Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 29. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 29. 7. 2003

Kazalo

3553. Pravilnik o uradnem zdravstvenem nadzoru nad živili, stran 11163.

Na podlagi četrtega odstavka 16. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o uradnem zdravstvenem nadzoru nad živili
1. člen
Ta pravilnik določa način izvajanja uradnega zdravstvenega nadzora nad živili (v nadaljnjem besedilu: nadzor).
Poleg zahtev iz tega pravilnika se izvajanje uradnega nadzora za posamezna vprašanja opravlja tudi v skladu s posebnimi predpisi.
Ta pravilnik se uporablja tudi za živila, ki se izvažajo.
Ta pravilnik se ne uporablja za nadzor nad merami in utežmi.
2. člen
Nadzor po tem pravilniku pomeni preverjanje skladnosti s predpisi, ki urejajo:
– živila, vključno s pitno vodo in pijačami,
– aditive in druge dodatke oziroma snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji živil,
– vitamine, minerale in druge hranilne snovi,
– izdelke in snovi, ki prihajajo v stik z živili.
Namen nadzora iz prejšnjega odstavka je:
– preprečiti tveganje za javno zdravje ljudi,
– zaščititi interese potrošnika in ga ustrezno obveščati,
– zagotoviti nemoten promet na notranjem trgu in s tujino.
Nadzor obsega tudi nadzor nad oglaševanjem živil, razen alkoholnih pijač.
3. člen
Nadzor se izvaja:
– redno,
– ob sumu na neskladnost s predpisi iz prvega odstavka prejšnjega člena,
– na podlagi nacionalnega in mednarodnega sistema hitre izmenjave informacij o zdravstveno neustreznih živilih.
Nadzor se mora izvajati z uporabo sredstev, ki so v skladu s ciljem, ki se ga želi doseči.
4. člen
Pri izvajanju nadzora mora zdravstveni inšpektor oceniti možne dejavnike tveganja glede na vrsto in obseg živilske dejavnosti in stanje živilskega obrata, naravo živila in ravnanje z živilom do oddaje končnemu potrošniku.
Glede na ugotovitve iz prejšnjega odstavka se določi pogostnost izvajanja nadzora.
5. člen
Nadzor mora vključevati vse faze proizvodnje, izdelave, predelave, hrambe, prevoza, distribucije in prometa, vključno z uvozom.
Praviloma se nadzor opravi v tistih fazah iz prejšnjega odstavka, ki so najprimernejše za posamezno zadevo.
Nadzor se izvaja praviloma ob vsakem času in brez predhodnega obvestila.
6. člen
Nadzor, ki ga v skladu z 19. členom zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02), izvajajo zdravstveni inšpektorji, obsega naslednje postopke:
1. inšpekcijski pregled,
2. odvzem vzorcev in njihovo laboratorijsko preskušanje,
3. preverjanje osebne higiene zaposlenih,
4. preverjanje obsega in učinkovitosti izvajanja notranjega nadzora, ki se nanaša na izvajanje spremljajočih higienskih programov in HACCP sistema,
5. pregled dokumentacije in drugih zapisov ter dokazil o izvajanju notranjega nadzora.
Izmed postopkov iz prejšnjega odstavka zdravstveni inšpektor lahko izbere postopek oziroma postopke, za katere meni, da so najustreznejši za namen nadzora.
7. člen
Pri inšpekcijskem pregledu iz prejšnjega člena je potrebno pregledati:
1. stanje in uporabo objektov, okolice objektov, prostorov, opreme in naprav, prevoznih sredstev, v različnih fazah naštetih v prvem odstavku 5. člena tega pravilnika;
2. surovine, sestavine, tehnološke pripomočke in druge izdelke, ki se uporabljajo za pripravo in proizvodnjo živil;
3. polizdelke;
4. končne izdelke;
5. izdelke in snovi, ki prihajajo v stik z živili;
6. sredstva in postopke za čiščenje in vzdrževanje ter zatiranje glodalcev in mrčesa;
7. tehnološke postopke, ki se uporabljajo pri proizvodnji, izdelavi ali predelavi živil;
8. označevanje in predstavljanje živil;
9. načine podaljševanja obstojnosti živil.
Inšpekcijski pregled lahko inšpektor po potrebi dopolni tudi z:
