Uradni list

Številka 123
Uradni list RS, št. 123/2021 z dne 27. 7. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 123/2021 z dne 27. 7. 2021

Kazalo

2628. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1F), stran 7686.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1F) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2021.
Št. 003-02-3/2021-144
Ljubljana, dne 21. julija 2021
Borut Pahor 
predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1F) 
1. člen
V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US) se v 1. členu v drugem odstavku 15. točka spremeni tako, da se glasi:
»15.Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/2146 z dne 24. septembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravili pridelave za izjemne primere v ekološki pridelavi (UL L št. 428 z dne 18. 12. 2020, str. 5);«.
29. točka se spremeni tako, da se glasi:
»29.Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/20 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2220 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o določitvi nekaterih prehodnih določb za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v letih 2021 in 2022 ter o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede sredstev in uporabe v letih 2021 in 2022 ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 glede sredstev in razdelitve take podpore v letih 2021 in 2022 (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);«.
Za 32. točko se dodata novi 33. in 34. točka, ki se glasita:
»33. Izvedbena uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/557 z dne 9. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 glede obvestila o povečanju zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 93 z dne 11. 4. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 641/2014/EU);
34. Delegirana uredba (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1784 z dne 9. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 glede nekaterih določb o praksah zelene komponente, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 293 z dne 20. 11. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 639/2014/EU);«.
Dosedanji 33. in 34. točka postaneta 35. in 36. točka.
Na koncu dosedanje 35. točke, ki postane 37. točka, se pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove 38., 39. in 40. točka, ki se glasijo:
»38. Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Priloge IV k Uredbi (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta glede referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025 (UL L št. 60 z dne 22. 2. 2021, str. 21);
39. Uredbe Komisije (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2016, str. 72), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, socialne politike in zaposlovanja, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike zaradi pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 74);
40. Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu Uredba 2019/1009/EU).«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ta zakon vsebinsko prenaša:
1. določbe 17. člena Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1) zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1827 z dne 30. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za koncesije (UL L št. 279 z dne 31. 10. 2019, str. 23) glede pogojev, pod katerimi se direktiva ne uporablja;
2. Direktivo (EU) 2019/633/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (UL L št. 111 z dne 25. 4. 2019, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/633/EU).«.
2. člen 
V 2. členu se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– stabilna pridelava kakovostne, konkurenčne in varne hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe;«.
3. člen 
V 3. členu se za 7. točko dodajo nove 8. do 11. točka, ki se glasijo:
»8. kmetijski in živilski proizvodi v skladu z Direktivo 2019/633/EU so proizvodi, našteti v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), in proizvodi, ki niso našteti v navedeni prilogi, vendar so predelani za uporabo v prehranske namene z uporabo proizvodov, naštetih v navedeni prilogi;
9. kupec je v skladu z Direktivo 2019/633/EU vsaka fizična ali pravna oseba, ne glede na kraj njene ustanovitve, ali vsak javni organ v Uniji, ki kupuje kmetijske in živilske proizvode; izraz kupec lahko vključuje skupino takšnih fizičnih in pravnih oseb;
10. javni organ v skladu z Direktivo 2019/633/EU pomeni nacionalne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja enega ali več takšnih organov oziroma ene ali več takšnih oseb javnega prava;
11. dobavitelj v skladu z Direktivo 2019/633/EU pomeni vsakega kmetijskega proizvajalca ali vsako fizično ali pravno osebo, ki prodaja kmetijske in živilske proizvode, ne glede na njegov oziroma njen kraj ustanovitve; izraz dobavitelj lahko vključuje skupino takšnih kmetijskih proizvajalcev ali skupino takšnih fizičnih in pravnih oseb, kot so organizacije proizvajalcev, organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij.«.
4. člen 
V 13. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Za namen poročila iz prejšnjega odstavka Kmetijski inštitut Slovenije kot javno pooblastilo za ministrstvo izvede analize, zlasti: kmetijske proizvodnje, cen v kmetijstvu, ekonomskih rezultatov kmetijstva, zunanje trgovine s kmetijskimi pridelki, stanja v živilskopredelovalni industriji.
(3) Medsebojna razmerja med Kmetijskim inštitutom Slovenije in ministrstvom se uredijo s pogodbo.«.
5. člen 
V 17. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravičenec za ukrepe kmetijske politike je:
– nosilec oziroma
– fizična, pravna oseba in združenje pravnih oziroma fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo dejavnost.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena se plačilne pravice prenesejo v skladu s prvim odstavkom 34. člena Uredbe 1307/2013/EU, prvim odstavkom 25. člena Uredbe 639/2014/EU in 8. členom Uredbe 641/2014/EU ter v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
6. člen 
V 23. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Upravičenci do sredstev pomoči so nosilci kmetijskih gospodarstev in čebelarji, katerih kmetijska gospodarstva so nekrivdno zašla v težak finančni položaj.«.
7. člen 
28.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»28.a člen 
(emisije in odvzemi toplogrednih plinov v kmetijstvu) 
(1) Ministrstvo za namen izvajanja predpisov Unije, ki urejajo obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje, spremlja:
1. vsebnosti organske snovi v tleh;
2. odmrle nadzemne biomase;
3. lesne biomase;
4. fizikalno-kemijskih lastnosti tal v kmetijskih rabah, ki se nanašajo na:
– suho snov,
– vsebnost vode,
– pH,
– skupni dušik,
– organski ogljik,
– teksturo tal (delež peska, melja, gline) in
– navidezno specifično težo ter
5. način rabe kmetijskih zemljišč, ki so kmetijska zemljišča v skladu s 165. členom tega zakona.
(2) Ministrstvo je pristojno tudi za:
– zbiranje in analiziranje podatkov iz prejšnjega odstavka,
– pripravo poročil, informacij in drugih aktivnosti za izvajanje predpisov Unije, ki urejajo obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in kmetijske pridelave.
(3) Način in pogostost vzorčenja, kriterije za vzorčenje tal, nadzemne in lesne biomase na kmetijskih zemljiščih, parametre in metode laboratorijskih analiz, zagotavljanje kakovosti vzorčenja in način vodenja rezultatov analiz v zbirki podatkov iz 161.a člena tega zakona predpiše minister.
(4) Naloge iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajajo kot javno pooblastilo.
(5) Nosilec javnega pooblastila iz prejšnjega odstavka je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima zaposlene strokovnjake z znanji in izkušnjami za vsebine iz prvega odstavka tega člena,
– je ustrezno tehnično opremljena,
– ima laboratorij, akreditiran v skladu z evropskimi in mednarodnimi priznanimi standardi, za izvajanje analiz iz drugega odstavka tega člena,
– ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra in
– ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.
(6) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila na javnem razpisu so izkazana znanja, reference in delovne izkušnje s področja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje na področju emisij in odvzemov toplogrednih plinov ter poznavanje zahtev za potrebe poročanja v skladu s predpisi Unije, ki urejajo obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in kmetijske pridelave. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril.
(7) Javno pooblastilo iz četrtega odstavka tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(8) Podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena predpiše minister.
(9) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora nad nosilcem javnega pooblastila, izvaja ministrstvo.
(10) Javno pooblastilo preneha sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.«.
8. člen 
Za 28.a členom se doda nov 7. oddelek »Spremljanje stanja kmetijskih tal in gnojenje« in novi a28.b, b28.b, c28.b, č28.b in d28.b člen, ki se glasijo:
»a28.b člen 
(spremljanje stanja kmetijskih tal) 
(1) Spremljanje stanja kmetijskih tal z namenom trajnega ohranjanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč in varstva pred onesnaženjem z namenom trajnega ohranjanja rodovitnosti kmetijskih zemljišč in varstva pred onesnaženjem obsega spremljanje osnovnih pedoloških parametrov, ki opredeljujejo glavne kemijske in fizikalne lastnosti horizonta ali sloja tal, in so:
1. suha snov,
2. kislost (pH),
3. delež organske snovi,
4. skupni dušik,
5. rastlinam dostopna fosfor in kalij,
6. zrnavost tal (tekstura),
7. kationska izmenjalna kapaciteta ter
8. prostorninska gostota tal.
(2) Zaradi ugotavljanja degradacije kmetijskih tal spremljanje stanja kmetijskih tal poleg osnovnih pedoloških parametrov iz prejšnjega odstavka obsega tudi spremljanje:
1. biotskih lastnosti tal,
2. erozije tal,
3. zbitosti tal,
4. zakisanja tal in
5. vsebnosti težkih kovin in drugih onesnaževal.
(3) Naloge spremljanja stanja kmetijskih tal iz prvega in drugega odstavka tega člena kot javno pooblastilo izvaja nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal v skladu z b28.b členom tega zakona. Naloge spremljanja stanja kmetijskih tal iz prvega odstavka tega člena kot javno pooblastilo izvaja nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal v skladu s c28.b členom tega zakona.
(4) Minister za spremljanje stanja kmetijskih tal iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše obseg in način vzorčenja kmetijskih tal, parametre za spremljanje stanja kmetijskih tal, metodologijo vzorčenja tal in analiziranja vzorcev tal, način zagotavljanja kakovosti in vsebino poročila o stanju kmetijskih tal.
(5) Poleg podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se kot podatki o spremljanju stanja kmetijskih tal štejejo tudi podatki iz prvega odstavka 28.a člena tega zakona in podatki o kakovosti tal, pridobljeni v skladu s predpisom, ki ureja spremljanje kakovosti tal.
(6) Za dostop do zemljišča, kjer se izvaja spremljanje stanja kmetijskih tal iz tega člena, se mora predhodno pridobiti soglasje lastnika oziroma uporabnika kmetijskega zemljišča.
b28.b člen 
(nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal) 
(1) Nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal je lahko pravna oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. registrirana je za opravljanje tehničnega svetovanja ali tehničnega preizkušanja ali analiziranja;
2. razpolaga z ustrezno opremo za spremljanje stanja kmetijskih tal;
3. usposobljena je za izvajanje spremljanja kmetijskih tal in ima akreditacijsko listino za laboratorij za analizo tal, ki jo izda Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki ima z Evropsko akreditacijo sklenjen sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij;
4. sodeluje v mednarodni primerjalni laboratorijski shemi za zagotavljanje kakovosti in primerljivost laboratorijev;
5. ima zaposlene strokovnjake z znanji s področja pedologije in izkušnjami, ki se nanašajo na pedološki opis značilnosti tal, vzorčenje in oceno kakovosti kmetijskih tal;
6. ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije in izbrisa iz registra in
7. ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
(3) Naloge nosilca javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal so:
1. vzorčenje, pedološki opis značilnosti tal na kmetijskem zemljišču in ocena kakovosti kmetijskih tal;
2. izvajanje laboratorijskih analiz vzorcev tal;
3. interpretacija analiz in priprava podatkov o stanju kmetijskih tal za vnos v zbirko podatkov iz 161.a člena tega zakona;
4. organizacija oziroma izvajanje primerjalnih laboratorijskih testov za zagotavljanje kakovosti in primerljivosti laboratorijev nosilcev javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal;
5. izvajanje usposabljanja vzorčenja tal in pedološkega opisovanja tal na kmetijskih zemljiščih in
6. priprava poročil o opravljenih aktivnostih na področju spremljanja stanja kmetijskih tal.
(4) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal na javnem razpisu so izkazana znanja in delovne izkušnje s področja spremljanja stanja kmetijskih tal, pedologije kmetijskih tal, laboratorijskih analiz kmetijskih tal ter vzorčenja kmetijskih tal. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril.
(5) Javno pooblastilo podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(6) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora nad nosilcem javnega pooblastila, izvaja ministrstvo.
(7) Javno pooblastilo preneha veljati sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.
c28.b člen 
(nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal) 
(1) Nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. registriran je za opravljanje tehničnega svetovanja ali tehničnega preizkušanja ali analiziranja;
2. razpolaga z ustrezno opremo za spremljanje stanja kmetijskih tal;
3. usposobljen je za izvajanje spremljanja kmetijskih tal;
4. ima vzpostavljen sistem notranje kontrole kakovosti v skladu z načeli standardov za izvajanje laboratorijskega dela;
5. ima ustrezne strokovne izkušnje glede spremljanja kmetijskih tal;
6. udeležuje se primerjalnih laboratorijskih testov za zagotavljanje kakovosti in primerljivosti laboratorijev, ki jih organizira nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal;
7. ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije in izbrisa iz registra in
8. ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
(3) Naloge nosilca javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal so:
1. vzorčenje tal in pedološki opis značilnosti tal na kmetijskem zemljišču,
2. izvajanje laboratorijskih analiz vzorcev tal;
3. priprava poročil o rezultatih vzorčenja, pedološkem opisu in analizah tal ter
4. priprava podatkov o vzorčenju, pedološkem opisu in analizah tal za vnos v zbirko podatkov iz 161.a člena tega zakona.
(4) Za pridobitev javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal vlagatelj na ministrstvo vloži vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Javno pooblastilo podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo. Seznam nosilcev javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal vodi ministrstvo in je javno dostopen.
(5) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora nad nosilcem javnega pooblastila, izvaja ministrstvo.
(6) Javno pooblastilo preneha veljati sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.
č28.b člen 
(gnojenje kmetijskih zemljišč) 
(1) Gnojenje je agrotehnični ukrep, ki zagotavlja trajnostno rabo in rodovitnost kmetijskih tal, zagotavlja primerno vsebnost hranil v tleh in vzdrževanje ali izboljšanje fizikalno- kemijskih in biotskih lastnosti tal.
(2) Za gnojenje na kmetijskih zemljiščih se lahko uporabljajo:
1. sredstva za gnojenje, v skladu s predpisi Unije, ki urejajo sredstva za gnojenje;
2. gnojila in sredstva za gnojenje v skladu z nacionalnimi predpisi, ki urejajo gnojila in sredstva za gnojenje, ter
3. ostanki kmetijske pridelave in predelave.
(3) Načine gnojenja iz prvega odstavka tega člena, ki se izvaja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, predpiše vlada. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov s področja varstva okolja in drugih predpisov, ki urejajo kmetijsko rabo tal.
(4) Analizo tal iz prejšnjega odstavka lahko opravi le nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal iz b28.b člena ali nosilec javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal iz c28.b člena tega zakona.
(5) Vzorčenje tal za analizo tal in analiza tal se izvedeta v skladu s predpisom iz četrtega odstavka a28.b člena tega zakona.
(6) Podatke vzorčenja tal in analiz tal nosilec javnega pooblastila za krovno spremljanje stanja kmetijskih tal iz b28.b člena in nosilci javnega pooblastila za spremljanje stanja kmetijskih tal iz c28.b člena tega zakona vodijo v zbirki podatkov iz 161.a člena tega zakona.
(7) Vlada predpiše vrste ostankov kmetijske pridelave in predelave iz 3. točke drugega odstavka tega člena ter podrobnejše pogoje za njihovo skladiščenje, ravnanje in uporabo.
(8) Vlada predpiše:
1. podrobnejše pogoje za skladiščenje, ravnanje in uporabo sredstev za gnojenje iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena;
2. podrobnejše pogoje za zavezance za izdelavo analiz tal in gnojilnih načrtov iz tretjega odstavka tega člena;
3. parametre za analizo tal in pogostnost izvajanja analiz tal;
4. vsebino in način izdelave gnojilnega načrta ter
5. pogoje za izdelovalce gnojilnih načrtov.
d28.b člen 
(sredstva za gnojenje) 
Vlada predpiše pristojne organe, nadzor in sankcije za izvajanje Uredbe 2019/1009/EU.«.
9. člen 
V 30. členu se v prvem odstavku besedilo »z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim digitalnim potrdilom« nadomesti z besedilom »s kvalificiranim elektronskim podpisom«.
10. člen 
V 30.a členu se v prvem odstavku besedilo »z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom« nadomesti z besedilom »s kvalificiranim elektronskim podpisom«.
11. člen 
Za 35. členom se doda nov 35.a člen, ki se glasi:
»35.a člen 
(pridobivanje podatkov o poravnanih obveznih dajatvah in drugih denarnih nedavčnih obveznostih) 
(1) Kadar mora upravičenec v skladu s predpisi iz 10. člena tega zakona za pridobitev sredstev iz ukrepov kmetijske politike izpolnjevati pogoj poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih izterjuje davčni organ v skladu s predpisi države, pri čemer vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti ne sme znašati 50 eurov ali več, davčni organ agenciji, na njeno zahtevo, v postopku odločanja, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, posreduje podatek o tem, ali ima upravičenec navedene obveznosti poravnane. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja v obdobju zadnjih petih let.
(2) Vloga za uveljavljanje sredstev iz ukrepa kmetijske politike vsebuje obvestilo vlagatelju, da agencija v postopku obravnave vloge po uradni dolžnosti pridobi podatek o izpolnjevanju pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Če pogoj iz prvega odstavka tega člena ni izpolnjen, agencija vlagatelja pred odločitvijo pozove, da poravna zapadle neporavnane obveznosti iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze. Če vlagatelj obveznosti iz prvega odstavka tega člena tudi v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni oziroma za to ne predloži dokaza, agencija vlogo za pridobitev sredstev zavrne.«.
12. člen 
Za 58.a členom se doda nov 58.b člen, ki se glasi:
»58.b člen 
(javno naročanje živil) 
(1) Naročniki po predpisih o javnem naročanju so pri realizaciji javnih naročil, ki se nanašajo na živila, dolžni upoštevati delež ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, katerega višina izhaja iz predpisa, ki ureja zeleno javno naročanje.
(2) Naročniki iz prejšnjega odstavka v roku treh mesecev po plačilu zadnjega računa, ki se nanaša na javno naročilo iz prejšnjega odstavka, pripravijo poročilo, iz katerega so za vsako leto realizacije javnega naročila razvidne količine vseh prejetih živil ter količine prejetih ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, vse izraženo v kilogramih.«.
13. člen 
V 61.a členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Nosilec, člani kmetije, zaposleni na kmetiji in osebe, ki opravljajo delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja, smejo v okviru kmetijske dejavnosti prodajati kmetijske pridelke neposredno potrošniku le, če so pridelani na tej kmetiji.«.
14. člen 
Za 61.a členom se doda nov naslov poglavja, ki se glasi: »V.a VERIGA PRESKRBE S KMETIJSKIMI IN ŽIVILSKIMI PROIZVODI«.
15. člen 
61.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»61.b člen 
(plačilni roki) 
(1) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE) plačilni rok za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode, ne sme biti daljši od 30 dni od dneva dostave. V primeru redne dostave hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni po zadnji dostavi. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode začnejo teči na dan dostave, v primeru redne dostave pa od konca dogovorjenega roka v katerem je bila opravljena dostava.
(2) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE) plačilni rok za druge kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 60 dni od dneva dostave. V primeru redne dostave drugih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 60 dni po zadnji dostavi. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za druge kmetijske in živilske proizvode začnejo teči na dan dostave, v primeru redne dostave pa od konca dogovorjenega roka v katerem je bila opravljena dostava.
(3) Hitro pokvarljivi kmetijski in živilski proizvodi iz prvega odstavka tega člena so proizvodi, ki bi zaradi svoje narave ali stopnje predelave lahko postali neprimerni za prodajo v 30 dneh po spravilu pridelka, proizvodnji ali predelavi. Za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode se štejejo zlasti:
1. sveže sadje in zelenjava iz Priloge I Uredbe 1308/2013/EU;
2. krompir;
3. mleko in mlečni izdelki, ki niso sterilizirani;
4. predpakirano in nepredpakirano sveže meso, mleto meso, mesni pripravki, drobovina in notranji organi;
5. nepredpakirani presni in pasterizirani mesni izdelki;
6. sveže ribe, raki in mehkužci;
7. jajca v lupini;
8. sveže gobe in zelišča;
9. predpakirani in nepredpakiran kruh in pekovsko pecivo;
10. nepredpakirani fini pekovski izdelki.
