Uradni list

Številka 104
Uradni list RS, št. 104/2000 z dne 15. 11. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 104/2000 z dne 15. 11. 2000

Kazalo

4364. Program pripravništva in strokovnega izpita za poklic diplomirana babica/diplomirani babičar, stran 11055.

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 59/92, 59/96 in 45/99) predpisuje minister za zdravstvo
P R O G R A M
pripravništva in strokovnega izpita za poklic diplomirana babica/diplomirani babičar
1
Program pripravništva za poklic diplomirana babica/diplomirani babičar določa vsebine in obseg strokovnih znanj, ki jih mora pripravnik pridobiti v času pripravništva in jih bo potreboval po pridobitvi pravice za samostojno delo.
2
Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravstveni delavec organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko le-ta usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa, in da doseže naslednje cilje:
– usposobi se za samostojno, strokovno in odgovorno opravljanje porodniško-ginekološke zdravstvene nege,
– razvije osebnostne kakovosti za sodelovanje v strokovnih teamih,
– razvije odgovornost za osebno strokovno rast, napredovanje, razvoj stroke in družbeno uveljavitev poklica,
– seznani se z zdravstvenimi zavodi, njihovo organizacijo in dejavnostjo,
– pridobi nova strokovna znanja in poglobi znanja na različnih področjih porodniško-ginekološke zdravstvene nege,
– sprejme odgovornost za lastno zdravje in zdravje drugih,
– usvoji pozitivno poklicno identiteto,
– sistematično se pripravi na strokovni izpit.
3
Diplomirana babica/diplomirani babičar se v času pripravništva usposobi za odgovorno, kakovostno, preudarno in humano delo na področju porodniško-ginekološke zdravstvene nege in je zmožna vzpostaviti terapevtski odnos in komunikacijo z varovanci ter sodelavci.
4
Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja za katerega se je usposabljal tako, da:
– opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca;
– proučuje literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje ter druga gradiva, ki so določena s programom pripravnikovega dela;
– se udeležuje izobraževalnih oblik, ki so organizirana posebej za pripravnike;
– obravnava posamezna vprašanja na konzultacijah z mentorjem;
– se udeležuje izobraževalnih oblik s posameznih strokovnih področij.
5
Pripravništvo traja 9 mesecev od tega se pripravnik:
– 1 mesec seznanja z dejavnostjo upravljanja, organizacijo dela, poslovanjem in varstvom pri delu,
– 8 mesecev seznanja s strokovnim področjem porodniško-ginekološke zdravstvene nege.
VSEBINE IN OBSEG PROGRAMA PRIPRAVNIŠTVA
6
I. Področja upravljanja, organizacija dela, poslovanja in varstva pri delu
Pripravnik iz vsebin upravljanja, poslovanja in varstva pri delu:
– spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenega zavoda, njegovih enot in drugih javnih zavodov,
– seznani se s splošnimi akti, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu v zavodu,
– spozna oblike pridobivanja in razporejanja dohodka, planiranje, proces dela in njegovo učinkovitost, sistem informiranja in komuniciranja,
– seznani se z managementom, planiranjem dela, nagrajevanjem, vrednotenjem opravljenega dela in ukrepanjem v smislu racionalizacije in gospodarnosti,
– spozna predpise, ki urejajo področje varstva pri delu in ukrepe ter zahteve, ki zagotavljajo varno delo,
– spozna dejanske in možne škodljivosti in nevarnosti za zdravje, ki lahko nastopijo v delovnem procesu,
– spozna pomen izobraževanja in vzgoje za varno delo.
7
II. Strokovno področje porodniško-ginekološke zdravstvene nege
Pripravnik se usposobi za obravnavo strokovnih vsebin in izvajanje porodniško-ginekološke zdravstvene nege na področjih: porodniško-ginekološke zdravstvene nege na specifičnih področjih pri delodajalcu, v intenzivni zdravstveni negi, v porodniško-ginekološki urgentni medicini, v psihiatriji, v onkologiji, v dispanzerskem in patronažnem zdravstvenem varstvu.
