Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2001 z dne 2. 11. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2001 z dne 2. 11. 2001

Kazalo

4436. Odlok o oskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na območju Občine Mislinja, stran 8659.

Na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93 in 1/96), zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 10/93, 13/93, 66/93, 6/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 31/00) in 20. člena statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/00 - prečiščeno besedilo in 115/00) je Občinski svet občine Mislinja na 30. seji sveta dne 17. 10. 2001 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na območju Občine Mislinja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odlok določa pogoje in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalca javnih vodovodnih sistemov v zvezi z dobavo in odjemom vode iz javnega vodovodnega omrežja.
2. člen
Javni vodovodni sistem je primarno in sekundarno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, določenimi s tem odlokom, ki oskrbujejo uporabnike s pitno vodo.
3. člen
Uporabniki pitne vode so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz vodovodnega omrežja.
4. člen
Upravljalec objektov in naprav javnih vodovodnih sistemov, ki so v lasti Občine Mislinja, je Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec. Upravljalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
5. člen
Objekti in naprave s katerimi upravlja upravljalec so:
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja,
– naprave za čiščenje in pripravo vode,
– vodohrani in razbremenilniki,
– omrežje in naprave za neposredno priključitev uporabnikov,
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– črpališča in naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju.
6. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. vodovodni priključek:
– spojna cev preko katere je oskrbovan samo en objekt, oziroma obračunski vodomer,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim
2. vodomerni jašek ali niša;
3. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
Te naprave in objekti so last uporabnika in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta.
7. člen
Upravljalec vodovodnega omrežja je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam ter lego vseh objektov in naprav. Dolžan je tudi voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest. Izvod dokumentacije se hrani tudi na Občinskem uradu občine Mislinja.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
8. člen
Pred priključitvijo na vodovodno omrežje, mora uporabnik skleniti pogodbo o priključitvi z Občino Mislinja, od upravljalca pa pridobiti soglasje, ki priključitev tudi izvede.
V soglasju upravljalec določi pogoje priključitve, veljavnost soglasja in začetek koriščenja priključka ter plačila obveznosti. Veljavnost soglasja praviloma traja šest mesecev.
Soglasje se izda k:
– prostorsko izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasni priključek,
– priključitvi.
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena in pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za novogradnje:
– lokacijsko dokumentacijo ali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod ali soglasja lastnikov in uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in predvideno rešitvijo odvajanja odpadnih voda,
b) za obstoječe objekte:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o legalnosti izgradnje objekta,
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt vodovodne napeljave v objektu,
– soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek,
– potrdilo o strokovno izvedeni vodovodni instalaciji (potrdilo o tlačnem preizkusu in dezinfekciji instalacije v objektu),
c) soglasje za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– opis predvidene porabe vode.
9. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Za objekte v katerih se opravlja pridobitvena dejavnost je za potrebe dejavnosti obvezen poseben priključek.
10. člen
Lastnik vodovodnega omrežja je dolžan dopustiti priključitev na vodovodno omrežje, če uporabnik vloži zahtevek in to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivosti vodovodnega omrežja, na katerega se uporabnik priključuje.
Pogoj za priključitev na javno vodovodno omrežje je sklenitev pogodbe in izpolnitev pogojev določenih v soglasju za priključitev na javni vodovod.
Uporabnik je dolžan zgraditi vodovodni priključek z vodomernim jaškom in vodomerom najkasneje v šestih mesecih po sklenitvi pogodbe oziroma, ko so izpolnjeni vsi pogoji določeni s pogodbo in soglasjem.
Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah zaradi katerih priključitev ni možna.
Po priključitvi se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov, ki jo vodi upravljalec vodovodnega omrežja.
11. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer v skladu z veljavnimi zdravstveno-tehničnimi predpisi za vodovodne objekte in naprave. Prostor, kjer je vgrajen vodomer, mora biti dostopen delavcu upravljalca.
12. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi uporabnik pridobiti vodovodni priključek, ni kanalizacijskega omrežja, sme lastnik izdati soglasje le, če je zagotovljen tudi lasten objekt za čiščenje odplak.
