnjo električne energije.
14. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
15. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
16. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
17. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. PODELITEV KONCESIJE
18. člen
(1) Koncesije na delih vodnih teles površinskih voda iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.
(2) Javni razpis izvede agencija.
(3) O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
(4) V upravni odločbi iz prejšnjega odstavka se določi rok za sklenitev koncesijske pogodbe.
(5) Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe ni mogoče začeti izvajati vodne pravice.
19. člen
Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:
– predmetu koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– merilih in postopku za izbor koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
20. člen
(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
(2) Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti vsebuje vse v razpisu določene sestavine.
(3) Javni razpis je uspešen, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik.
(4) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
(5) Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
V. KONCESIJSKA POGODBA
21. člen
(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 110/02 – ZGO-1).
(2) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
(3) V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.
VI. PRENEHANJE KONCESIJE
22. člen
Za prenehanje koncesije se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja upravljanje z vodami.
VII. NADZOR
23. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
VIII. KONČNA DOLOČBA
24. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 329-01/2001-14
Ljubljana, dne 18. marca 2004.
EVA 2004-2511-0015
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik