Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2000 z dne 19. 8. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2000 z dne 19. 8. 2000

Kazalo

3457. Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske cone Sejmišče III v Šentjerneju, stran 9147.

Na podlagi 17. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 43/95 in 64/96) ob upoštevanju določb zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/9, 10/98 in 74/98) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Šentjernej na 16. redni seji dne 6. 7. 2000 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu stanovanjske cone Sejmišče III v Šentjerneju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Šentjernej – dopolnjene 1997 (Uradni list RS, št. 16/98 in 73/98) sprejme zazidalni stanovanjske cone Sejmišče III Šentjerneju. Zazidalni načrt je izdelal ABC Cibic d.o.o. Novo mesto pod št. 39-99 v januarju 2000.
Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
Območje zazidalnega načrta leži jugozahodno od križišča regionalnih cest R 2-419/1205 Šentjernej-Križaj in R 3-669/1202 Dobruška vas-Šentjernej, med blokovno zazidavo in bencinskim servisom na severu (ob Prvomajski cesti), stanovanjskimi bloki na vzhodu (ob Kotarjevi cesti) ter starejšo individualno zazidavo na zahodu; meja urejanja poteka od izhodiščne točke na severozahodu po zunanjih mejah parcel št. 479/4, 474/1, 475/3, 478/5, seka parcelo št. 478/2, vključuje del parcele št. 478/3 in se nadaljuje po zunanji meji parcele št. 478/4 in 475/2 do izhodiščne točke, vse v k.o. Šentjernej.
V območje urejanja, ki obsega 1,48 ha zemljišč, so tako vključena zemljišča s parc. št. 479/4, 474/1, 475/2, 475/3, 478/4, 478/5, 478/2 del in 478/3 del, vse k.o. Šentjernej. Dostopna cesta v območje ZN je predvidena po južnem delu zemljišča s parc št. 478/7, peš dostop pa preko severnega dela zemljišča s parc. št. 474/2, iste k.o.
II. NAMEMBNOST PROSTORA
3. člen
Pretežni del opredeljenega območja zazidalnega načrta je namenjeno stanovanjski blokovni zazidavi, razen v južnem delu, kjer niz objektov predstavlja linijsko zaključitev zazidave s poslovno stanovanjskimi objekti. Blokovna zazidava je izključno namenjena bivanju. V poslovno-stanovanjskih objektih na jugu so poleg stanovanj predvidene tudi površine za dejavnosti (kvartarne ter tercialne – storitvene dejavnosti, ki so združljive z bivanjem.
Cestno in komunalno infrastrukturo se rekonstruira oziroma dogradi za normalno funkcioniranje obravnavanega območja.
III. POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
a) Koncept
Osnovni koncept obravnavane zazidave je zapolnitev obstoječe stanovanjske zazidave, na sosednjih območjih; blokovne pozidave na severni in vzhodni strani ter nižje stanovanjske pozidave na zahodni strani. Z južne strani je kompleks odprt in daje možnost več fazne razširitve kompleksa. V severnem delu je predvidena blokovna pozidava, v južnem delu pa nižja pozidava s poslovno-stanovanjskimi objekti.
Obravnavana zazidava se preko peš poti navezuje na Prvomajsko cesto, proti kateri je predvidena peš promenadna cesta, ki se razširi v polkrožno parkovno ureditev obkroženo s polkrožno arhitekturo blokov. Osrednja os med bloki je predvidena peš povezava kot prometna os za bodočo zazidavo. Motorni promet je navezan na Kotarjevo cesto, iz katere je dostop do parkirišč ter predvidenih garaž v kleti stanovanjskih blokov.
5. člen
b) Lokacijski in drugi pogoji
Blokovna zazidava Bl1 – Bl4 in Bd1 – Bd4
Osnovna kompozicija postavitve objektov tvori polkrožna zazidava stanovanskih enot, katere cezura ločuje v dve skupini (desni Bd1 – Bd4 in levi del Bl1 – Bl4). Kompozicija objektov je kaskadna od P+1 do P+3 s tem da je najvišji del v centru ob pešpoti in pada proti vzhodu oziroma zahodu.
Pri umestitvi objekta naj se upošteva zakoličbena os kompleksa, ki predstavlja peš povezavo s Prvomajsko cesto.
Vhodi so na izbočeni strani niza, tako da eno stopnišče pripada za dva stanovanjska elementa.
Vse balkonske in večje odprtine naj se predvidijo na južni strani, tako da je omogočeno maksimalno osončenje. Celotna kompozicija je podkletena; klet je namenjena za garažiranje avtomobilov ter za shrambe stanovalcev. V etažah so predviidena enosobna stanovanja in dvoinpolsobna stanovanja. Skupno število stanovanj je 52.