13. člen
Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za povečan odvzem pitne vode se obravnava na enak način kot za nov vodovodni priključek.
14. člen
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljalca.
15. člen
Objekti vodovodnega omrežja ter internega vodovodnega priključka, morajo biti vedno dostopni.
16. člen
V primeru odjave priključka na vodovodno omrežje, se ta prekine na odcepu priključka zunaj stavbe. Uporabnik odjavo priključka posreduje upravljalcu pisno. Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljalec na stroške uporabnika. Plačan prispevek za priključitev na javni vodovod se uporabniku v primeru odklopa ne vrača, je pa prenosljiv na nov priključek, če je izvedba takšnega priključka tehnično možna. Izvede se po postopku in pogojih, ki jih določa 8. člen tega odloka.
17. člen
Gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja lahko izvaja za to usposobljen izvajalec, razen neposredne priključitve na vodovodno omrežje, ki jo lahko izvede le upravljalec na stroške uporabnika. Upravljalec nadzira gradnjo objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja.
IV. UPORABA VODOVODNEGA OMREŽJA
18. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz vodovodnega omrežja samo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na vodovodno omrežje oziroma, če ne poslabša kakovosti vode v samem vodovodnem omrežju.
19. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz vodovodnega omrežja in hkrati iz lastnega vodovodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na vodovodno omrežje in lastni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli povezave.
V. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
20. člen
Količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja se meri z obračunskimi vodomeri. Z porabniki vode lahko upravljalec sklene pogodbo o oskrbi in plačilom pitne vode.
21. člen
Obračunski vodomer namesti upravljalec vodovodnega omrežja vsakemu uporabniku.
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno skladno s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo porabnika.
22. člen
Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljalec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.
23. člen
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan s strani pristojnega organa.
Stroške kontrole, popravila in zamenjave vodomerov plača uporabnik upravljalcu vodovoda v fiksnem delu cene z vzdrževalnino-števnino. Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
24. člen
Stroški okvar, ki so nastali na priključku ali vodomeru po krivdi lastnika objekta ali uporabnika, bremenijo uporabnika.
25. člen
Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera skladno s 23. členom tega odloka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa in menjave upravljalec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
26. člen
Količina porabljene ali odvedene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru. V primeru, da upravljalec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugih vzrokov ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega merjenega obračunskega obdobja, okvaro mora upravljalec odpraviti najkasneje v roku enega meseca.
Kolikor pa upravljalec ugotovi nedovoljen način odvzema vode, upravljalec takoj prekine dotok vode.
27. člen
Upravljalec zaračuna uporabniku vodarino – porabljeno vodo in fiksne stroške vodooskrbe po veljavnem ceniku.
Porabljeno vodo zaračunava mesečno na podlagi odčitka porabe na števcu oziroma v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Najmanj enkrat letno oziroma ob odčitku vodomera ali ob spremembi cene vode opravi upravljalec obračun porabljene vode za vsakega uporabnika.
Prispevek – fiksni del prične upravljalec uporabniku zaračunavati naslednji mesec po izgradnji vodovodnega priključka.
28. člen
Pri uporabnikih, ki porabijo več kot 200 m3 vode na mesec, opravi upravljalec odčitavanje vodomera vsak mesec z upoštevanjem odčitkov ob spremembi cene vode in ob zamenjavi vodomera. Račun se izstavlja po dejanski porabi, zabeleženi na vodomeru.
29. člen
V primeru, če je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune vodarine. O medsebojnem sporazumu obvestijo upravljalca najkasneje v roku enega meseca po prejetju tega odloka.
Uporabnikom, ki v takem primeru ne poravnavajo obveznosti plačevanja računov za porabljeno vodo, upravljalec na njihove stroške vgradi njihov lastni priključek z vodomerom.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim porabnikom iz prejšnjega odstavka ni obveza upravljalca.
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo takšni porabniki nabaviti vsak svoj glavni obračunski vodomer. Če to ni možno, se uporabniki sporazumno dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem pisno obvesti upravljalca najkasneje v roku enega meseca po priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po veljavnosti tega odloka.