Vsebine dela pri delodajalcu:
– organizacija službe zdravstvene nege v zavodu,
– porodniško-ginekološka zdravstvena nege na specifičnih področjih zavoda,
– oživljanje po ABC programu.
Vsebina dela v intenzivni zdravstveni negi odraslih in novorojenčkov:
– posebnosti higienskega režima s poudarkom na preprečevanju intrahospitalnih infekcij,
– sprejem odraslega bolnika in novorojenčka,
– temeljni elementi sodobne zdravstvene nege v enoti,
– zdravstvena nega umirajočega in umrlega bolnika in novorojenčka,
– intenzivna zdravstvena nega bolnikov z različnimi vrstami poškodb in obolenj,
– diagnostično-terapevtski program pri vitalno ogroženem bolniku in novorojenčku (enteralno in parenteralno prehranjevanje, ravnanje s hitro delujočimi zdravili, narkotiki, ravnanje s krvjo),
– transport novorojenčka,
– odpust novorojenčka.
Vsebina dela v porodniško-ginekološki urgentni medicini:
– sprejem porodniško-ginekološke bolnice,
– organizacija službe porodniško-ginekološke zdravstvene nege,
– urgentna porodniško-ginekološka zdravstvena nega pri nosečnici, porodnici,
– sodelovanje ter pomoč svojcem,
– izvajanje diagnostično-terapevtskega programa.
Vsebina dela v psihiatriji:
– ohranjanje duševnega zdravja,
– psihosocialna rehabilitacija v psihiatriji in izven nje,
– posebnosti zdravstvene nege pri bolnici z duševnimi motnjami,
– bolezni odvisnosti,
– vključevanje družine in pomoč bolnici v stiski,
– delo v zakonskih posvetovalnicah.
Vsebina dela v onkologiji:
– sodobna zdravstvena nega onkološko-ginekološke bolnice,
– dejavniki tveganja in možnosti preprečevanja rakavih bolezni na rodilih,
– sodobni diagnostično-terapevtski posegi in sodelovanje v zdravstvenem teamu pri njihovi izvedbi (zdravstvena nega bolnice po operaciji dojke, pri obsevanju, s sistemsko terapijo in bolnice, ki prejema protibolečinsko terapijo),
– zdravstvena nega umirajoče bolnice,
– dokumentiranje zdravstvene nege,
– varstvo pri delu na področju onkologije.
Vsebina dela v dispanzerskem varstvu:
– zdravstvena nega zdrave in bolne posameznice oziroma otroka v dispanzerski obravnavi,
– postopki zdravstvene nege, sistemski in drugi pregledi, preventivno in zdravstveno vzgojno delo, diagnostično-terapevtski posegi, sprejem in triaža na porodniško-ginekološkem področju,
– preventivni ukrepi za ohranjanje zdravja žensk in otrok, obravnava rizičnih skupin populacije in druge oblike aktivnega dispanzerskega varstva.
Vsebina dela v patronažnem varstvu:
– naloge negovalnega in zdravstvenega teama v patronažnem varstvu žensk in otrok,
– sodelovanje z drugimi službami v okviru zdravstvenega doma ter drugimi zavodi,
– elementi sodobne porodniško-ginekološke zdravstvene nege žensk in otrok pri obravnavi zdravih in bolnih posameznic, družine in skupnosti (proces zdravstvene nege, dokumentiranje, negovalne diagnoze, standardi).
PROGRAM STROKOVNEGA IZPITA
8
Program strokovnega izpita obsega preverjanje naslednjih teoretičnih in praktičnih znanj:
– strokovne vsebine iz področja porodniško-ginekološke zdravstvene nege,
– prva pomoč – organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah,
– socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti,
– osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
9
1. Porodniško-ginekološka zdravstvena nega
Pripravnik mora pokazati znanje, da je sposoben samostojno, strokovno, odgovorno, samozavestno in humano opravljati dela in naloge diplomirane babice/diplomiranega babičarja ter sodelovati na interdisciplinarnem področju.
