Uradni list

Številka 22
Uradni list RS, št. 22/2001 z dne 29. 3. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 22/2001 z dne 29. 3. 2001

Kazalo

1358. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, stran 2390.

Na podlagi 21., 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98), 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 3., 25., 105. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93, 35/97, 73/98), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 3. in 8. člena odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 14/94) ter v skladu s 16. členom statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Žalec na 21. seji dne 15. 2. 2001 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališč na območju Občine Žalec.
Na območju Občine Žalec so naslednja pokopališča:
– pokopališče Gotovlje,
– pokopališče Galicija,
– pokopališče Griže,
– pokopališče Ponikva,
– pokopališče Šempeter in
– pokopališče Žalec.
2. člen
Urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost je organizirana in nadzorovana lokalna gospodarska javna služba.
Pokopališka dejavnost obsega:
– opravljanje pokopaliških storitev,
– opravljanje pogrebne dejavnosti,
– urejanje pokopališč.
S tem odlokom so določene tudi pogrebne svečanosti.
3. člen
Pokopališka in pogrebna dejavnost se opravlja na podlagi podeljene koncesije, urejanje pokopališč pa na krajevno običajen način.
Pri oblikovanju razpisnih pogojev in sami izbiri koncesionarja sodeluje predstavnik sveta krajevne oziroma mestne skupnosti.
4. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: zagotovitev uporabe mrliške vežice, izvajanje pogrebnih svečanosti, izkop in zasip jame ter zaščita sosednjih grobov, prva ureditev groba, izvajanje pokopališke dežurne službe in opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in s tem odlokom.
Občina lahko podrobneje uredi postopek izvajanja pokopališke dejavnosti z izdajo tehničnega pravilnika.
5. člen
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališč in zajema predvsem naslednje naloge: urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, oddajanje grobnih prostorov, sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o grobovih in sklenjenih najemnih pogodbah ter izvajanje pogrebne dežurne službe in druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljalci pokopališč.
6. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega urejanje in vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov,
– čiščenje in odstranjevanje snega s poti na pokopališču ob vsakem izdatnejšem sneženju,
– ureditev odvoza odpadkov na odlagališče,
– košnja zelenic,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališč.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
7. člen
Umrli se praviloma čuva v mrliški vežici.
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili, s katerimi razpolaga koncesionar.
Prenos na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
8. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s krajevnimi običaji.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
9. člen
Pokop odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur.
Točen čas pokopa določi koncesionar v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi koncesionarju, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
10. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrli pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
11. člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja organa pristojnega za notranje zadeve.
12. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
13. člen
Pokopi so lahko vsak dan.
Uporabo vežice in njen obratovalni čas določa koncesionar. V času, ko je vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega dovoljenja koncesionarja.
III. POGREBNE SVEČANOSTI
14. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni pietetni značaj.
Naročnik (plačnik) pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
– poslovitev od umrlega in pokop kot civilni obred,
– poslovitev od umrlega in pokop kot verski obred,
– tihi pokop (pokop v družinskem krogu),
– anonimni pokop.
Na željo naročnika pogreba, se lahko v mrliški vežici postavi žalno knjigo.
15. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop.
O pogrebni svečanosti in času verskega obreda je koncesionar dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.
16. člen
Poslovitev vodi vodja pogreba, ki ga določi koncesionar.
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra.
Ta opravila in odvoz krste v pogrebnem sprevodu ter položitev krste v jamo opravijo pogrebniki, za katere je praviloma dolžan poskrbeti koncesionar. Pogrebniki so oblečeni v svečane obleke. Pogrebniki ostanejo v pogrebnem sprevodu ob krsti oziroma žari ves čas pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebu sodeluje godba, ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, zatem zapojejo pevci priložnostno pesem. Sledijo govori govorcev in verski obred.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način.
17. člen
Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice, s pokojnikovega doma, ali z določenega mesta pred vhodom na pokopališče do kraja pokopa. Hkrati se lahko izvaja igranje žalostinke.