(4) Drugačen dogovor o dolžini plačilnega roka iz tega člena je ničen.«.
16. člen 
61.c člen se spremeni tako, da se glasi:
»61.c člen 
(izjeme pri plačilnih rokih) 
(1) Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačila:
1. kupca dobavitelju, kadar se taka plačila izvedejo v okviru šolske sheme na podlagi 23. člena Uredbe št. 1308/2013/EU,
2. oseb javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo, v skladu s točko (b) četrtega odstavka 4. člena Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne 23. 2. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/7/EU),
3. po pogodbah o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina ter njihovimi neposrednimi kupci, pod pogojem:
– da so posebni plačilni pogoji za prodajne posle vključeni v standardne pogodbe, za katere so države članice na podlagi 164. člena Uredbe 1308/2013/EU pred 1. januarjem 2019 določile, da so zavezujoče, in če države članice to razširitev standardnih pogodb s tem datumom obnovijo brez večjih sprememb plačilnih pogojev v škodo dobaviteljev grozdja ali grozdnega mošta, in
– da so pogodbe o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina in njihovimi neposrednimi kupci večletne ali postanejo večletne v skladu z Uredbo 1308/2013/EU.
(2) Določbe prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljajo za:
1. posledice zamud pri plačilih in pravna sredstva iz Direktive 2011/7/EU in zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih,
2. primere, ko se kupec in dobavitelj dogovorita o klavzuli o porazdelitvi vrednosti v skladu z 172.a členom Uredbe 1308/2013/EU.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek prejšnjega člena je plačilni rok za grozdje ali grozdni mošt za proizvodnjo vina 30 dni od datuma dostave oziroma 30 dni od datuma določitve zneska za plačilo, pri čemer se upošteva poznejši datum.«.
17. člen 
Za 61.c členom se naslov poglavja »V.a VERIGA PRESKRBE S HRANO« črta.
18. člen 
V 61.d členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Varuh za vsake tri mesece v tekočem letu do petega dne v naslednjem mesecu poroča ministru in ministru, pristojnemu za trgovino, o svojih aktivnostih in stanju glede nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano. Varuh letno poroča vladi o primerih dobrih in slabih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano ter vladi predlaga sprejetje tistih ukrepov, ki pozitivno vplivajo na verigo preskrbe s hrano, pri čemer upošteva varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti.«.
19. člen 
V 61.e členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Minister za varuha predlaga osebo, ki uživa strokovni in moralni ugled ter podporo deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Predlagani kandidat za varuha ne sme imeti funkcije v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata ter ne sme biti član v organu upravljanja ali nadzora pravne osebe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane, niti ne sme biti kmet, samostojni podjetnik posameznik ali ustanovitelj ali družbenik v gospodarski družbi, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane. Glede nasprotja interesov ter daril se za varuha, tudi če ni javni uslužbenec, uporabljajo določbe predpisov, ki se uporabljajo za javne uslužbence. Za varuha je lahko imenovan kandidat:
1. ki je državljan Republike Slovenije;
2. ki obvlada uradni jezik;
3. ki ni pravnomočno obsojen na kazen zapora več kot enega leta;
4. ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju pridelave, predelave, distribucije ali prodaje kmetijskih ali živilskih proizvodov.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vlada lahko na predlog ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, predčasno razreši varuha, če:
1. to sam zahteva;
2. trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela;
3. huje krši svoje obveznosti;
4. je bil v času trajanja mandata pravnomočno obsojen na kazen zapora več kot enega leta;
5. nastopi funkcijo v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata, če postane član v organu upravljanja ali nadzora pravne osebe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo distribucijo ali prodajo hrane, ali če postane kmet, samostojni podjetnik posameznik ali ustanovitelj ali družbenik v gospodarski družbi, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane.«.
20. člen 
61.f člen se spremeni tako, da se glasi:
»61.f člen 
(nedovoljena ravnanja) 
(1) Nedovoljena ravnanja so tista ravnanja, s katerimi pogodbena stranka, ki je podjetje v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence (v nadaljnjem besedilu: podjetje), s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz letnega prometa v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence (v nadaljnjem besedilu: letni promet), še zlasti v razmerju do druge pogodbene stranke, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko.
(2) Šteje se, da ima kupec znatno tržno moč, če letni promet, ki je ustvarjen v preteklem letu, s strani:
1. dobavitelja ne presega 2.000.000 eurov, s strani kupca pa presega 2.000.000 eurov;
2. dobavitelja presega 2.000.000 eurov, vendar ne presega 10.000.000 eurov, in s strani kupca presega 10.000.000 eurov;
3. dobavitelja presega 10.000.000 eurov, vendar ne presega 50.000.000 eurov, in s strani kupca presega 50.000.000 eurov;
4. dobavitelja presega 50.000.000 eurov, vendar ne presega 150.000.000 eurov, in s strani kupca presega 150.000.000 eurov;
5. dobavitelja presega 150.000.000 eurov, vendar ne presega 350.000.000 eurov, in s strani kupca presega 350.000.000 eurov.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe tega člena uporabljajo tudi za prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov s strani dobaviteljev, katerih letni promet ne presega 350.000.000 eurov, vsem kupcem, ki so javni organi.
(4) Nedovoljena ravnanja so:
1. povračilo za storitve, ki niso bile opravljene, ali za storitve, ki so bile opravljene, vendar niso bile pisno in jasno vnaprej dogovorjene med strankama;
2. povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimaja oziroma izdelkov;
3. povračilo za skladiščenje ali razstavljanje ali postavitev izdelkov na police na prodajnih mestih, ali za omogočanje dostopnosti takih proizvodov na trgu, ali za stroške osebja za opremljanje prostorov, uporabljenih za prodajo proizvodov dobavitelja, razen če se dobavitelj in kupec jasno in nedvoumno vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
4. zaračunavanje stroškov popustov promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec pisno, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
5. povračilo stroškov za sklenitev pogodbe;
6. prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve obstoječih prodajnih mest, širitev skladiščnih kapacitet, širitev distribucijskega omrežja in podobnih aktivnosti;
7. vračilo neprodanih kmetijskih in živilskih proizvodov dobavitelju, navedenih v drugem odstavku 61.b člena tega zakona, ki niso hitro pokvarljivi in katerih rok uporabe je še najmanj ena tretjina od dostave do zapadlosti, ne da bi kupec plačal za te neprodane proizvode ali ne da bi plačal za odstranitev teh proizvodov ali oboje, razen če je bilo vračilo jasno in nedvoumno vnaprej dogovorjeno v pogodbi o dobavi ali v poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, ki bodo izvedeni in katerih realizacijo je mogoče dokazati;
8. plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah;
9. redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti;
10. zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga;
11. nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona;
12. neprevzemanje dogovorjenih količin izdelkov skladno z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 odstotkov;
13. pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih;
14. zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo po trgovinski blagovni znamki ali na zahtevo stranke in po strankinih specifikacijah;
15. pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema izdelkov z zahtevo po proizvodnji in dobavi izdelkov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive z blagovnimi znamkami proizvajalca;
16. zahteva kupca, da dobavitelj ne prodaja izdelkov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sam;
17. odpoved naročila hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov v tako kratkem roku, da za dobavitelja ni mogoče razumno pričakovati, da bo našel nadomestni način za trženje ali uporabo teh proizvodov; odpoved v roku, krajšem od 30 dni, se vedno šteje kot kratek rok;
18. diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga;
19. zahteva po plačilu za poslabšanje ali izgubo kmetijskih in živilskih proizvodov oziroma za oboje, do katerih pride v prostorih kupca ali po prenosu lastništva na kupca, kadar takšno poslabšanje ali izguba ni posledica malomarnosti ali krivde dobavitelja;
20. prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za naložene globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga naložena kazen zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj;
21. določanje nesorazmernih ali nepoštenih pogodbenih kazni;
22. prepoved odstopa terjatev;
23. zavrnitev pisne potrditve pogojev pogodbe o dobavi med kupcem in dobaviteljem, ali neizpolnjevanje obveznosti iz 61.g člena tega zakona glede pisne oblike oziroma obveznih sestavin pogodbe;
24. enostranska sprememba pogojev pogodbe o dobavi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zadevajo pogostost, način, kraj, roke ali obseg dobave ali dostave kmetijskih in živilskih proizvodov, standarde kakovosti, plačilne pogoje ali cene, oziroma ki zadevajo opravljanje storitev;
25. protipravna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti dobavitelja s strani kupca v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost;
26. grožnje kupca s povračilnimi ukrepi (npr. umik proizvodov iz ponudbe, zmanjšanje naročenih količin proizvodov ali prekinitev določenih storitev, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, kot so trženje ali promocije proizvodov dobavitelja) oziroma izvedba takšnih ukrepov, če dobavitelj uveljavlja svoje pogodbene ali zakonske pravice, vključno z vložitvijo prijave pri organih iz 61.i člena tega zakona ali s sodelovanjem s temi organi med postopkom;
27. zahteva kupca po nadomestilu za stroške, nastale pri preučevanju prijave strank v zvezi s prodajo proizvodov dobavitelja, čeprav ne gre za malomarnost ali krivdo dobavitelja.
(5) Na glede na 4. točko prejšnjega odstavka je celotno ali delno kritje stroškov popustov, s strani dobavitelja, za kmetijske in živilske proizvode, ki jih je kupec prodal v okviru promocije, prepovedano, razen če kupec pred promocijo, ki jo je začel, opredeli trajanje promocije in pričakovano količino kmetijskih in živilskih proizvodov, ki naj bi bili naročeni po znižani ceni.
