Uradni list

Številka 173
Uradni list RS, št. 173/2020 z dne 27. 11. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 173/2020 z dne 27. 11. 2020

Kazalo

3065. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije, stran 7939.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17-GZ, 21/18-ZNOrg in 84/18-ZIURKOE), 3., 6. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US) so Občinski svet Občine Črna na Koroškem na podlagi 17. člena Statuta Črne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017 in 59/2017) na 9. redni seji dne 19. 2. 2020, Občinski svet Občine Dravograd na podlagi 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 8/20 – UPB4) na 11. redni seji dne 18. 6. 2020, Občinski svet Občine Mežica na podlagi 15. člena Statua Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) na 8. redni seji dne 18. 12. 2019, Občinski svet Občine Mislinja na podlagi 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) na 11. redni seji dne 20. 2. 2020, Občinski svet Občine Muta na podlagi 15. člena Statuta Občine Muta (MUV, št. 15/12 – UPB, 24/13) na 9. redni seji dne 19. 12. 2019, Občinski svet Občine Podvelka na podlagi 16. člena Statuta Občine Podvelka (MUV, št. 3/17, 17/18) na 11. redni seji dne 24. 9. 2020, Občinski svet Občine Prevalje na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) na 11. redni seji dne 5. 3. 2020, Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na podlagi 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/16, 35/17, 11/19) na 10. redni seji dne 27. 1. 2020, Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na podlagi 19. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/16) na 9. redni seji dne 18. 12. 2019, Občinski svet Občine Ribnica na Pohorju na podlagi 15. člena Statuta Občine Ribnice na Pohorju (MUV, št. 25/15, 26/17 in 5/19) na 10. redni seji dne 30. 1. 2020, Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS; št. 87/15 – UPB-2, 31/20) na 14. redni seji dne 3. 6. 2020 ter Občinski svet Občine Vuzenica na podlagi 15. člena Statuta Občine Vuzenica (MUV, št. 31/2020, 12/14) na 11. redni seji dne 19. 12. 2019 sprejeli
O D L O K 
o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(namen odloka) 
(1) Odlok določa način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občin: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, MO Slovenj Gradec in Vuzenica (v nadaljevanju v občinah Koroške regije).
(2) Javno podjetje KOCEROD, družba za ravnanje z odpadki d.o.o. je izvajalec obvezne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: izvajalec): zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja v občinah Koroške regije.
(3) Javno pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnih zadevah iz tega odloka se podeli Javnemu podjetju KOCEROD, družbi za ravnanje z odpadki d.o.o. Mislinjska Dobrava 108 A, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu.
(4) Določene storitve s področja javne službe ravnanja z odpadki lahko na podlagi pogodbe Javnega podjetja KOCEROD, družbe za ravnanje z odpadki d.o.o., opravljajo tudi drugi subjekti, če izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje.
2. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se določajo:
– vrsta in obseg storitev gospodarskih javnih služb,
– pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarskih javnih služb,
– pravice in obveznosti uporabnikov storitev gospodarskih javnih služb,
– financiranje gospodarskih javnih služb in obračun storitev,
– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb,
– kazenske določbe.
3. člen 
(cilji ravnanja z odpadki) 
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
– preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količine odpadkov, ki se odlagajo in iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije,
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,
– preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
– zagotavljanje učinkovitega zajema in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja odpadkov,
– vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo (recikliranje),
– zbiranje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
– zbiranje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
– zagotavljanje oddaje komunalnih odpadkov v obdelavo in odstranjevanje na odlagališču komunalnih odpadkov,
– izboljšanje dostopa do storitev gospodarskih javnih služb.
4. člen 
(subjekti ravnanja z odpadki) 
Subjekti ravnanja z odpadki so:
– občine Koroške regije,
– izvajalec obvezne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na celotnem območju občin je po prevzemu KOCEROD družba za ravnanje z odpadki d.o.o.,
– izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« in »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« na celotnem območju občin je družba KOCEROD, d.o.o.,
– povzročitelji odpadkov,
– načrtovalci in projektanti, ki morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka, obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca.