18. člen
Razpored v sprevodu je praviloma naslednji:
– v primeru civilnega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda vodja pogreba, zastavonoša z državno zastavo, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov,
– v primeru cerkvenega pogrebnega obreda je na čelu sprevoda vodja pogreba, zastavonoša z državno zastavo, nato sledijo zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja in za njim prapori,
– za nosilci praporov gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj, nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare s pokojnikom, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda gre duhovnik pred krsto ali žaro s pokojnikom do groba oziroma v cerkev.
Razpored v sprevodu se lahko izvede tudi na drug, krajevno običajen način.
19. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim oziroma žara se položi v grob. Temu sledijo poslovilni govori. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred, zapojejo pevci, zaigra godba. S tem je pogrebna poslovitev končana.
Pogrebna poslovitev se lahko izvede tudi na drug krajevno običajen način.
Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetico.
20. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci...), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
21. člen
Za umrle, ki bodo upepeljeni, se javna pogrebna svečanost lahko opravi pred ali po upepelitvi pokojnika. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
22. člen
Tihi pogreb je, če se na željo pokojnika ali svojcev o pogrebu ne obvesti javnosti.
Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka, razen drugega odstavka 15. člena. Koncesionar v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij.
23. člen
Anonimni pokop je, če se na željo pokojnika ali svojcev, ne opravlja pogrebna svečanost ter tudi ne obeleži grob. Pepel se lahko raztrosi na za to posebej določen prostor. Koncesionar posebej vodo knjigo pokopanih.
Anonimni pokop opravi koncesionar ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.
IV. UREJANJE POKOPALIŠČ
24. člen
Pokopališče se zgradi ali obstoječe razširi na območju, ki je določeno s prostorskim planom občine na podlagi ureditvenega načrta.
Za pokopališče je lahko določeno zemljišče, ki ni močvirnato in kjer podtalne vode ne vplivajo na studence, vodnjake, ribnike, vodnorekreacijske površine in podobno.
Vsako pokopališče mora imeti mrliško vežico, ograjo, shrambo za orodje, vodovodni priključek in urejen prostor za odlaganje odpadkov.
Pokopališče mora biti praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
25. člen
Za vsako pokopališče mora biti izdelan načrt razdelitve različnih zvrsti grobov. V načrtu pokopališča so določene še površina, kraj in oblika različnih zvrsti grobov.
Na pokopališču so naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni, dvojni in otroški grobovi ter grobnice),
– vrstni grobovi,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– skupna grobišča,
– prostor za raztrositev pepela.
26. člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
Za izdelavo pokopališkega katastra in načrta mora skrbeti koncesionar.
27. člen
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Oddajajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 10 let.
28. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
29. člen
Skupna grobišča so: kostnice, prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah, ter skupna grobišča.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba, in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe.
30. člen
V območju pokopališča so lahko oddelki za anonimne pokope ter oddelki za raztrositev pepela. Na teh oddelkih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na oddelku za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
31. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,8 m.
Širina enojnega groba je do 1 m, dolžina do 2,4 m.
Širina dvojnega groba je do 2 m, dolžina do 2,4 m.
Za otroške grobove določi koncesionar ustrezne manjše mere.
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m. Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,5 m.
Na starih delih pokopališča se grobovi urejajo v okviru obstoječih dimenzij, vse eventualne spremembe pa je možno izvesti le na osnovi bolj racionalnega načrta razdelitve, katerega izdela koncesionar v soglasju z najemniki grobov.
Globina žarnega groba je najmanj 0,7 m, širina do 1 m, dolžina pa do 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,3 m.
Globina vrstnih grobov je najmanj 1,8 m, širina do 1 m, dolžina pa do 2,4 m. Poglobitev vrstnih grobov ni dovoljena.
32. člen
Prekop groba oziroma ponoven pokop v isti grob je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo za to interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba, sicer pa le z dovoljenjem občinskega urada.
33. člen
Ekshumacije, ki so uradno dovoljene, se opravljajo ob vsakem času. Ekshumacije po želji strank pa se izvajajo šele po preteku 5 let od pokopa.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
Določila 32. in 33. člena ne veljajo za žarne grobove.
V. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
34. člen
Prostore za grobove daje v najem koncesionar. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebo najemnega razmerja,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino najemnine in način plačevanja,
– obveznosti najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
35. člen
Prostor za grobe se daje v najem najmanj za 10 let, nakar se lahko po poteku mirovalne dobe pogodba podaljša.
Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora koncesionar pisno opozoriti najemnika o prenehanju pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo groba v petnajstih dneh po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to koncesionar na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu v najem.
Osnovno vzdrževanje opuščenega groba izvaja koncesionar na svoje stroške.
36. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se grobni prostor upošteva kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
37. člen
Najemnina za grobni prostor se plačuje letno.
Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli en grobni prostor (dvojni grob). Na izrecno željo najemnika se dodeli še dodatni grobni prostor (enojni grob), za katerega se plača ekonomska cena v enkratnem znesku.
Ekonomska cena je enaka stroškom za pridobitev novega grobnega prostora.
38. člen
Koncesionar razveljavi sklenjeno najemno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če najemnik ne vzdržuje groba, kljub posebnemu opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
39. člen
Pokopališke storitve in pristojbine se zaračunavajo po ceniku, ki ga določi koncesionar na podlagi uredbe o načinu oblikovanja cen pogrebnih storitev.
Cene pokopaliških storitev sestavljajo postavke, ki zagotavljajo pokritje stroškov pokopa in enostavno reprodukcijo na objektih in napravah, vezanih na to dejavnost.
Cene pogrebnih storitev morajo biti tržno primerljive in ne smejo presegati stroškov izvajanja dejavnosti.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter potrebne investicijske posege.
Višino najemnin za grobove ter ceno storitev določa koncesionar v soglasju z občinskim svetom.
Občina Žalec pokriva morebitno razliko med priznano in s strani koncesionarja izračunano najemnino za grobove, če občinski svet ne da soglasja k predlogu cen, kot jih je predložil in utemeljil koncesionar.
40. člen
O ustanovitvi novih, razširitvi ali opustitvi obstoječih pokopališč odloča na predlog krajevne skupnosti in v skladu s prostorsko dokumentacijo občinski svet.
Preden se sprejme odločitev o opustitvi pokopališča morata podati svoje mnenje tudi pristojna zdravstvena inšpekcija in zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
VI. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
41. člen
V območjih pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom in njih shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem koncesionarja.
42. člen
Koncesionar ima naslednje splošne pravice in obveznosti glede na obseg koncesije:
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča,
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove,
– oddaja grobne prostore v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom, organizira in opravlja pogrebe, čas pokopa uskladi s predstavnikom verske skupnosti,
– vodi evidenco o grobovih in pokopih,
– opravlja prekope grobov in nadzira razna dela na pokopališču,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njegovega funkcionalnega zemljišča.
43. člen
Koncesionar je dolžan zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje vseh skupnih objektov in napravna območju pokopališča ter komunalnih objektov in naprav in tehničnih ureditev, kot so:
– zbirno mesto za odlaganje odpadkov,
– ograje in klopi v območju pokopališča,
– zadrževalniki vode za zalivanje,
– osvetlitev pokopališča,
– ozvočenje na območju pokopališča.
44. člen
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen.
Koncesionar je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev. Po preteku tega roka postopa koncesionar skladno z določbami četrtega odstavka 33. člena.
VII. NADZOR
45. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo občinski redarji in pristojna komunalna inšpekcija Občine Žalec. Nadzor in ukrepanje se opravlja v okviru določenega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
46. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje koncesionar, če opusti predpisana ravnanja iz 42. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se na kraju samem kaznuje posameznik, ki krši določila iz 41. člena in prvega odstavka 44. člena tega odloka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Koncesionar uskladi svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.
48. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati odlok o pokopališkem redu (Uradni list RS, št. 15/90).
49. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35207/00001/2000
Žalec, dne 15. februarja 2001.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. l. r.