(6) Kadar kupec za primere nedovoljenih ravnanj iz 3. in 4. točke četrtega odstavka tega člena zahteva plačilo, kupec dobavitelju zagotovi pisno oceno plačil na enoto ali skupnih plačil ter pisno oceno stroškov in podlago za to oceno, ki je lahko v obliki cenika aktivnosti storitev ali cenika marketinških oziroma promocijskih aktivnosti.
(7) Nedovoljena ravnanja iz četrtega odstavka tega člena pomenijo prevladujoče obvezne določbe, ki se uporabljajo za vsak primer, ki spada na področje uporabe nedovoljenih ravnanj, ne glede na pravo, ki bi se sicer uporabilo za pogodbo o dobavi med strankama.
(8) Če pogodba vsebuje nedovoljena ravnanja, so takšna določila pogodbe nična.«.
21. člen 
V 61.g členu se v drugem odstavku za besedilom »odkupni blok« doda vejica in besedilo »razen če dobavitelj od kupca zahteva sklenitev pisne pogodbe«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo kadar sporazum o dobavi zadeva proizvode, ki jih član organizacije proizvajalcev, vključno z zadrugo, odda organizaciji proizvajalcev, katere član je dobavitelj, če statut te organizacije proizvajalcev ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot jih imajo pogoji sporazuma o dobavi.«.
22. člen 
Za 61.h členom se dodajo novi 61.i člen do 61.m člen, ki se glasijo:
»61.i člen 
(prijave) 
(1) Dobavitelji lahko vložijo prijave nedovoljenih ravnanj v Republiki Sloveniji pri Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence oziroma pri izvršilnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen dobavitelj ali pri izvršilnemu organu v državi članici, v kateri je ustanovljen kupec, za katerega se sumi, da je izvajal nedovoljena ravnanja. Prijava se vloži pri izvršilnem organu, ki je pristojen za obravnavo nedovoljenih ravnanj iz 61.f člena tega zakona.
(2) Organizacije proizvajalcev, druge organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij lahko vložijo prijavo iz prejšnjega odstavka na zahtevo enega ali več svojih članov ali, na zahtevo enega ali več članov njihovih članic organizacij, kadar ti člani menijo, da so prizadeti zaradi nedovoljenih ravnanj. Druge organizacije, ki predstavljajo dobavitelje, lahko na zahtevo dobavitelja in v njegovem interesu vložijo prijavo, in sicer pod pogojem, da so takšne organizacije neodvisne neprofitne pravne osebe.
(3) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence sprejme potrebne ukrepe za ustrezno zaščito identitete prijavitelja, članov ali dobaviteljev iz tega člena ter za ustrezno zaščito vseh drugih informacij, v zvezi s katerimi prijavitelj meni, da bi razkritje takih informacij škodovalo interesom prijavitelja, članov ali dobaviteljev. Prijavitelj opredeli morebitne informacije, v zvezi s katerimi zahteva zaupnost.
(4) Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence po prejemu prijave iz prvega ali drugega odstavka tega člena meni, da ni zadostne podlage za obravnavo prijave, v roku, ki ni daljši od 30 dni po prejemu prijave, o tem obvesti prijavitelja.
(5) Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence meni, da obstajajo zadostni razlogi za obravnavo prijave, zoper kupca uvede postopek in o tem obvesti prijavitelja.
(6) Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotovi eno ali več nedovoljenih ravnanj iz 61.f člena tega zakona, od kupca zahteva, da z nedovoljenimi ravnanji preneha.
61.j člen 
(alternativno reševanje sporov) 
Varuh iz 61.e člena tega zakona lahko ne glede na pravico dobaviteljev do vložitve prijav nedovoljenih ravnanj iz 61.i člena spodbuja prostovoljno uporabo učinkovitih in neodvisnih mehanizmov alternativnega reševanja sporov, kakršna je mediacija, ki jo lahko sprožijo dobavitelji ali kupci z namenom rešitve sporov med dobavitelji in kupci v zvezi z uporabo nedovoljenih ravnanj s strani kupca.
61.k člen 
(sodelovanje med izvršilnimi organi) 
(1) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence sodeluje na področju odpravljanja nepravilnosti v verigi preskrbe s hrano z drugim izvršilnimi organi držav članic in z Evropsko komisijo pri postopkih s čezmejno razsežnostjo, s tem namenom se:
– udeležuje sestankov v skladu z Direktivo 2019/633/EU,
– sprejme priporočila iz Direktive 2019/633/EU.
(2) Ministrstvo in Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence skleneta dogovor o financiranju izvajanja aktivnosti Javne agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence iz tega člena, v kateri se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. Ta dogovor je sestavni del pogodbe o financiranju iz sedmega odstavka 172. člena tega zakona.
61.l člen 
(poročanje) 
(1) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence vsako leto do 15. marca na svoji spletni strani objavi letno poročilo o svojih dejavnostih s področja nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, v katerem med drugim navede število obravnavanih ali zaključenih postopkov, prejetih prijav in število odprtih ali zaključenih postopkov v preteklem letu. Poročilo za vsak zaključeni postopek vsebuje kratek opis zadeve, rezultat postopka in po potrebi sprejeto odločitev, pri čemer veljajo zahteve glede zaupnosti iz tretjega odstavka 61.i člena tega zakona.
(2) Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence do 15. marca vsako leto Komisiji pošlje poročilo o nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Poročilo vsebuje zlasti vse ustrezne podatke o uporabi in izvrševanju določb tega poglavja v prejšnjem letu.
61.m člen 
(področje uporabe) 
(1) Določbe tega poglavja se uporabljajo za prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov, pri kateri je dobavitelj oziroma kupec ali pa oba ustanovljena v EU.
(2) Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za storitve, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, če so izrecno navedene v tem poglavju.
(3) Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za sporazume med dobavitelji in potrošniki.«.
23. člen 
V 65. členu se v četrtem odstavku za besedilom »pogoje glede zagotavljanja« doda besedilo »sledljivosti porekla in«.
24. člen 
V 70.a členu se v četrtem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– kje je žival rojena, rejena, zaklana, razsekana oziroma predelana.«.
25. člen 
V 71. členu se v tretjem odstavku besedilo »ekoloških in« in besedilo »v skladu s predpisi Unije« črtata.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Podrobnejše pogoje o označevanju ekoloških kmetijskih pridelkov in živil ter kmetijskih gospodarstev ter načinu uporabe označbe predpiše vlada v skladu s predpisi Unije.«.
26. člen 
V 72. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Podrobnejše pogoje glede ekološke pridelave in predelave, način kontrole glede na vrsto kmetijskega pridelka ali živila ter določbe, ki se nanašajo na nadzor, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona, predpiše vlada v skladu s predpisi Unije.«.
27. člen 
V 90. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Podrobnejše metode in postopke za ugotavljanje skladnosti ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil ter vsebino listin o skladnosti predpiše vlada v skladu s predpisi Unije.«.
28. člen 
Za 92. členom se doda nov 92.a člen, ki se glasi:
»92.a člen 
(organizacija za kontrolo in certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov) 
(1) Certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov se izvaja v skladu s predpisi Unije, ki urejajo certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: organizacija za certificiranje hmelja) je pristojni organ za certificiranje v skladu predpisi Unije, ki urejajo certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov.
(3) Organizacija za certificiranje hmelja se določi v skladu s prejšnjim členom.
(4) Organizacija za certificiranje hmelja poleg certificiranja pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov iz prve in druge alineje prvega odstavka 90. člena tega zakona kot javno pooblastilo opravlja še naslednje naloge:
– odobri in kontrolira centre za certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: center za certificiranje hmelja);
– imenuje osebe, ki izvajajo certificiranje pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: oseba, ki izvaja certificiranje hmelja);
– vodi evidenci iz 149. in 150. člena tega zakona.
(5) Organizacija za certificiranje hmelja odobri centre za certificiranje hmelja iz prve alineje prejšnjega odstavka na podlagi vloge pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki izpolnjuje organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje. Odobritev se odvzame, če center za certificiranje hmelja ne izpolnjuje več organizacijskih, tehničnih in kadrovskih pogojev, če ravna v nasprotju s predpisi ali na zahtevo centra za certificiranje hmelja, kar ugotovi organizacija za certificiranje hmelja z odločbo.
(6) Organizacija za certificiranje hmelja na podlagi vloge centra za certificiranje hmelja z odločbo imenuje osebe, ki izvajajo certificiranje hmelja, če osebe izpolnjujejo predpisane pogoje glede usposobljenosti. Imenovanje se odvzame, če oseba ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, če ravna v nasprotju s predpisi ali na zahtevo te osebe, kar ugotovi organizacija za certificiranje hmelja z odločbo.
(7) Če je organizacija za certificiranje hmelja hkrati pridelovalec hmelja, izvede certificiranje njenega pridelka hmelja vsako leto drug center za certificiranje hmelja, v prisotnosti pristojne inšpekcijske službe.
(8) Če je center za certificiranje hmelja hkrati pridelovalec hmelja, izvede certificiranje njegovega pridelka hmelja vsako leto drugi center za certificiranje hmelja.
(9) Oseba, ki izvaja certificiranje hmelja, ne sme opravljati posameznih opravil v postopku certificiranja pridelka hmelja, ki ga je pridelala kmetija, na kateri je vpisan kot nosilec ali član kmetije, ali pa so ga pridelali sorodniki v ravni črti ali sorodniki v stranski črti do vključenega drugega kolena.
(10) Ceno certificiranja pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov nosijo pridelovalci hmelja, stroške odobritve centrov za certificiranje hmelja pa centri za certificiranje hmelja.