Kompozicijo blokovne zazidave predstavljajo štirje sklopi objektov.
Sklop enega objekta – bloka predstavljata dva elementa horizontalnih gabaritov dim. 9,60×13,90 m + 7,90×2,20 m z balkonom r = 10,40 m, z vmesnim stopniščnim delom dim. 9,00×6,50 m. Na mestu cezure je objekt podkleten, horizontalnih gabaritov 9,30×16,80 oziroma 21,80 m. Dovoljeno odstopanje je 5% horizontalnih gabaritov.
Vertikalni gabariti
Bl1, Bd1 – K+P+1+M
Bl2, Bd2 – K+P+2+M
Bl3, Bl4, Bd3, Bd4 – K+P+3+M
Vmesni stopniščni deli se gabaritno prilagajajo kaskadnim skokom elementov. Dovoljena višina kolenčnega zidu je 1 – 1,60 m.
Kota pritličja je na absolutni koti 187,40 m.
Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 40 – 45, krita z zarezno opeko. Glavna os slemena poteka v vzdolžni polkrožni smeri zazidave, pomožna os poteka pravokotno na glavno os. Streha vmesnega stopniščnega dela mora biti prilagojena streham sosednjih elementov, lahko je tudi ravna. Za osvetlitev mansarde je možna izvedba frčad ali strešnih oken. Barva fasade so tople barve s poudarjenimi okenskimi okvirji ter svetlimi lesovi. Objekte oblikovati z izraženimi napušči.
Na južni strani so predvideni polkrožni balkoni s polnimi betonskimi ograjami.
Poslovno stanovanjski objekt PS1 in PS2
Na južni strani kompleksa je predviden linijsko postavljen niz objektov poslovno-stanovanjskega značaja. Pritličje objektov je namenjeno kvartarni ali terciarno-storitveni dejavnosti, etaže so namenjene izključno za bivanje.
Pri umestitvi objektov naj se upošteva vzdolžna gradbena linija. Objekta sta členjene oblike, horizontalnih gabaritov
PS1 – dim. 12×16 m + 10×14,70 m
PS2 – dim. 14,10×11,80 m + 12×16 m + 10×15,20 m
Po višini objekt obsega pritličje v nivoju dostopne ceste, nadstropje in izkoriščeno podstrešje.
Kolenčni zid nadstropnega objekta v višini max. 1,20 m, pritličnega objekta pa v višini max. 2,20 m.
Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 40 – 45, krita z zarezno opeko. Glavna os slemena poteka v vzdolžni smeri zazidave. Za osvetlitev mansarde je možna izvedba frčad ali strešnih oken. Barva fasade so tople barve s poudarjenimi okenskimi okvirji ter svetlimi lesovi.
Peš dostop se predvidi z južne in severne strani. Pri projektiranju dostopov se morajo upoštevati minimalni elementi za dostop z lažjimi tovornimi vozili. Za potrebe poslovnega dela objekta se izvedejo javna parkirišča ob dostopni cesti.
IV. POGOJI ZA ZUNANJE IN DRUGE UREDITVE
6. člen
Zunanje površine
Urejene zelene površine se naj oblikujejo v notranjosti polkrožne blokovne zazidave, ob centralnem peš dostopu in peš dostopu med blokovno ter vzdolžno poslovno stanovanjsko zazidavo. Peš prometnice, ki potekajo od Prvomajske ceste proti jugu in vzporedno s Prvomajsko cesto so iz klanega kamna in so obdane z drevoredom (lipa, platana). Centralni del kompleksa v severnem delu je predviden za počitek stanovalcev ter za igro otrok in naj bo urejen z nekonvencionalnimi krajinskimi/parkovnimi elementi (nasutja, kamni, posebej oblikovane klopi – igrala, peščene površine). V samem središču je predvidena fontana nekonvencionalne oblike iz kamna. Intervencijska pot, ki je hkrati tudi dostop do vhodov v blok sledi polkrožni blokovni zazidavi, ki se na vzhodni strani poveže s peš potjo, na zahodni pa s parkiriščem. Proti obstoječi blokovni zazidavi na vzhodni strani in proti obstoječi nižji stanovanjski pozidavi na zahodni strani je predviden zeleni tampon z visokoraslim drevjem sajenim v manjše gruče. Proti jugu se naj prostor odpira v smeri kmetijskih površin.
Dostopna cesta iz Kotarjeve ceste in javna parkirišča ob dostopni cesti se naj izvedejo v asfaltu.
Intervencijska pot in dostop do blokov se naj izvede iz klanega naravnega kamna.