II. RAVNANJE Z ODPADKI 
5. člen 
(opredelitev pojmov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– »komunalni odpadki« (v nadaljevanju: odpadki) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnostih in so opredeljeni kot komunalni v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja,
– »biološki odpadki« so biološki odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke,
– »hišni kompostnik« je urejen zabojnik na vrtu za hišno kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in/ali kuhinjskih odpadkov v skladu s predpisi, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi za individualne potrebe povzročitelja tovrstnih odpadkov,
– »ločene frakcije« so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se skladno z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18; v nadaljevanju Uredba) zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov,
– »kosovni odpadki« so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke,
– »nevarni komunalni odpadkiiz gospodinjstev« so komunalni odpadki, ki so nevarni v skladu s predpisom, ki ureja odpadke,
– »mešani komunalni odpadki« so komunalni odpadki s klasifikacijsko številko 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije,
– »mešana komunalna embalaža« je s predpisi določena odpadna embalaža iz skupine 15 01 06,
– »predpisana posoda za odpadke« je zabojnik ali tipska vreča, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s Tehničnim pravilnikom iz 11. člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode in tipske vrečke za odpadke, opremljene z logotipom izvajalca zbiranja komunalnih odpadkov),
– »prevzemno mesto« je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu »od vrat do vrat«,
– »zbirno mesto« je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za prepuščanje odpadkov; zbirno mesto je lahko hkrati tudi prevzemno mesto, praviloma pa je locirano čim bliže mestu nastajanja odpadkov,
– »prepuščanje« je postopek oddaje odpadka v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja odpadke,
– »zbiralnica-ekološki otok« je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij,
– »zbirni center« je objekt, urejen v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, namenjen za prevzemanje, predhodno sortiranje in predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov,
– »ravnanje z odpadki« je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprave za odstranjevanje odpadkov ter delovanje osebe, ki z odpadki trguje ali jih posreduje,
– »zbiranje odpadkov« zajema prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali priprava teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja,
– »odstranjevanje odpadkov« so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki in so namenjeni končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati ter zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov,
– »začasno skladiščenje odpadkov« je skladiščenje odpadkov pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve, odpadki se začasno skladiščijo tudi zaradi neustreznosti pripeljanih odpadkov,
– »komunalna infrastruktura« za izvajanje gospodarskih javnih služb so zemljišča, naprave in objekti, namenjeni ravnanju z odpadki, zbirni centri, zbiralnice-ekološki otoki, podzemne zbiralnice in drugo,ki služi ravnanju z odpadki,
– »divje odlagališče« je odlagališče, kjer se odpadki nalagajo nenadzorovano, nelegalno, na lokaciji, ki za to ni predvidena niti ni za to ustrezno pripravljena,
– »program prevzema« je program ravnanja z odpadki, z vsebino, določeno v tem odloku, ki ga pripravi in sprejme izvajalec s soglasjem pristojnega organa,
– »obdelava odpadkov« so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– »infrastruktura gospodarskih javnih služb« (v nadaljevanju tudi: občinska infrastruktura) so objekti, ki so namenjeni opravljanju obveznih gospodarskih javnih služb po tem odloku, kakor tudi drugi objekti v splošni rabi, vključno z vso komunalno infrastrukturo in drugo komunalno opremo, kar bo podrobneje določeno s pogodbo o prenosu,
– »gradbeni odpadki« so odpadki, ki so uvrščeni pod klasifikacijsko št. 17 in je njihovo odstranjevanje urejeno v posebnem predpisu,
– »povzročitelj odpadkov« je vsaka fizična in pravna oseba ali druga organizacija, ki deluje na območju občin Koroške regije, ki je lastnik, najemnik, uporabnik ali upravljavec stanovanjskih, poslovnih ali industrijskih in drugih objektov in prostorov na območju občine ne glede na to ali stalno, začasno ali občasno uporablja te objekte oziroma prostore. Povzročitelj je tudi pravna ali fizična oseba, ki organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe in pri katerih nastajajo odpadki,
– »gospodinjstvo« je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, v kolikor posameznik podatkov ne posreduje, izvajalec upošteva podatke iz uradnih evidenc,
– »pristojni organ« po tem odloku je občinska uprava.