(11) Minister predpiše organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje za centre za certificiranje hmelja, pogoje glede usposobljenosti za osebe, ki izvajajo certificiranje hmelja, podrobnejše določbe glede postopkov za odobritev ali odvzem odobritve centrov za certificiranje hmelja in imenovanje oseb, ki izvajajo certificiranje hmelja in način oblikovanja cene certificiranja pridelkov hmelja in hmeljnih proizvodov ter stroškov odobritve centrov za certificiranje hmelja.«.
29. člen 
V 102. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kmetijsko opravilo je delovni proces ali vsakršna dejavnost, katere namen je opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot kmetijsko opravilo se zlasti štejejo obdelava kmetijskih površin v kmetijske namene, gnojenje, shranjevanje in obdelava organskih gnojil, uporaba fitofarmacevtskih sredstev za kmetijske namene, delo s kmetijsko mehanizacijo in živalmi ter njihovi premiki, obratovanje in vzdrževanje naprav za kmetijske namene, obratovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov in njihovih črpalk, reja in oskrba živali, gonjenje, paša živali, postavitev in vzdrževanje pašnih sistemov v primeru nenadzorovane paše živali in podobno.«.
30. člen 
V 108. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Medpanožne organizacije po tem zakonu sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in vsaj eno od naslednjih faz dobavne verige: predelavo proizvodov iz enega ali več sektorjev ali trgovino z njimi, vključno z njihovo distribucijo, za katere je medpanožna organizacija priznana v skladu s predpisi Unije, z namenom usklajevanja interesov potrošnikov in članov organizacij. Medpanožne organizacije se same ne ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ali trgovino, razen, če ni s predpisi Unije drugače določeno.«.
31. člen 
111. člen se črta.
32. člen 
V 115.b členu se v prvem odstavku v drugi alineji pika nadomesti z vejico in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– za področje javne službe strokovnih nalog v živinoreji, ki jih opravljajo javni zavodi oziroma zbornica z javnimi zavodi, katerih ustanoviteljica je.«.
33. člen 
118. člen se spremeni tako, da se glasi:
»118. člen 
(program javne službe) 
(1) Vlada predpiše večletni program posamezne javne službe na področju kmetijstva, s katerim določi prioritetne usmeritve in cilje javne službe v večletnem obdobju, če ni drugače določeno z drugim zakonom.
(2) Če s posebnim predpisom ni določeno drugače, se programu dela javne službe, na katerega da soglasje ministrstvo, na letni ravni določi zlasti:
– vrsta in obseg storitev javne službe;
– način izvajanja storitev javne službe, skladno z določbami iz 115.a in 115.b člena tega zakona;
– način spremljanja rezultatov storitev javne službe;
– obseg in način financiranja ali subvencioniranja posameznih storitev javne službe.
(3) Če minister do začetka tekočega leta ne izda soglasja k letnemu programu dela in finančnemu načrtu posrednega uporabnika proračuna, se financiranje javne službe začasno nadaljuje na podlagi finančnega načrta za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. Za začasno financiranje javne službe se smiselno uporabijo določbe zakona o javnih financah v delu, ki se nanašajo na začasno financiranje države. Minister o začasnem financiranju odloči s sklepom.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se financiranje teh služb po preteku rokov za posredovanje programa dela in finančnega načrta ali v primeru, če program dela in finančni načrt nista pripravljena v skladu s posredovanimi izhodišči ministrstva, nadaljuje v obsegu, ki ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije.«.
34. člen 
V 125. členu se šesta alineja črta.
Dosedanje sedma do deveta alineja postanejo šesta do osma alineja.
V dosedanji deseti alineji, ki postane deveta alineja, se podpičje nadomesti s piko.
Dosedanji enajsta in dvanajsta alineja se črtata.
35. člen 
V 127.a členu se za sedmo alinejo dodata novi osma in deveta alineja, ki se glasita:
»– spremljanje in napovedi medenja v čebelarstvu;
– vodenje katastra čebelje paše;«.
Dosedanja osma alineja postane deseta alineja.
36. člen 
V 131. členu se v drugem odstavku za besedo »svet« doda besedilo »Republike Slovenije«.
V petem odstavku se za besedo »zbornica« dodata vejica in besedilo »upravlja pa jo ministrstvo«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Evidenca iz prejšnjega odstavka je namenjena evidentiranju mojstrskih kmetij za potrebe izvajanja praktičnega usposabljanja v kmetijstvu in vsebuje zlasti podrobnejše podatke o proizvodni usmeritvi kmetije, za katero je bil izdan mojstrski izpit, in kmetiji, na kateri dela mojster kmet. Podatki o mojstrih kmetih in mojstrskih kmetijah se javno objavijo na spletni strani ministrstva, razen davčne številke in EMŠO.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »v dnevnem časopisju« nadomesti z besedilom »na svoji spletni strani«.
37. člen 
V 139. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Podatki v zbirkah podatkov iz tega zakona se hranijo trajno, vključno z identifikacijsko številko subjekta, razen osebnih podatkov iz 140. člena tega zakona, ki se hranijo 10 let, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.«.
38. člen 
V 141. členu se v prvem odstavku v 4. točki za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– najmanj 0,05 ha vinograda ali«.
Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.
V drugem odstavku se za besedo »kmetijstva« doda besedilo »za obveščanje in informiranje v zvezi z vpisanimi podatki in ukrepi kmetijske politike,«.
39. člen 
V 142. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) KMG-MID se ohrani:
– pri kmetiji, če gre za spremembo nosilca in novi nosilec postane ena izmed oseb, ki izpolnjujejo pogoje za člana kmetije,
– pri kmetiji, če gre za spremembo nosilca in novi nosilec postane eden od dedičev ali do izdaje pravnomočnega sklepa o dedovanju ena od oseb, ki je navedena na smrtovnici,
– pri kmetiji, če je iz pogodbe ali drugega pravnega akta razvidno, da gre za nakup, zakup ali drugi pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije s strani fizične osebe, ki postane novi nosilec,
– pri spremembi nosilca iz fizične osebe, ki ni poslovni subjekt, v samostojnega podjetnika posameznika z isto davčno številko in obratno,
– če gre za pravno nasledstvo v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe ali agrarne skupnosti.«.
40. člen 
143. člen se spremeni tako, da se glasi:
»143. člen 
(podatki) 
(1) V RKG se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo ali prevzemajo naslednji podatki:
1. KMG-MID;
2. naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, ki opredeljuje lokacijo, kjer je večina objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti, oziroma kmetijskih zemljišč, in domače ime kmetije, če ga ima;
3. nosilec in za kmetijo tudi podatki o članih kmetije in zaposlenih s podatki iz 140. člena tega zakona;
4. dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz 101. člena tega zakona in istovrstne skupine kmetijskih pridelkov iz 61.a člena tega zakona za dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
5. kmetijska zemljišča v uporabi s podatki iz 144. člena tega zakona;
6. planine in skupni pašniki;
7. pridelek oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk in zaloge oljčnega olja kmetijskega gospodarstva, ki ima najmanj 0,1 hektara oljčnikov;
8. o standardnem prihodku kmetijskega gospodarstva iz 145.a člena tega zakona;
9. podatki evidence pridelovalcev zelenjave in zelišč iz 148.b člena tega zakona;
10. podatki o obratu, nosilcu živilske dejavnosti in o dejavnostih, ki jih izvaja obrat iz registra obratov iz 152.a člena tega zakona;
11. število plačilnih pravic iz 154. člena tega zakona;
12. stalež rejnih živali iz 156. člena tega zakona;
13. razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost ter izračun točk v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
14. kontrolni in inšpekcijski pregledi in podatki zbirne vloge iz predpisa o izvedbi ukrepov kmetijske politike;
15. omejitve na kmetijskem gospodarstvu ali omejitve pri spreminjanju podatkov v RKG;
16. članstvo nosilca v organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev za skupno trženje in skupinah proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti;
17. vključenost nosilca v ekološko ali integrirano pridelavo in druge sheme kakovosti po tem zakonu;
18. dovoljenja za zasaditev vinske trte v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte;
19. neusklajenost podatkov z določbami tega zakona;
20. dokazila, pogodbe in drugi dokumenti v zvezi s kmetijskim gospodarstvom.
(2) RKG vodijo upravne enote.
(3) Podatke za vpis in spremembe podatkov iz 2., 3., 5., 6, 18., in 20. točke prvega odstavka tega člena nosilec sporoči upravni enoti. Spremembe sporoči v 30 dneh po nastali spremembi. V primeru smrti nosilca podatke sporočijo družinski člani ali osebe, ki imajo zakonito pravico do uporabe zemljišč.
(4) Podatke iz 7. točke prvega odstavka tega člena nosilec sporoči upravni enoti enkrat letno, najpozneje do 15. februarja leta, ki sledi letu obiranja oljk.
(5) Podatke iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena vpiše upravna enota po uradni dolžnosti. Podatki iz 8. do 17. točke in 19. točke prvega odstavka tega člena se v RKG prevzemajo ali določijo na podlagi prevzetih podatkov tako, da se RKG povezuje z drugimi evidencami z delovnega področja ministrstva ali drugih državnih organov.
(6) RKG se vodi v opisni in grafični obliki.
(7) Zaradi pozicijskega zamika oziroma neažurnosti zemljiškega katastra na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno pozicijsko odstopanje med zemljiškimi parcelami in vrisanim GERK-om v skladu z dejanskim stanjem v naravi.
(8) Ugotovitve kontrol ukrepov kmetijske politike ali inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo na podatke iz RKG, kontrolorji ali inšpektorji posredujejo v RKG in so podlaga za spremembo podatkov v RKG po uradni dolžnosti, ki jo izvede upravna enota.
(9) Upravna enota ob vpisu v RKG ali vnosu sprememb nosilcu izda izpis iz RKG. Izpis, ki se lahko izda v elektronski obliki, vsebuje elektronski podpis uradne osebe, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Zapisnik in izjave stranka lahko podpiše z elektronskim podpisom, podpis overi upravna enota z elektronskim podpisom uradne osebe, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Ministrstvo kot upravljavec podatkov ob večjih sistemskih spremembah po uradni dolžnosti izda izpise iz RKG.