Vsa parkirišča, ki segajo globlje v kompleks se naj izvedejo z rušniki ali kot trata na gramozu.
Funkcionalna zemljišča ni dovoljeno pregraditi z živo mejo ampak se naj uredijo kot zelenice. Višinska razlike terena naj se rešujejo z naravnimi brežinami.
7. člen
Parkirne površine
Parkirne površine za potrebe posameznih dejavnosti se zagotovijo znotraj funkcionalnih zemljišč posameznih objektov oziroma sklopov objektov. Javne parkirne površine se naj izvedejo ob novi dostopni cesti v južnem delu kompleksa. Predvideti je 22 javnih parkirnih mest. Znotraj kompleksa je predvideti parkirišča za zaposlene in za stanovalce (56 PM). V severnem delu je predvideno parkirišče za stanovalce obstoječih blokov na Prvomajski cesti (20 PM). V kletni etaži bloka se predvidi 40 PM za stanovalce.
V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
8. člen
Cestno omrežje
Območje urejanja se na obstoječe cestno omrežje navezuje preko priključka na lokalno cesto Šentjernej – Dol. Stara vas (Kotarjeva cesta) na južnem delu obstoječih stanovanjskih blokov ob Kotarjevi cesti.
Celoten kompleks se napaja po novi cesti na južnem delu urejanja. Dvosmerne ceste naj se projektirajo s širino voznih pasov 2×2,75 m in hodnikom za pešce širine 1,60 m. Dostavne ceste so s širino voznega pasu 1×4 m.
Ceste se izvedejo v asfaltu ter se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije. Računska hitrost notranjih cest je 40 km/h. Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja imajo istočasno funkcijo požarnih poti.
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 29/97) in pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81) ter pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč (Uradni list SRS, št. 17/82). Na območju peš povezav in dostopov do objektov se upošteva pravilnik o projektiranju objektov brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87).
Pri projektiranju parkirišč se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).
9. člen
Vodovod
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na primarni cevovod na Kotarjevi cesti, ki se ga rekonstruira. Zanko se zaključi s priključitvijo na primarno vodovodno omrežje pri bencinskem servisu. Znotraj kompleksa se vodovod predvidi v prometnih površinah z upoštevanjem hidrantnega omrežja. Vsak objekt ima svoje merilno mesto preko vodomernega jaška. Vodovod se izvede z upoštevanjem porabe vode 300 l/dan/preb. in požarno vodo 10 l/s. Pri tem notranji profil cevovoda ne sme biti manjši od 100 mm.
V celoti se vodovod izvede iz LTŽ cevi ali drugih ustreznih materialov, različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. V primerih dotrajanih omrežij oziroma njihovih delov ter v primerih premajhnih dimenzij oziroma kapacitet objektov in naprav se predvidijo rekonstrukcije. Priključki objektov se izvedejo preko kontrolnega vodomernega jaška.
Da bi se zagotovili minimalni vertikalni odmiki pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami, mora biti minimalna globina polaganja cevovoda 1,20 m. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
– odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalcev z vodo Občine Novo mesto (SDL, št. 13/87),
– tehnični pravilnik o javnem vodovodu (SDL, št. 6/87),
– odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (SDL, št. 13/85 in 9/88).
10. člen
Kanalizacija
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija
Fekalne vode se odvajajo preko nove javne kanalizacije na čistilno napravo. Pri dimenzioniranju kanalizacije se upošteva predvidena poraba vode – dvojni skupni odtok, korekcijski faktor: 0,8. Skupna količina odpadne vode iz celotnega območja je 0,4 oziroma 0,5 l/s.
Pri dimenzioniranju cevi se upošteva minimalni presek cevi 200 oziroma 300, če gre za primarni vod. Kanalizacijske cevi morajo biti iz materiala, ki zagotavlja vodoneprepustnost. Pri primarnem cevovodu se upoštevajo količine odpadne vode iz zalednega prostora ter naselja Dol. Stara vas.
Minimalni padec cevi je 5 promilov ali 2 promila, kolikor je zagotovljeno spiranje cevi. Maksimalni padec cevi je lahko 60 promilov ali tudi več, če proizvajalec cevi garantira za kvaliteto.
Meteorna kanalizacija
Odvod meteornih vod se izvede delno v meteorno kanalizacijo in nato po obstoječi kanalizaciji v potok Kobila. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati vode s streh in drugih odprtih površin ter meteorne vode s cest, parkirišč in platojev le preko lovilcev olj in maščob.