6. člen 
(povzročitelj odpadkov) 
(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju občin Koroške regije povzroča nastajanje odpadkov, in sicer:
– fizične osebe v gospodinjstvih,
– samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi,
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, v katerih oziroma ob katerih nastajajo komunalni odpadki,
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžan storitve gospodarskih javnih služb plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki pod pogoji določenimi za obračun storitev v tem odloku.
(3) Ob izselitvi oziroma prenehanju uporabe stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov, namenjenih začasnemu oziroma občasnemu bivanju ali izvajanju dejavnosti, mora lastnik neuporabo teh objektov, neprekinjeno in daljšo od enega leta, izvajalcu potrditi s pisno izjavo in dokazati na način predpisan v Tehničnem pravilniku iz 11. člena tega odloka.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi oziroma drugi pogodbi, na podlagi katere pridobi uporabnik v posest nepremičnino, v pisnem soglasju ali drugi listini, določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali naročila izvajalcu. V nasprotnem se šteje za povzročitelja odpadkov lastnik stanovanjskega ali drugega prostora.
(5) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov (npr. divja odlagališča), se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, v kolikor jih lastnik zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 3 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti.
(6) Breme dokazovanja dejstev iz četrtega in petega odstavka tega člena je na strani uporabnika oziroma lastnika.
7. člen 
(obveznost vključenosti v sistem ravnanja z odpadki) 
(1) V sistem ravnanja z odpadki se je dolžan vključiti vsak povzročitelj odpadkov v občinah Koroške regije, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče. Ob prijavi je izvirni povzročitelj dolžan sporočiti izvajalcu: število oseb gospodinjstva (lastnika, najemnika) oziroma dejavnosti vključenih na odjemno mesto, predvidene vrste in količine odpadkov in druge podatke, ki so osnova za pravilen odvoz in obračun storitve. Uporaba storitev javne službe iz tega odloka je obvezna za vse izvirne povzročitelje na območju občin Koroške regije.
(2) Povzročitelj odpadkov se je dolžan vključiti v sistem ravnanja z odpadki v roku 8 dni od:
– izpolnitve pogojev iz prvega do četrtega odstavka 6. člena tega odloka, ko fizična ali pravna oseba postane povzročitelj odpadkov na območju občine,
– z dnem pričetka uporabe objektov, ki so našteti od prvega do četrtega odstavka 6. člena tega odloka oziroma od dneva pridobitve objekta v posest (pridobitev ključev objekta),
– z dnem zaključka gradnje novega objekta,
– z dnem prejema pisnega opozorila izvajalca gospodarske javne službe o obveznosti vključitve v sistem ravnanja z odpadki.
(3) Vključitev v sistem ravnanja z odpadki pomeni, da je uporabnik zaveden v sistem pri izvajalcu, ki mu je z Odločbo pristojnega organa določeno prevzemno mesto, v primeru individualnega prevzemnega mesta dostavljen ustrezen tipiziran zabojnik in določen volumen za obračun storitve, na način, predpisan v Tehničnem pravilniku iz 11. člena tega odloka.
(4) Povzročitelju odpadkov iz prejšnjega člena, ki izvajalcu izkaže, da stavba ali zgradba oziroma del stavbe ali objekta ne bo v uporabi več kot eno leto, se lahko začasno prekine prevzem in obračun komunalnih odpadkov. Dejstva iz prejšnjega stavka mora dokazati s pisno izjavo in na način predpisan v Tehničnem pravilniku iz 11. člena tega odloka.
(5) Občasna uporaba (manj kot 15 dni v mesecu) oziroma začasni izostanek uporabe objekta (traja neprekinjeno najmanj tri mesece), v zvezi s katerim se povzročitelju odpadkov obračunava storitve obveznih gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 1. člena odloka, lahko zavezanca začasno odvezuje plačila storitve oziroma se mu obveznost plačila ustrezno zmanjša na njegovo zahtevo pod pogoji določenimi v tem odloku.