30. člen
Uporabnik je dolžan račun poravnati v zakonitem roku od datuma izstavitve računa.
Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema računa pri upravljalcu vloži pisni ugovor. Ugovor na račun ne zadrži plačila. Upravljalec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku štirinajst dni in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin. Kolikor tudi tokrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina prekine dobava vode.
Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljalec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
31. člen
V primerih, ko pride zaradi daljšega sušnega obdobja do motnje preskrbe z vodo, lokalna skupnost regresira stroške prevozov pitne vode praviloma v višini 50 odstotkov.
Lokalna skupnost se za vsak primer pomanjkanja vode posebej dogovori z izvajalsko organizacijo.
VI. OMEJITVE IN PREKINITVE DOBAVE VODE
32. člen
Upravljalec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za čas izvedbe planiranih vzdrževanih del na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode vsaj en dan pred prekinitvijo obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
Čas prekinjene dobave je praviloma lahko največ 8 ur.
33. člen
V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, večje okvare na objektih in podobno, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
34. člen
Upravljalec lahko brez objave prekine dobave vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode,
2. če priključek na vodovodno omrežje ni izveden v skladu s soglasjem upravljalca ali je izveden brez soglasja upravljalca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja v določenem roku, ki ga postavi upravljalec,
4. če uporabnik brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo,
5. če uporabnik onemogoči delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali omaricah ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
7. če uporabnik krši omejitve pri varčevanju z vodo,
8. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za zdravstveno ustreznost pitne vode,
9. če uporabnik ne plača računa niti v sedmih dneh po izstavitvi pisnega opomina,
10. če uporabniki v večnamenskem ali večstanovanjskem objektu skladno z 29. členom tega odloka upravljalcu ne sporočijo pravne ali fizične osebe, ki prejema ali plačuje račune.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica ravnanja uporabnika.
Upravljalec lahko prekine dobavo vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev.
Uporabnik dobave vode do lastnega ali sosedovega objekta brez soglasja upravljalca ne sme prekiniti.
Stroški, ki se pojavijo v točkah 1. do 10. tega odloka, se obračunajo uporabniku.
VII. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
35. člen
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za obratovanje objektov in naprav teko, da je zagotovljena uporabnikom normalna oskrba s pitno vodo,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke na stroške uporabnika,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. obvešča uporabnike o ukrepih in času njihovega trajanja ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko javnega obveščanja,
6. vodi kataster objektov in naprav javnega vodovoda,
7. po pooblastilu lastnika vodovoda izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na vodovodno omrežje,
8. kontrolira ustreznost interne instalacije pred priklopom na vodovodno omrežje,
9. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
10. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
11. opravi pregled interne instalacije in kontrolo kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
12. redno odčita vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
13. izdeluje plane vzdrževanja za objekte in naprave za oskrbo z vodo ter skrbi za izgradnjo ustreznih objektov,
14. nadzira gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja pred prevzemom v upravljanje,
15. organizira dobavo vode v primeru višje sile. O nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
16. meri količine vode na zajetjih javnih vodovodov,
17. okvare na vodovodih odpraviti v najkrajšem možnem času.
36. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. redno vzdržujejo vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
2. upravljalcu omogočajo pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja,
3. omogočajo upravljalcu dostop do obračunskega vodomera,
4. ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
5. kontrolirajo stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob priključitvi in povprečno porabo vode,
6. skrbijo za dostop zasuna na lastnem vodovodnem priključku,
7. pisno obvestijo upravljalca o lastninski spremembi priključka na javni vodovod,
8. redno plačujejo prejete račune za oskrbo z vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda,
9. urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
10. takoj javljajo vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem omrežju,
11. upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
12. pridobijo soglasje upravljalca pri predelavi interne vodovodne instalacije.
37. člen
Pred pričetkom del si mora investitor pri upravljalcu vodovodnega omrežja pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na področju trase.
38. člen
Investitor del mora pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljalca.