Pretakalne ploščadi ob rezervoarjih za gorivo, skladiščih odpadnih olj, plinski ter trafo postaji se izvedejo iz vodoneprepustega betona. Vtok v meteorno kanalizacijo s teh površin se izvede preko lovilcev olj in maščob.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Novo mesto, za opazovalno obdobje 6 let.
Minimalni padec cevi je 5 promilov, če je zagotovljeno spiranje cevi. Maksimalni padec cevi je lahko 60 promilov ali tudi več, če proizvajalec cevi garantira za kvaliteto.
Pri projektiranju se upošteva
– odlok o javni kanalizaciji (SDL, št. 10/84, 7/88),
– tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (SDL, št. 7/87) in
– uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
11. člen
Energetsko omrežje
Visokonapetostno omrežje
Napajanje kompleksa z električno energijo bo preko nove trafo postaje postaje. Dovod 20 kV daljnovoda se izvede preko sistema 20 kV zanke in nove kabelske kanalizacije, ki se jo zgradi v ta namen. Kanalizacija se odcepi od jaška pri osnovni šoli in poteka po obstoječem preboju v regionalni cesti od območja urejanja.
Nizkonapetostno omrežje
Vse omrežje znotraj kompleksa se izvede v kabelski kanalizaciji. Kabli se izvedejo direktno iz trafo postaj.
Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki se ga križa. Kjer kabel poteka pod utrjenimi površinami, se ga na mestih prehoda zaščiti s PVC cevjo in obbetonira.
Pri križanju s cevovodom je treba 1m levo in desno od mesta križanja kabel zaščititi s PVC cevjo. Kabel polagamo v globino 0,80 m.
Javna razsvetljava
Ob vseh notranjih cestah se ob zunanjem robu cestišča izvede javna razsvetljava. Predvidena je klasična javna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so lahko tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je 7 m.
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN 25×mm.
12. člen
Oskrba s plinom
Za ogrevanje se predvidi plin. Izvede se javno plinsko omrežje znotraj kompleksa, do priključitve na njega pa se predvid lokalna plinska cisterna, ki je začasnega značaja.
13. člen
Tk omrežje in zveze
Izvede se telefonska povezava preko optičnega kabla iz telefonske centrale v kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo se izvede od mesta priključitve do posameznih objektov znotraj kompleksa. Posebej se upošteva razvod KKS, ki je delno že izveden.
14. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj posameznih območij /sklopov/ urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Kjer bodo nastajali odpadki z značajem sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno organizirati ločeno zbiranje v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
VI. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
15. člen
Varstvo pred hrupom
V okolici objektov blokovne zazidave ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db), ki veljajo za III. območje, skladno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 29/80, in sicer v delu, ki se nanaša na bivalne prostore) ter z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
Če s predvidenimi zasaditvami visokoraslega drevja ne bo možno zagotoviti predpisanih mejnih vrednosti, je potrebno pri gradnji oziroma obratovanju objektov zagotoviti še aktivno zaščito.
16. člen
Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) ter uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
17. člen
Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
Odmiki od sosednjih objektov: Kompozicija same zasnove blokovne zazidave je taka da se rastoči objekt oddaljuje od obstoječih objektov. Odmiki glede na obstoječe objekte so zadovoljivi.
Intervencijska pot: Centralna intervencijska pot omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996).
Zazankano hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
18. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati določila pravilnika o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SFRJ, št. 31/81, 49/82, 29/83, 21/88, 52/90) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
VII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
19. člen
Zazidalni načrt se bo izvajal fazno
Posamezni prostorski sklopi so zasnovani tako, da jih bo možno izvajati glede na izkazane potrebe.
Ob realizaciji posameznih posegov pa je nujno izvesti dostopno cesto ter pripadajočo komunalno infrastrukturo tako, da bo možno normalno obratovanje.
VIII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
20. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
21. člen
Sočasno z gradnjo objektov se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dograditvijo komunalne opreme kompleksa ni dovoljeno.
X. TOLERANCE
22. člen
Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta so možna v tlorisnih gabaritih objektov do +/- 5%, pri čemer se morajo ohraniti določene gradbene linije objektov ter struktura in namembnost zazidave. Odstopanja so možna tudi pri višinskih kotah pritličja do +/- 0,3m, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve.
XI. KONČNE DOLOČBE
23. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati določba 100. člena o prostorskih ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Občine Novo mesto – za naselje Šentjernej (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91 in Uradni list RS, št. 15 /98 in 48/98), ki se nanaša na morfološko enoto 284 II/C2 zazidalni načrt center.
24. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat RS za okolje in prostor, enota Novo mesto.
25. člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Šentjernej.
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-173/2000
Šentjernej, dne 6. julija 2000.
Župan
Občine Šentjernej
Franc Hudoklin l. r.