Vsebina:
– pomen zdravja in bolezni za posameznika, skupnost in družbo,
– razvoj zdravstvene nege in zgodovine poklica diplomirane babice; profil poklica, poklicna identiteta, skrb za lastno zdravje ter osebnostni in strokovni razvoj,
– zdravstvena nega kot sestavni del zdravstvenega varstva in vloga diplomirane babice v negovalnem in zdravstvenem teamu,
– zdravstvena nega kot profesija; filozofija zdravstvene nege, teoretični modeli zdravstvene nege in profesionalna etika (etično presojanje in odločanje v porodniško-ginekološki zdravstveni negi),
– proces zdravstvene nege v porodniško-ginekološki zdravstveni negi,
– standardi v zdravstveni negi,
– negovalne diagnoze v porodniško-ginekološki zdravstveni negi,
– kakovost zdravstvene nege na porodniško-ginekološkem področju,
– metode, tehnike, postopki in tehnološki elementi zdravstvene nege,
– intervencije zdravstvene nege na porodniško-ginekološkem področju,
– posebnosti zdravstvene nege varovank v različnih življenjskih obdobjih.
2. Prva pomoč – organizacija in dajanje pomoči v rednih in izrednih razmerah
Pripravnik mora biti teoretično usposobljen za dajanje prve pomoči.
Vsebina:
– pravni vidiki dajanja prve pomoči poškodovanih in nenadno zbolelih,
– organizacijski ukrepi v rednih in izrednih razmerah,
– triaža poškodovancev in nenadno zbolelih,
– prepoznavanje različnih vrst poškodb, zlomov, krvavitev, šokovnega stanja, motenj, opeklin in vročinske kapi, omrzlin in podhladitev, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, stanja zožene zavesti in nezavesti, navidezna, klinična in biološka smrt, nenaden porod,
– ukrepi prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje in prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih, principi imobilizacije udov in hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri ranah, pri poškodbah okončin, hrbtenice, pri poškodbah in nenadnih obolenjih glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinske kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri učinkovanju jedkih snovi na telo, zastrupitvah, poškodbah z električnim tokom, pri nezavestnih stanjih, pri nenadnem porodu).
3. Socialna medicina in organizacija zdravstvene dejavnosti
Pripravnik mora pokazati oblikovan odnos do zdravja in bolezni posameznika, družine, lokalne skupnosti in družbe.
Vsebina:
– opredelitev socialne medicine,
– pravice, obveznosti in odgovornosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,
– celovita obravnava problematike zdravega in bolnega človeka v okolju, kjer živi in dela,
– dispanzerski in epidemiološki pristop pri obravnavi zdravega in bolnega človeka,
– socialno medicinska diagnostika (zdravstveno stanje prebivalstva in posebno ogroženih skupin prebivalstva),
– socialno-medicinska etiologija (vplivi dejavnikov naravnega okolja na zdravje in bolezni ter vplivi socialnih dejavnikov),
– socialno medicinska terapija in profilaksa (naravni potek in faze razvoja bolezni, ukrepi primarne, sekundarne in terciarne prevencije, specifični ukrepi za preprečevanje bolezni in poškodb, nalezljive bolezni, razširjenost, vzročnost in značilnosti kroničnih množičnih nalezljivih bolezni in preprečevanje negativnih posledic socialno patoloških pojavov ter etična in ekonomska odgovornost zdravstvenih delavcev),
– uporaba statističnih metod in statističnih indikatorjev kot diagnostičnih sredstev za odločanje,
– temeljna načela statističnih raziskovanj v zdravstvu,
– statistika v zdravstvu: namen, predmet in področje zdravstvene statistike ter viri podatkov,
– sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, specifičnosti ekonomike, vodenja in upravljanja v zdravstvu,
– pojem in delitev demografske statistike,
– povezovanje socialne medicine z drugimi strokami.
4. Osnove pravne ureditve s področja zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja
Pripravnik mora poznati podlage za organizacijo zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
Vsebina:
– ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom,
– organizacija zdravstvenega varstva, zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja,
– pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti,
– organizacija zdravstvenega zavarovanja in izhajajoče pravice,
– organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrsta zdravstvenih zavodov ter notranja organiziranost,
– pravica in obveznost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev iz delovnega razmerja.
10
Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 166/00
Ljubljana, dne 22. septembra 2000.
Minister
za zdravstvo
spec. akad. st. Andrej Bručan, dr. med. l. r.