(6) Če se povzročitelj odpadkov ne vključi v sistem ravnanja z odpadki v roku iz drugega odstavka tega člena, mu to odredi medobčinski inšpektor z odločbo.
8. člen 
(obseg ravnanja z odpadki) 
(1) Ravnanje z odpadki zajema: zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov-določenih s predpisi, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov.
(2) Zbiranje določenih vrst odpadkov (v nadaljevanju: zbiranje in prevzem odpadkov) obsega:
– zbiranje in ločen prevzem ločenih frakcij (komunalne embalaže) in mešanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz gospodinjstev in od pravnih oseb po sistemu »od vrat do vrat«,
– zbiranje in ločen prevzem kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada (bioloških odpadkov) iz gospodinjstev po sistemu od vrat do vrat, v kolikor se z izjavo ne zavežejo, da bodo kompostirali sami in imajo izpolnjene pogoje za postavitev lastnega kompostnika,
– zbiranje in prevzem ločeno zbranih frakcij odpadkov v zbiralnicah-ekoloških otokih in od pravnih oseb,
– zbiranje in prevzem kosovnih odpadkov v zbirnih centrih, v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika,
– zbiranje in prevzem določenih vrst odpadkov v skladu s predpisi v zbirnih centrih,
– analitično obdelavo podatkov,
– nabavo in vzdrževanje opreme za zbiranje,
– obveščanje uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja na izvoru v skladu s predpisi,
– v okviru gospodarske javne službe po tem odloku se zagotavlja tehtanje, sortirna analiza v skladu s predpisi za posamezno vrsto odpadkov, predhodno skladiščenje odpadkov v zbirnih centrih oziroma na skupno dogovorjeni lokaciji z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za oddajo in prevoz do izvajalca, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(3) Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: obdelava odpadkov) obsega:
– tehtanje,
– sortiranje odpadkov, z namenom zmanjšanja prostornine ali teže odpadkov ter zmanjšanja biološko razgradljivih in nevarnih snovi v odpadkih pred termično obdelavo in odlaganjem,
– razstavljanje kosovnih odpadkov in njihova obdelava,
– začasno skladiščenje ločenih frakcij ter kosovnih in nevarnih odpadkov pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje,
– storitve predhodnega skladiščenja odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali za odlaganje, vključno s prevozom preostankov odpadkov po obdelavi iz druge alineje na nadaljnjo obdelavo,
– mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov, (v storitev je vključen tudi prevoz preostanka odpadkov po obdelavi na odlagališče nenevarnih odpadkov in strošek predaje v termično obdelavo),
– predelava zelenega odreza (živa meja, drevje, trava) in BIO odpadkov iz gospodinjstev.
(4) Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja odpadkov obsega:
– ostanek odpadkov, kot je opredeljen s predpisi in ga je dovoljeno odlagati samo na odlagališče z veljavnim ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem.
9. člen 
(odpadki, ki so predmet tega odloka) 
– Predmet odloka so komunalni odpadki pod klasifikacijsko št. 20: ločene frakcije iz skupine 20 01.., kosovni odpadki s številko 20 03 07, odpadki z vrtov, parkov in pokopališč iz skupine 20 02, odpadki s tržnic s številko 20 03 02, odpadki iz čiščenja cest s številko 20 03 03, mešani komunalni odpadki s številko 20 03 01, vse iz seznama odpadkov, razen, če ni s predpisi določeno drugače,
– Predmet tega odloka je tudi embalaža vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek iz skupine 15 01 iz seznama odpadkov, razen, če ni s predpisi določeno drugače,
– Predmet tega odloka niso odpadki iz skupin od 01 do 19 s seznama odpadkov, razen izrabljenih gum in manjših količin gradbenih odpadkov od izvirnih povzročiteljev iz gospodinjstev, ki so predani v skladu s pogoji iz Tehničnega pravilnika iz 11. člena tega odloka.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA, TEHNIČNI PRAVILNIK, JAVNO POOBLASTILO 
10. člen 
(pravice in obveznosti izvajalca) 
(1) Izvajalec pri ravnanju s komunalnimi odpadki občin Koroške regije ima naslednje pravice in obveznosti:
– odgovoren je za redno, trajno, neprekinjeno in strokovno izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja v občinah Koroške regije.