(10) Spremembe podatkov v RKG izvede ministrstvo po uradni dolžnosti tudi takrat, kadar so spremembe take, da bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov. V tem primeru se stranka o spremembah ne obvesti.
(11) Zemljišča, vpisana v RKG, so javno objavljena, da se zagotovi pravna varnost lastnikov zemljišč. Ob sporih glede pozicijskih zamikov upravna enota pridobi mnenje državne geodetske službe oziroma nove uradne izmere. Upravna enota lahko kadar koli preveri pravico do uporabe zemljišč po uradni dolžnosti.
(12) Za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike morajo biti podatki v RKG usklajeni z določbami tega zakona.
(13) Podatki iz tega člena, ki jih nosilec sporoči upravni enoti, se lahko posredujejo na elektronski način z elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu ali preko državnega portala eUprava.«.
41. člen 
Za 145. členom in naslovom »4. Druge zbirke podatkov« se doda nov 145.a člen, ki se glasi:
»145.a člen 
(evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev) 
(1) Evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev je namenjena izvajanju kmetijske politike, spremljanju ekonomskega stanja in strukturnih sprememb z vidika ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev in tipa kmetovanja, razporejanju posameznih kmetijskih gospodarstev v ekonomske velikostne razrede in statistični obdelavi ter analizam.
(2) Standardni prihodek kmetijskega gospodarstva je povprečna vrednost proizvodnje, ki jo lahko pričakuje kmetijsko gospodarstvo ob svoji strukturi proizvodnje. Izračunan je iz povprečne bruto vrednosti kmetijske proizvodnje na enoto na ravni države in proizvodnih kazalcev posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo povprečni pridelki in povprečne cene v Sloveniji ter prijavljena zemljišča iz 143. člena tega zakona in živali iz 156. člena tega zakona.
(3) V evidenci se vodijo ali prevzemajo podatki za vsa kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v RKG in so:
– KMG-MID, občina in regija;
– standardni prihodek kmetijskega gospodarstva;
– tip kmetovanja;
– razred ekonomske velikosti.
(4) Vsi podatki iz te evidence so javni, razen KMG-MID.
(5) Podrobnejša pravila za izračun standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev predpiše minister.«.
42. člen 
147. člen se spremeni tako, da se glasi:
»147. člen 
(evidenca pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil) 
(1) Zavezanci za vpis v evidenco so pridelovalci in predelovalci ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov in živil.
(2) V evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil se vodijo ali prevzemajo naslednji podatki:
– iz 140. člena tega zakona za pridelovalce in predelovalce ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil;
– za pridelovalce tudi podatki iz RKG (KMG-MID, kmetijska zemljišča v uporabi);
– pridelava oziroma predelava kmetijskega pridelka ali živila;
– kontrole, ki jih izvajajo organizacije za kontrolo ali certificiranje;
– izdani certifikati;
– dovoljenja za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja;
– skupine izvajalcev in njihovih članov;
– iz 153. člena tega zakona (podatki iz zbirnih vlog, drugih vlog in zahtevkov za ukrepe kmetijske politike);
– iz 156. člena tega zakona (stalež po vrstah rejnih živali, identifikacijski in drugi podatki o rejnih živalih).
(3) Skupina izvajalcev je pravna oseba, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ki povezuje pridelovalce in predelovalce ekoloških kmetijskih pridelkov ali živil.
(4) Evidenco vodijo organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona.
(5) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli ekološke in integrirane pridelave ter predelave in kontroli ukrepov kmetijske politike.
(6) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona na spletni strani ministrstva objavijo certifikate za ekološko pridelavo in predelavo iz pete alineje drugega odstavka tega člena.
(7) Podatki o pridelovalcu in predelovalcu ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, podatki o kmetijskih zemljiščih v uporabi, podatki o pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov ali živil (razen količin), podatki o izdanih certifikatih, podatki o skupinah izvajalcev in njihovih članov ter podatki o vrstah rejnih živalih so javni.
(8) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona pridobivajo podatke in ravnajo s pridobljenimi podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(9) Sredstva za vodenje evidence se zagotovijo iz proračuna ministrstva. Organizacija iz četrtega odstavka tega člena in ministrstvo skleneta pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij.
(10) Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister v skladu s predpisi Unije.«.
43. člen 
148. člen se spremeni tako, da se glasi:
»148. člen 
(evidenca shem kakovosti) 
(1) Zavezanci za vpis v evidenco shem kakovosti so fizične in pravne osebe, ki so vključene v sheme kakovosti: dobrote z naših kmetij, višja kakovost, izbrana kakovost, neobvezne navedbe kakovosti, zajamčena tradicionalna posebnost, označba porekla in geografska označba.
(2) V evidenci shem kakovosti se vodijo ali prevzemajo zlasti naslednji podatki:
– o izdanih certifikatih, razen za shemo kakovosti neobvezne navedbe kakovosti;
– o količini kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti;
– o podeljenih zaščitnih znakih v skladu z 88. členom tega zakona za sheme kakovosti iz prejšnjega odstavka;
– iz 140. člena tega zakona o zavezancih;
– iz 5. točke prvega odstavka 143. člena tega zakona;
– iz 7. in 8. točke tretjega odstavka 148.b člena tega zakona;
– iz druge alineje tretjega odstavka 156. člena tega zakona;
– iz 3., 4. in 6. točke prvega odstavka 162.a člena tega zakona.
(3) Evidenco vodijo organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona.
(4) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli podeljenih certifikatov kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti, podeljenih zaščitnih znakov, izvajanju ukrepov kmetijske politike ter zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov.
(5) Zavezanci za vpis v evidenco shem kakovosti, za katere podatkov o količini kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ni mogoče pridobiti iz evidenc po tem zakonu, morajo organizacijam za kontrolo in certificiranje iz tretjega odstavka tega člena do predpisanega datuma sporočiti količino kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti, ki so jih proizvedli v preteklem letu.
(6) Ministrstvo objavi podatke o izdanih certifikatih iz prve alineje drugega odstavka tega člena na spletni strani ministrstva.
(7) Podatki o zavezancih iz prvega odstavka tega člena, ki so navedeni na certifikatu, so javni (ime, priimek, firma, skupina proizvajalcev in njeni člani, naslov, pridelava in predelava (razen količin), dejavnost).
(8) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona pridobivajo podatke in ravnajo s pridobljenimi podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(9) Sredstva za vodenje evidence se zagotovijo iz proračuna ministrstva. Organizacija iz tretjega odstavka tega člena in ministrstvo skleneta pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij.
(10) Podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena predpiše minister.«.
44. člen 
Za 148. členom se dodata nova 148.a in 148.b člen, ki se glasita:
»148.a člen 
(evidenca priznanih naravnih mineralnih vod) 
(1) Zavezanci za vpis v evidenco priznanih naravnih mineralnih vod so proizvajalci, ki so pridobili odločbo o priznanju naravne mineralne vode.
(2) V evidenci priznanih naravnih mineralnih vod se vodijo naslednji podatki:
1. ime priznane označbe naravne mineralne vode;
2. ime izvira;
3. kraj izkoriščanja;
4. razvrščanje in označevanje glede na vsebnost ogljikovega dioksida;
5. številka in datum izdaje odločbe o priznanju naravne mineralne vode.
(3) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli priznanih naravnih mineralnih vod.
(4) Podatki o priznanih naravnih mineralnih vodah se objavijo na spletni strani uprave.
(5) Evidenco iz tega člena upravlja in vodi uprava.
148.b člen 
(evidenca pridelovalcev zelenjave in zelišč) 
(1) Zavezanec za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč je nosilec, ki v tekočem koledarskem letu na kmetijskem gospodarstvu prideluje zelenjavo oziroma zelišča na vsaj:
– 0,1 ha njivskih površin na prostem ali,
– 0,02 ha v rastlinjaku oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je zavezanec za vpis v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč tudi nosilec, ki pridelano zelenjavo oziroma zelišča trži oziroma je vključen v sheme kakovosti.
(3) V evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč se za zavezanca in njegovo kmetijsko gospodarstvo prevzemajo in vodijo naslednji podatki:
1. iz 140. člena tega zakona o zavezancu (identifikacijska številka subjekta, EMŠO ali matična številka, davčna številka, ime in priimek ali firma, naslov oziroma sedež);
2. iz 143. člena tega zakona o kmetijskem gospodarstvu zavezanca (KMG-MID, domače ime kmetije, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva, podatki iz prvega odstavka 143. člena tega zakona);
3. iz 146. člena tega zakona o prostovoljnih označbah (vključenost v kontrolo prostovoljnih označb);
4. iz 147. člena tega zakona (vključenost v kontrolo ekološke pridelave ali integrirane pridelave);
5. iz 148. člena tega zakona (vključenost v kontrolo sheme kakovosti);
6. iz 152. člena tega zakona (vključenost v organizacijo proizvajalcev, skupino proizvajalcev za skupno trženje, skupino proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti).
7. o površini posamezne vrste zelenjave oziroma zelišč, ki se prideluje na posameznem GERK v tekočem koledarskem letu in ki je zbrana ob oddaji zbirne vloge,
8. o oceni letnega pridelka za posamezne vrste zelenjadnic in zelišč v skladu z metodologijo, ki je določena v predpisu, ki ureja evidenco iz tega člena.
(4) Podatki o zavezancih iz prvega odstavka tega člena so javni (ime, priimek, firma, naslov, vključenost v organizacijo ali skupino proizvajalcev za skupno trženje, vključenost v skupino proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, podatki o izdanih certifikatih, podatki o vrstah zelenjave in zelišč ter podatki o vrsti predelave).