Upravljalci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon, plinovod, KTV...) morajo pri upravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru poškodbe morajo na svoje stroške naročiti popravilo upravljalcu in povrniti povzročeno škodo.
VIII. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
39. člen
Hidranti na vodovodnem omrežju, služijo požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni ter v brezhibnem stanju.
40. člen
Brez soglasja upravljalca vodovodnega omrežja se sme iz hidrantov odvzemati vodo le za gašenje požarov in odstranjevanje posledic drugih elementarnih nesreč.
V teh primerih mora uporabnik hidranta takoj oziroma najkasneje v roku treh dni pisno javiti upravljalcu kraj uporabe vode iz hidranta, čas odvzema vode iz hidranta in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je uporabnik opazil ob uporabi hidranta.
41. člen
Izjemoma, se s prehodno privolitvijo upravljalca, dovoljen odvzem vode iz hidranta za pranje cest in parkirišč, zalivanje zelenic, za utrjevanje cestišč ter pri drugih podobnih delih, za javne prireditve in za polnjenje cistern za prevoz vode.
Za odvzem vode, opisan v prvem odstavku tega člena, se mora pred nameravanim odvzemom skleniti pogodba med uporabnikom hidranta in upravljalcem, v katerem se določijo pogoji odvzema.
Vsak uporabnik, ki skladno s prvim odstavkom tega člena, uporablja vodo iz hidranta na vodovodnem omrežju, mora imeti lasten tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vodomerom, ki je registriran pri upravljalcu vodovoda.
Uporabnik hidranta mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru trpi vse posledice in stroške, ki nastanejo zaradi okvare hidranta.
Dolžan je kriti stroške popravila hidranta, kakor tudi stroške, ki nastanejo zaradi okvare hidranta.
42. člen
Za uporabo hidrantov na internem omrežju, ki se napajajo iz omrežja mimo vodomera veljajo določbe 40. in 41. člena tega odloka.
Porabnik je dolžan zagotoviti pooblaščenim delavcem upravljalca dostop do takih hidrantov.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
Z denarno kaznijo do 150.000 SIT se kaznuje upravljalec vodovoda, če:
1. ne dopusti priključitve kot to določata 9. in 10. člen,
2. ne izpolnjuje obveznosti iz 4., 9., 10. in 35. člena,
3. neopravičeno omejuje porabo vode (10. člen),
4. prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (34. člen),
5. ne ravna v skladu z 35. členom,
6. z denarno kaznijo do 60.000 SIT se kaznuje za prekrške iz prvega odstavka tega,
7. člena tudi odgovorna oseba upravljalca.
44. člen
Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje uporabnik – pravna oseba, če:
1. se priključi na vodovodno omrežje brez soglasja upravljalca oziroma pooblaščenca (za manjša vodovodna omrežja) in krši določila 10., 11., 26. in 36. člena,
2. odstrani brez privolitve upravljalca plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali hidrantni omarici ali kako drugače spremeni izvedbo priključka (13. člen),
3. krši določila 14., 18. in 19. člena,
4. ne vgradi vodomera ali zanj ne skrbi ali na vodomeru ni mogoče opraviti odčitka (21., 26. člen),
5. ne izpolnjuje obveznosti iz 29. člena,
6. ne izpolnjuje obveznosti iz 36. člena,
7. odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 39. členom.
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ter prav tako uporabnik – fizična oseba z denarno kaznijo do 60.000 SIT.
45. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 250.000 SIT se kaznuje tudi investitor, če:
1. ravna v nasprotju z 36. in 37. členom tega odloka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
Upravljalec javnega vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine in uporabniki tega omrežja se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku šestih mesecev po objavi tega odloka v Uradnem listu RS.
47. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinski urad občine Mislinja in pristojne republiške inšpekcijske službe, strokovni nadzor pa upravljalci, pooblaščenci ter odgovorna oseba upravljalca.
48. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o vodovodnem redu Občine Slovenj Gradec(MUV, št. 6/61).
49. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35205-00002/2001
Mislinja, dne 18. oktobra 2001.
Župan
Občine Mislinja
Mirko Grešovnik l. r.