– izvaja nadzor nad uporabo posod za vse vrste komunalnih odpadkov in opozarja uporabnike na nepravilnosti,
– pridobiva podatke o povzročiteljih odpadkov iz uradnih evidenc,
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbi za razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov ter za investicijsko načrtovanje, tekoče in investicijsko vzdrževanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje te gospodarske javne službe,
– pripravi Tehnični pravilnik iz 11. člena tega odloka in obrazložitev ter predlog programa prevzema odpadkov, kot sestavni del letnega programa,
– vodi predpisane evidence in zbirke podatkov,
– v imenu in za račun občin Koroške regije voditi kataster divjih odlagališč,
– vodi podatkovne baze za obračun storitve zbiranja, obdelave, odlaganja ali odstranjevanja odpadkov,
– pripravlja plane izvajanja gospodarskih javnih služb po tem odloku ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb,
– vodi podatkovne baze o odpadkih za poročanja v skladu s predpisi,
– o vsaki pomembni spremembi vplivov ravnanja z odpadki na okolje, ki jo ugotovi v okviru obratovalnega monitoringa na odlagališču, o tem obvešča pristojne organe,
– povzročiteljem odpadkov po tem odloku zaračunava storitve gospodarskih javnih služb v skladu z določili tega odloka in Tehničnim pravilnikom.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, vrst posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje posamezne gospodarske javne službe, se mora izvajalec ravnati po predpisih, ki urejajo to gospodarsko javno službo.
11. člen 
(Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov) 
(1) Svet ustanoviteljev družbe KOCEROD sprejme Tehnični pravilnik o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov na predlog izvajalca. Obrazložen Tehnični pravilnik mora izvajalec pripraviti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe Tehničnega pravilnika.
(2) Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– standardizacijo predpisanih posod (zabojnikov in vreč) za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev,
– minimalni standard za določitev prevzemnih mest in opreme ekoloških otokov (vrsta in število predpisanih posod, njihovo vzdrževanje in drugo),
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov in zbiralnic, zbirnih centrov,
– druge sestavine, določene s tem odlokom,
– tehnične podrobnosti obračuna storitev ravnanja s komunalnimi odpadki,
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje gospodarskih javnih služb.
(3) Pravilnik iz prejšnjega odstavka se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
12. člen 
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) 
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonskimi predpisi, javno pooblastilo: za izdajo smernic za načrtovanje prostorske ureditve in mnenj k predlogu prostorskega akta, za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje mnenj, v kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
(2) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan občine, v pristojnost katere zadeva spada.
(3) Postopke v zvezi s predpisovanjem projektnih pogojev in dajanjem mnenj vodi izvajalec, skladno s predpisi.
IV. ZBIRANJE ODPADKOV 
13. člen 
(ločeno zbiranje) 
(1) Povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev občin Koroške regije morajo komunalne odpadke ločeno zbirati v predpisanih posodah na izvoru oziroma jih prepuščati izvajalcu v skladu z navodili izvajalca na zato določenih mestih oziroma posodah.
(2) V posode za ločeno zbiranje odpadkov je prepovedano odlagati vse druge vrste odpadkov, ki v posode ne sodijo in na posodah niso označeni.
(3) V posode za mešane komunalne odpadke je prepovedano odložiti ali zliti odpadke, ki sodijo v zabojnike za ločeno zbiranje in druge nekomunalne odpadke.
(4) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke.
(5) Pogoje in načine ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere drugačnega načina ravnanja z odpadki, v kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom oziroma z ustreznimi predpisi na področju ravnanja z odpadki, ureja Tehnični pravilnik iz 11. člena tega odloka.
(6) V kolikor povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju z navodili za ločeno zbiranje, ga izvajalec lahko na primeren način pisno opozori (npr. opozorilo na posodi).