(5) Zavezanec za vpis v evidenco iz tega člena sporoča podatke iz 7. točke tretjega odstavka tega člena ob oddaji zbirne vloge v roku in na način, ki je določen za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisi, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče koledarsko leto, in predpisom iz sedmega odstavka tega člena.
(6) Evidenca iz tega člena je namenjena načrtovanju kmetijske politike, izvajanju ukrepov kmetijske politike, analizam in statistični obdelavi podatkov, povezovanju in kontroli podatkov shem kakovosti, priznavanju organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje in skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, izvajanju zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, posredovanju podatkov v evidenco posebnih kultur ter poročanju v skladu s predpisi Unije.
(7) Podrobnejšo vsebino in postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister.«.
45. člen 
V 149. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Podatki iz druge do sedme alineje prejšnjega odstavka se vpišejo v evidenco centrov za certificiranje hmelja na podlagi odločbe o odobritvi ali odvzemu odobritve centra za certificiranje hmelja, vlog za odobritev centra za certificiranje hmelja ter zapisnikov o opremljenosti centra za certificiranje, ki jih pripravi organizacija za certificiranje hmelja.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »certificiranje hmelja« dodata vejica in besedilo »za kontrolo centrov za certificiranje hmelja in za poročanje v skladu s predpisi Unije«.
V četrtem odstavku se besedilo »organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »organizacija za certificiranje hmelja«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Podrobnejšo vsebino in postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister.«.
46. člen 
V 150. členu se v tretjem odstavku besedilo »organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »organizacija za certificiranje hmelja«.
V četrtem odstavku se za besedo »hmeljarstva« doda besedilo »in za spremljanje in kontrolo certificiranja hmelja in hmeljnih proizvodov«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Podrobnejšo vsebino in postopke vodenja evidence iz tega člena predpiše minister.«.
47. člen 
153. člen se spremeni tako, da se glasi:
»153. člen 
(evidenca o ukrepih kmetijske politike) 
(1) Vsebina evidence o ukrepih kmetijske politike so podatki, ki jih subjekti iz 140. člena tega zakona posredujejo ministrstvu za namene iz prvega odstavka 140. člena tega zakona, in podatki, ki jih agencija kot izvajalec ukrepov kmetijske politike pridobi sama iz registrov in drugih evidenc v zvezi z opravljanjem svojih pristojnosti in nalog. Evidenco vodi in upravlja agencija.
(2) Evidenca o ukrepih kmetijske politike vsebuje poleg podatkov o subjektih iz 140. in 143. člena tega zakona tudi podatke iz zbirnih vlog, iz drugih vlog in zahtevkov za ukrepe kmetijske politike, zlasti vrsto ukrepa, izplačana sredstva in omejitve, ter podatke fizičnih oseb o načinu ugotavljanja davčne osnove za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, druge kmetijske dejavnosti ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: davčni status), o rezidentskem statusu in transakcijskem računu ter podatke iz drugih evidenc, ki jih agencija vodi na podlagi veljavnih predpisov.
(3) Evidenca je namenjena spremljanju, izvedbi in kontroli ukrepov kmetijske politike na državni in občinski ravni ter vodenju in upravljanju zbirk podatkov iz tega zakona. Kontaktni podatki iz 6. točke tretjega odstavka 140. člena tega zakona se lahko uporabljajo za preverjanje in posodabljanje kontaktnih podatkov v posameznih zbirkah podatkov.
(4) Agencija podatke o davčnem in rezidentskem statusu pridobi iz davčnih evidenc, podatke o transakcijskem računu pa iz registra transakcijskih računov.«.
48. člen 
V 156. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Namen evidence je varovanje zdravja ljudi in živali, izvajanje predpisov Unije, ki urejajo zootehniške in genealoške pogoje za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter njihov vstop v Unijo, in izvajanje ukrepov kmetijske politike ter izvajanje zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov.«.
49. člen 
159. člen se spremeni tako, da se glasi:
»159. člen 
(evidenca ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve, ekološko vzrejenih živali in ekološko gojenih nedoraslih organizmov iz akvakulture) 
(1) Za ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve se vpišejo firma ali ime in priimek, sedež ali naslov s hišno številko fizične ali pravne osebe, kontaktni podatki, vrsta in sorta rastlinskega razmnoževalnega materiala, količina rastlinskega razmnoževalnega materiala ter obdobje razpoložljivosti.
(2) Za ekološko vzrejene živali se vpišejo firma ali ime in priimek, sedež ali naslov s hišno številko fizične ali pravne osebe, kontaktni podatki, vrsta živali, število razpoložljivih živali, spol, pasma živali, linija živali, starost živali in druge informacije v skladu s predpisi Unije.
(3) Za ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture se vpišejo firma ali ime in priimek, sedež ali naslov s hišno številko fizične ali pravne osebe, kontaktni podatki, vrsta iz akvakulture, pridelovalna zmogljivost in zdravstveno stanje v skladu s predpisi Unije.
(4) Podrobnejše pogoje za vpis v evidenco predpiše minister v skladu s predpisi Unije.
(5) Evidenca iz tega člena je javna in je objavljena na spletni strani ministrstva.
(6) Evidenca iz tega člena je namenjena spremljanju ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in rastlinskega razmnoževalnega materiala iz preusmeritve, spremljanju ekološko vzrejenih živali in ekološko gojenih nedoraslih organizmov iz akvakulture.«.
50. člen 
Za 159. členom se doda nov 159.a člen, ki se glasi:
»159.a člen 
(zbirka podatkov rastlinske genske banke) 
(1) Zbirka podatkov rastlinske genske banke je seznam vseh rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: RGV), ki imajo dejansko ali potencialno vrednost za prehrano in kmetijstvo in se hranijo v rastlinski genski banki. Vsebuje osnovne podatke o posameznem RGV, zlasti:
1. kodo in ime institucije, ki hrani RGV,
2. neponovljivo številko RGV,
3. kodo in ime zbirateljske institucije,
4. latinsko ime rodu, vrste in ostalih taksonomskih enot, ki jim pripada RGV,
5. slovensko ime vrste, ki ji pripada RGV,
6. ime RGV,
7. datum vključitve RGV v rastlinsko gensko banko,
8. državo izvora RGV,
9. lokacijo in datum nabiranja RGV,
10. biološki status RGV ter
11. način hranjenja RGV.
(2) Zbirko podatkov iz tega člena vodijo izvajalci javne službe nalog rastlinske genske banke.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena so javni in dostopni na spletnih straneh ministrstva in izvajalcev javne službe nalog rastlinske genske banke.
(4) Zbirka podatkov iz tega člena je namenjena upravljanju podatkov o RGV in zagotavljanju dostopa do RGV, ki se hranijo v rastlinski genski banki.«.
51. člen 
161.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»161.a člen 
(zbirka podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal) 
(1) V zbirki podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in o spremljanju stanja kmetijskih tal se vodijo naslednji podatki:
a) iz 140. člena tega zakona o zavezancih, ki so na svojih površinah dovolili opravljanje vzorčenja na podlagi 28.a in a28.b člena tega zakona;
b) iz prvega odstavka 143. člena tega zakona;
c) o tleh iz 164. člena tega zakona;
č) o tleh iz 164.a člena tega zakona;
d) o dejanski rabi zemljišč iz 165. člena tega zakona;
e) o letnih spremembah dejanske rabe zemljišč;
f) za izračun emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu iz prvega in drugega odstavka 28.a člena tega zakona;
g) za spremljanje stanja kmetijskih tal iz prvega in drugega odstavka a28.b člena in šestega odstavka č28.b člena tega zakona.
(2) Zbirka podatkov iz tega člena je namenjena spremljanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu in gozdarstvu, za spremljanje stanja kmetijskih tal za izvajanje, kontrolo in spremljanje učinkov ukrepov kmetijske politike ter za druge aktivnosti, ki prispevajo k zagotavljanju trajne rodovitnosti kmetijskih tal in k primerni prehranski varnosti Slovenije.
(3) Zbirko podatkov iz tega člena vodijo nosilci javnega pooblastila iz 28.a in a28.b člena tega zakona.
(4) Podrobnejšo vsebino in način vodenja zbirke podatkov iz tega člena predpiše minister.«.
52. člen 
162. člen se spremeni tako, da se glasi:
»162. člen 
(evidenca o izobraževanju, usposabljanju in svetovanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja) 
(1) Evidenco o izobraževanju, usposabljanju in svetovanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: evidenca o izobraževanju) upravlja in vodi ministrstvo, vpis podatkov v evidenco o izobraževanju pa opravijo izvajalci izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja na podlagi podatkov o opravljenem izobraževanju, usposabljanju oziroma svetovanju. Za točnost in ažurnost vnesenih podatkov v evidenco o izobraževanju so odgovorni izvajalci izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja.
(2) Evidenca o izobraževanju vsebuje naslednje podatke:
1. o udeležencu izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja iz 140. člena tega zakona;
2. KMG-MID kmetijskega gospodarstva udeleženca izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja iz 143. člena tega zakona;
3. EMŠO ali matična številka poslovnega subjekta za udeleženca izobraževanja ali usposabljanja na področju gozdarstva;
4. vsebinski podatki o izobraževanjih oziroma usposabljanjih, še zlasti vrsta, teme in število ur izobraževanja oziroma usposabljanja;
5. datum in lokacija opravljenega izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja;
6. izvajalci izobraževanja, usposabljanja oziroma svetovanja.
(3) Evidenca o izobraževanju je namenjena kontroli izpolnjevanja pogojev za ukrepe kmetijske politike.«.
53. člen 
V 166. členu se v prvem odstavku na koncu 4. in 5. točke pred podpičjem doda besedilo »oziroma EMŠO ali matična številka«.
Na koncu 24. točke se pika nadomesti s podpičjem in se dodata novi 25. in 26. točka, ki se glasita:
»25. iz evidence registriranih vozil (za traktorje in priklopnike) podatke o posameznem vozilu, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, EMŠO ali matično številko. Povezovalni znak je EMŠO ali matična številka,
26. prostorsko informacijskega sistema.«.