– razgovorom z nosilcem živilske dejavnosti in z zaposlenimi v živilskem obratu, kjer poteka pregled,
– pregledom meritev, opravljenih z instrumenti nosilca živilske dejavnosti,
– meritvami z lastnimi instrumenti in preverjanjem meritev iz prejšnje alinee.
8. člen
Odvzem in preskušanje vzorcev živil in drugih vzorcev iz 2. do 6. točke prejšnjega člena se izvaja z namenom ugotavljanja njihove zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti.
9. člen
Nosilec živilske dejavnosti, pri katerem je v okviru nadzora odvzet vzorec, ima pravico pridobiti drugo mnenje glede njegove zdravstvene ustreznosti.
Če nosilec dejavnosti zaradi pridobitve drugega mnenja zahteva delitev vzorca, ki ga odvzame zdravstveni inšpektor, ta opravi delitev vzorca, razen v tistih primerih, kjer to glede na naravo živila ni možno.
Stroške vzorčenja in analiz za pridobitev drugega mnenja plača nosilec živilske dejavnosti.
10. člen
Preskušanje živil in drugih vzorcev izvajajo akreditirani laboratoriji, ki jih imenuje minister, pristojen za zdravje, in ki izpolnjujejo:
– splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST IEC 17025, dopolnjena s standardnimi operativnimi postopki in naključnim pregledom njihove skladnosti s strani osebja za zagotavljanje kakovosti, v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse,
– redno sodelujejo v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih.
11. člen
Organi za ugotavljanje skladnosti, ki opravljajo ocenjevanje in akreditacijo laboratorijev, morajo izpolnjevati pogoje v skladu s standardom SIST EN 45003.
Pri ocenjevanju laboratorijev iz prejšnjega člena se uporabljajo:
– merila, predpisana v standardu SIST EN 45002,
– programi za medlaboratorijske primerjalne preskuse za oceno usposobljenosti, če je to primerno.
Akreditacija in ocenjevanje preskusnih laboratorijev iz tega člena lahko zadeva posamezne preskuse ali skupine preskusov.
12. člen
Preverjanje iz 3. točke 6. člena tega pravilnika je treba opraviti pri osebah, ki pri svojem delu prihajajo neposredno ali posredno v stik z izdelki in snovmi iz 2. do 6. točke 7. člena tega pravilnika.
Preveriti je potrebno:
– upoštevanje higienskih zahtev, ki se nanašajo na čistočo telesa in oblačila,
– strokovno izobrazbo oziroma usposobljenost za delo z živili,
– upoštevanje zdravstvenih zahtev.
13. člen
Pri izvajanju postopkov iz 4. in 5. točke 6. člena tega pravilnika mora zdravstveni inšpektor ugotoviti in oceniti zlasti:
– ali so potencialni dejavniki tveganj v živilih ugotovljeni in določeni,
– ali so kritične kontrolne točke (v nadaljnjem besedilu: KKT) ustrezno določene,
– ali sta način in pogostnost spremljanja KKT ustrezna,
– ali se izvajajo korektivni ukrepi,
– ali vodena dokumentacija izkazuje obvladovanje vseh dejavnikov tveganj,
– ali se izvajajo notranje presoje delovanja HACCP sistema ter pregled tega sistema ob spremembah, ki lahko vplivajo na zdravstveno ustreznost živil.
14. člen
Pri izvajanju nadzora lahko zdravstveni inšpektor skladno s svojimi pooblastili naredi kopije ter izpiske zapisov in dokumentov o izvajanju notranjega nadzora v živilski dejavnosti ter dokazil, ki se nanašajo na živilsko dejavnost, ki so v lasti nosilca živilske dejavnosti.
Inšpektorje pri izvajanju nadzora zavezuje poklicna molčečnost.
15. člen
Če se ugotovijo nepravilnosti ali se pojavi sum na nepravilnosti mora inšpektor ukrepati v skladu s svojimi pooblastili.
16. člen
Zdravstveni inšpektorji izvajajo redni nadzor v skladu z letnim terminskim programom nadzora.
17. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o uradnem zdravstvenem nadzoru (Uradni list RS, št. 60/02).
18. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0220-37/2003
Ljubljana, dne 17. julija 2003.
EVA 2002-2711-0078
Dr. Dušan Keber l. r.
Minister za zdravje