(7) V kolikor povzročitelj oziroma povzročitelji v večstanovanjskih objektih ne ločujejo odpadkov na predpisan način ali ravnajo v nasprotju z navodili kljub opozorilu, se mu (jim) na podlagi inšpektorjeve odločbe zaračuna stroške ločevanja in odvoza po interventnih cenah (po sprejetem ceniku storitev izvajalca).
14. člen 
(uporaba predpisanih posod za odpadke) 
(1) Izvirni povzročitelji odpadkov so po vrstah ločene zbrane komunalne odpadke dolžni odlagati v namenske posode (zabojnike oziroma tipizirane vrečke), postavljene na zbirnih prostorih ter na ekoloških otokih, zbirnih centrih, na primerno urejenih kompostnikih (če se odločijo za kompostiranje doma), premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij in zbirnih centrih v obsegu in na način, kot je določeno s Tehničnim pravilnikom iz 11. člena tega odloka.
(2) Izvirni povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev, kjer nimajo pogojev za hišno kompostiranje oziroma v večstanovanjskih objektih, so dolžni biološke odpadke odlagati v zato predpisan zabojnik v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivim kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(3) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti. Če imajo uporabniki občasno več odpadkov, kot to dopušča njihov zabojnik za odpadke, morajo le-te odložiti v dodatno tipsko vrečko z logotipom izvajalca javne službe, ki jo predhodno pridobijo proti plačilu od izvajalca javne službe zbiranja in jo v skladu z navodili postaviti poleg posode za zbiranje komunalnih odpadkov.
(4) Prepovedano je kakršnokoli odlaganje odpadkov poleg zabojnikov in v vrečah, ki niso tipizirane s strani izvajalca.
(5) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost prevzema skladno s Tehničnim pravilnikom iz 11. člena tega odloka.
15. člen 
(zbirna in prevzemna mesta) 
(1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor za postavitev posod (zabojnikov ali tipskih vreč) za ločeno zbiranje odpadkov iz 1. točke 13. člena. Zbirno mesto je lahko individualno ali skupno. Skupno zbirno mesto določi izvajalec na osnovi pogojev določenih v Tehničnem pravilniku iz 11. člena tega odloka.
(2) Lokacije prevzemnih mest določi izvajalec v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Če je prevzemno mesto na privatni površini, se to določi v soglasju s povzročitelji oziroma lastniki parcele. Oddaljenost prevzemnega mesta od transportne poti smetarskega vozila (oddaljenost od kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka prevzem odpadkov – transportna pot) mora biti podrobneje opredeljena v programu izvajalca.
(3) Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se prevzemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije prevzemnega mesta, določi odjemni prostor pristojni organ.
(4) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in prevzemnih mestih in dovoznih poteh do prevzemnega mesta. Povzročitelji so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do prevzemnega mesta.
16. člen 
(načrtovanje zbirnih in prevzemnih mest ter zbiralnic-ekoloških otokov)
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirna in prevzemna mesta ter ekološke otoke, kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo. Izvajalec jih mora opremiti z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke, mešane komunalne odpadke in druge odpadke v okviru dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med odpadki.
(2) Načrtovalci proizvodnih in drugih poslovnih zgradb in objektov morajo predvideti ustrezna zbirna mesta za zbiranje odpadkov.
(3) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih, ki ustvarjajo odpadke, urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja. V kolikor je zbirno mesto hkrati tudi prevzemno mesto, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo ter dostope v zimskem času) lastniki objektov.
(4) Z ureditvijo zbirnega mesta na javni površini, mora soglašati pristojni organ občine.
(5) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice. Slednji lahko skupaj za več objektov ali površin uredijo skupne zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to smiselno ter racionalno.
17. člen 
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zbirna in prevzemna mesta) 
(1) Zbirno mesto izven objekta in prevzemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(2) Urejanje, preureditev ali vzdrževanje prevzemnega prostora je dovoljeno po predhodnem dovoljenju izvajalca.
18. člen 
(priprava odpadkov za prevzem) 
(1) Povzročitelj pred predvidenim časom prevzema, določenim s programom prevzema, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu pa prazne vrne na zbirno mesto najkasneje do konca istega dne.