54. člen 
Za 169. členom se doda nov 169.a člen, ki se glasi:
»169.a člen 
(posredovanje podatkov zavarovalnicam) 
(1) Agencija zavarovalnicam, ki opravljajo zavarovalne posle v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, za namen opravljanja teh poslov v primeru, ko upravičenci uveljavljajo pravice iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na sofinanciranje zavarovanja, posreduje podatke iz zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na upravičenca in ki jih zavarovalnica potrebuje za sklenitev zavarovalne pogodbe.
(2) Agencija posreduje podatke iz prejšnjega odstavka na podlagi izrecnega pisnega soglasja upravičenca za posredovanje podatkov, ki ga lahko upravičenec kadarkoli umakne s pisno izjavo. Vlagatelj zahteve za pridobitev podatkov iz prejšnjega odstavka mora zahtevi priložiti izjavo upravičenca, da vlagatelju izrecno dovoljuje pridobivanje njegovih podatkov od agencije, in sicer za namen uveljavljanja pravice iz naslova ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na sofinanciranje zavarovanja.
(3) Agencija ne odgovarja za pravilnost podatkov, ki jih posreduje na podlagi tega člena.«.
55. člen 
V 173. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Podrobnejše pogoje glede informacij o uvozu ekoloških kmetijskih pridelkov in živil predpiše vlada v skladu s predpisi Unije.«.
56. člen 
V 174. členu se v prvem odstavku za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– nadzirati področje gnojenja iz č28.b člena tega zakona;«.
Dosedanje sedma do enajsta alineja postanejo osma do dvanajsta alineja.
Za dosedanjo dvanajsto alinejo, ki postane trinajsta alineja, se doda nova štirinajsta alineja, ki se glasi:
»– nadzirati realizacijo javnih naročil iz 58.b člena tega zakona in v zvezi s tem pravico pregledovati zadevne prostore, objekte, predmete ter poslovanje in dokumentacijo.«.
Dosedanje trinajsta do dvajseta alineja postanejo petnajsta do dvaindvajseta alineja.
Šesti do deveti odstavek se črtajo.
57. člen 
V 175. členu se v prvem odstavku za peto alinejo dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»– v nujnih primerih lahko odredi ukrepe z ustno odločbo na zapisnik;
– odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti na področju gnojenja iz č28.b člena tega zakona;«.
Dosedanje šesta do sedemnajsta alineja postanejo osma do devetnajsta alineja.
Za dosedanjo osemnajsto alinejo, ki postane dvajseta alineja, se doda nova enaindvajseta alineja, ki se glasi:
»– odredi odpravo pomanjkljivosti pri opravljanju kmetijskih opravil (102. člen);«.
Dosedanje devetnajsta do dvaindvajseta alineja postanejo dvaindvajseta do petindvajseta alineja.
58. člen 
V 176. členu se v prvem odstavku doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– se gnojenje tal ne izvaja na podlagi analize tal in gnojilnega načrta (tretji odstavek č28.b člena);«.
Dosedanja prva alineja postane druga alineja.
Za dosedanjo drugo alinejo, ki postane tretja alineja, se dodajo nove četrta, peta in šesta alineja, ki se glasijo:
»– kot naročnik ne realizira javnega naročila iz prvega odstavka 58.b člena tega zakona glede predpisanega deleža ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti iz razlogov, ki so na njegovi strani;
– ne pripravi poročila v skladu z drugim odstavkom 58.b člena tega zakona;
– ni registrirana oziroma odobrena in daje v promet kmetijske pridelke oziroma živila v nasprotju s prvim odstavkom 61. člena tega zakona;«.
Dosedanje tretja do deveta alineja postanejo sedma do trinajsta alineja.
V dosedanji deseti alineji, ki postane štirinajsta alineja, se za številko »148« dodata pika in črka »a«.
Dosedanje enajsta do šestnajsta alineja postanejo petnajsta do dvajseta alineja.
V dosedanji sedemnajsti alineji, ki postane enaindvajseta alineja, se za besedilom »143. člena« dodata vejica in besedilo »peti odstavek 148. člena, 148.b člena«.
Dosedanja osemnajsta alineja postane dvaindvajseta alineja.
59. člen 
V 177. členu se v prvem odstavku dodata novi prva in druga alineja, ki se glasita:
»– v poročilu iz drugega odstavka 58.b člena tega zakona navaja neresnične podatke glede deležev ekoloških živil oziroma živil iz shem kakovosti;
– ne zagotavlja informacij o živilih in sledljivosti porekla (prvi odstavek 65. člena);«.
Dosedanje prva do šesta alineja postanejo tretja do osma alineja.
V četrtem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– v okviru kmetijske dejavnosti prodaja kmetijske pridelke, ki niso pridelani na tej kmetiji (četrti odstavek 61.a člena);«.
Za drugo alinejo se dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»– prodaja kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, in ni nosilec, član kmetije oziroma zaposlen na kmetiji, vpisani v RKG, ali druga oseba, ki opravlja delo na kmetiji na način in pod pogoji, določenimi v predpisih, ki urejajo delovno pravo in pogodbena razmerja (prvi odstavek 61.a člena tega zakona);
– prodaja istovrstne skupine kmetijskih pridelkov v nasprotju z drugim oziroma tretjim odstavkom 61.a člena tega zakona;«.
Dosedanje tretja, četrta in peta alineja postanejo peta, šesta in sedma alineja.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
60. člen 
(upravičenci) 
Do izteka programskega obdobja Programa razvoja za podeželje Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 se ne glede na določbe 17. člena zakona pri ukrepu kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, ekološko kmetovanje, sodelovanje in pri podukrepu podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti kot upravičenec šteje kmetijsko gospodarstvo.
61. člen 
(javno pooblastilo iz 28.a člena zakona) 
Dosedanji izvajalec javnega pooblastila iz 28.a člena zakona opravlja naloge spremljanja vsebnosti organske snovi v tleh, odmrle nadzemne biomase, lesne biomase, fizikalno-kemijskih lastnosti kmetijskih tal ter naloge spremljanja načina rabe kmetijskih zemljišč, in sicer za oceno emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijske proizvodnje, iz spremenjenega prvega odstavka 28.a člena zakona, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2023, če izpolnjuje predpisane pogoje.
62. člen 
(veriga preskrbe s hrano) 
(1) Določbe spremenjenih 61.b, 61.c in 61.f členov ter spremenjeni drugi in novi četrti odstavek 61.g člena ter novi 61.i do 61.m členi zakona se začnejo uporabljati 1. novembra 2021. Do takrat se uporabljajo določbe 61.b, 61.c, 61.f in 61.g člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US).
(2) Postopki nadzora glede nedovoljenih ravnanj iz 61.f in 61.g člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US), začeti pred začetkom uporabe določb iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Pogodbe v verigi preskrbe s hrano, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in še veljajo, morajo biti usklajene z določbami tega zakona najpozneje do 1. novembra 2021.
63. člen 
(javno pooblastilo iz 92.a člena zakona) 
Do določitve organizacije za certificiranje hmelja v skladu z novim 92.a členom zakona opravljajo certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov dosedanji izvajalci certificiranja hmelja in hmeljnih proizvodov, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2022.
64. člen 
(izvajalci javne službe iz 115.b člena zakona) 
(1) Naloge javne službe iz nove tretje alineje 115.b člena zakona opravljajo dosedanji izvajalci javnih služb do izteka veljavnosti odločb o uvrstitvi potrjenih rejskih programov v skupni temeljni rejski program.
(2) Ministrstvo dosedanje izvajalce nalog javne službe iz nove tretje alineje 115.b člena zakona najkasneje v 90 dneh pred iztekom veljavnosti odločb iz prejšnjega odstavka pozove k predložitvi vloge za imenovanje izvajalca javne službe in k preveritvi pogojev iz 115.b člena zakona.
65. člen 
(koncesijske pogodbe za javno službo) 
(1) Koncesijske pogodbe za javne službe veljajo do izteka pogodb.
(2) Nalogi iz nove osme in devete alineje 127.a člena zakona se začneta izvajati s 1. januarjem 2026.
66. člen 
(evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev) 
Evidenca standardnega prihodka kmetijskih gospodarstev se vzpostavi do 31. decembra 2023.
67. člen 
(rok za izdajo podzakonskih predpisov) 
Podzakonske predpise iz 28.a, a28.b, b28.b, c28.b, č28.b, d28.b, 61., 65., 71., 72., 90., 92.a, 145.a, 147., 148., 148.b, 149., 150., 159. in 161.a člena zakona izdata vlada in minister najpozneje do 31. decembra 2022.
68. člen 
(uskladitev podzakonskih predpisov) 
Z določbami tega zakona se najpozneje do 31. decembra 2021 uskladijo naslednji predpisi:
– Pravilnik o certificiranju pridelka hmelja in hmeljnih proizvodov (Uradni list RS, št. 67/12),
– Uredba o ukrepih v primeru nepravilnosti in kršitev v ekološkem kmetovanju (Uradni list RS, št. 96/14),
– Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila za opravljanje nalog spremljanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 18/18),
– Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 72/18 in 17/19 – popr.),
– Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 83/16, 23/17, 69/17, 72/18, 35/19 in 16/21).
69. člen 
(javna naročila) 
Določba drugega odstavka novega 58.b člena, določbe nove štirinajste alineje prvega odstavka spremenjenega 174. člena, novih četrte in pete alineje prvega odstavka spremenjenega 176. člena in nove prve alineje prvega odstavka spremenjenega 177. člena zakona se začnejo uporabljati za tista javna naročila, ki se nanašajo na živila, ki se oddajo po uveljavitvi tega zakona.
70. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/21-7/14
Ljubljana, dne 13. julija 2021
EPA 1773-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
Tina Heferle 
podpredsednica 

AAA Zlata odličnost