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in prevzemnih mestih in dovoznih poteh do prevzemnega mesta, če gre za privatno zemljišče. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do prevzemnega mesta.
(3) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan takoj očistiti.
(4) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do prevzemnega prostora ali zbiralnice.
(5) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali prevzemnih mest.
19. člen 
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke) 
(1) Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru iz Tehničnega pravilnika iz 11. člena tega odloka določa izvajalec ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju gospodarske javne službe.
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev skupaj.
(3) Predpisane posode morajo biti označene tako, da uporabnik nedvoumno ve, kateri odpadki spadajo v posamezni zabojnik ali vrečo.
20. člen 
(zbiralnica-ekološki otok)
(1) Ekološki otok je v skladu s predpisi urejen prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih frakcij komunalnih odpadkov s strani izvirnih povzročiteljev oziroma embalaže, ki ni komunalni odpadek, samo če imajo pisno dovoljenje izvajalca javne službe.
(2) Ekološki otok je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Postopke v zvezi z lokacijo, zemljišči, objekti in potrebnimi dostopi z vozili za prevzem odpadkov vodi pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa zagotovi izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, določi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. Če ni možno določiti lokacije na zemljišču, ki je javno dobro ali v lasti občine, je lokacija s pisnim soglasjem lastnika lahko tudi funkcionalno zemljišče ali skupno funkcionalno zemljišče objekta. V primeru, da se o predvideni lokaciji ni možno sporazumeti, najustreznejšo lokacijo določi predstavnik pristojnega organa občine.
(3) Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec oziroma v dogovoru izvajalec čiščenja javnih površin, to zajema čiščenje površine ekološkega otoka, pometanje in vzdrževanje snage neposredno ob ekološkem otoku.
21. člen 
(divja odlagališča) 
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo medobčinskega inšpektorata v primeru zasebne površine ali pisnim nalogom medobčinskega inšpektorata v primeru javne površine.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije. Če povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, v kolikor jih lastnik zemljišča ni prijavil pristojni inšpekcijski službi v roku 3 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti.
(3) Sanacijo divjega odlagališča izvede izvajalec, na podlagi odločbe medobčinskega inšpektorata v primeru zasebne površine ali pisnega naloga medobčinskega inšpektorata v primeru javne površine.
22. člen 
(potek zbiranja in prevzema) 
(1) Izvajanje prevzema odpadkov poteka po programu prevzema, ki ga sprejme izvajalec, skladno s Tehničnim pravilnikom iz 11. člena tega odloka in v soglasju s pristojnim organom. Program mora biti tekoče usklajevan z ugotovitvami in morebitnimi drugimi spremenjenimi okoliščinami.
(2) V primeru izpada prevzema odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste, ipd.) je izvajalec dolžan opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno odjemno mesto.
(3) Investitor gradbenih del mora z izvajalcem opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določena odjemna mesta težko dostopna ali nedostopna v času izvajanja gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec je dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje.
(5) Velikost vozila in tehnologija odvažanja mora biti prilagojena cestni in drugi infrastrukturi.
(6) Izvajalec je dolžan odpadke odvažati na določen dan prevzema iz namensko predpisanih posod, tudi če niso polne.
(7) Število prevzemov odpadkov po posameznih kategorijah in glede na letne čase, se podrobno določi s Tehničnim pravilnikom iz 11. člena tega odloka.
(8) V primeru, da izvajalec tudi po preteku 3 dnevnega roka sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžan poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug usposobljen izvajalec, sicer lahko to obveznost uredi občina na stroške izvajalca, o čemer izvajalca pisno obvesti.
23. člen 
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki) 
(1) Prevzem kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se izvaja pod pogoji in na način, določen v predpisih in Tehničnem pravilniku iz 11. člena odloka. Prevzem po programu se izvaja najmanj dvakrat letno z zbiralno akcijo oziroma enkrat letno na poziv uporabnika in je vključen v ceno zbiranja. Prevzem kosovnih odpadkov za izvirne povzročitelje gospodinjstev izven zbirnega centra ali izven programa iz prejšnjega stavka in prevzem od izvirnega povzročitelja izven gospodinjstva izvajalec zaračunava posebej po veljavnem ceniku.
(2) Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu prevzema, ki ga določi izvajalec tako, da je zagotovljen strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev.
24. člen 
(gradbeni odpadki) 
Izvajalec gradbenih del je dolžan poskrbeti za primerno odstranitev gradbenih odpadkov oziroma njihovo predajo pooblaščenemu prevzemniku v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene odpadke. Izjemoma lahko izvirni povzročitelji iz gospodinjstev v zbirnem centru proti plačilu prepuščajo manjše količine gradbenih odpadkov nastalih pri tekočem vzdrževanju stanovanjskih objektov, v skladu s pogoji določenimi v Tehničnem pravilniku iz 11. člena tega odloka.
25. člen 
(ravnanje z odpadki v primeru prireditev) 
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v skladu s predpisom v času trajanja prireditve na prireditvenem prostoru zagotoviti ustrezno število zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ločeno odlagati odpadke v posebne plastične vrečke, po končani prireditvi pa najkasneje v šestih urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadke odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno prevzemno mesto, ter o tem nemudoma obvestiti izvajalca. Izvajalec mora zbrane odpadke odpeljati najkasneje v 24 urah po dostavi odpadkov na dogovorjeno mesto.
(2) V primeru kršitve predpisov zbiranja oziroma neočiščenega prostora javne prireditve pristojni medobčinski inšpektor odredi, da to opravi izvajalec javne službe na stroške organizatorja prireditve.
26. člen 
(zbirni center za ravnanje z odpadki) 
Zbirni center je v skladu s predpisom urejen objekt v lasti občin (občinska infrastruktura v upravljanju) za zbiranje odpadkov, ki je dan v upravljanje izvajalcu na podlagi ustrezne pogodbe po določilih tega odloka. V zbirnem centru se v skladu s predpisi zagotavlja prevzem nevarnih in nenevarnih komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, OEEO, izrabljenih gum za vse povzročitelje komunalnih odpadkov pod enakimi pogoji.
V. OBDELAVA ODPADKOV 
27. člen 
(storitve obdelave odpadkov) 
(1) Na operativni ravni storitve obdelave odpadkov obsegajo predvsem naslednja dela:
– tehtanje, preverjanje in prevzem nenevarnih odpadkov,
– zagotavljanje obdelave in predelave odpadkov v skladu s programom,
– redno vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav za obdelavo, predelavo ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo,
– razvrščanje, izločanje, obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij, kuhinjskih biorazgradljivih odpadkov in ostankov odpadkov,
– pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje,
– izdelavo letnih in dolgoročnih programov obdelave,
– vodenje evidenc, pripravo poročil ter poročanje pristojnim službam in ustanoviteljem.
(2) Med druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje te gospodarske javne službe, pa sodijo naslednje naloge:
– poročanje občinam, združenim v KOCEROD, o izvajanju gospodarskih javnih služb, pravočasno obveščanje uporabnikov gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov o posameznih aktivnostih sprememb izvajanja gospodarskih javnih služb,
– oblikovanje predlogov cen gospodarskih javnih služb v skladu s predpisano metodologijo,
– obračun storitev gospodarskih javnih služb,
– vodenje katastra gospodarske infrastrukture v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, skladno s predpisi,
– obveščanje pristojnih organov o kršitvah uporabe storitev gospodarskih javnih služb in
– omogočanje nemotenega nadzora nad izvajanjem gospodarskih javnih služb.
VI. ODSTRANJEVANJE ODPADKOV 
28. člen 
(odlaganje odpadkov) 
Odpadke, kot so opredeljeni s tem odlokom, je dovoljeno odlagati samo na urejenem odlagališču »ZMES« skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
VII. FINANCIRANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 
29. člen 
(viri financiranja storitev gospodarskih javnih služb) 
Viri financiranja storitev gospodarskih javnih služb so:
– plačila uporabnikov za storitev gospodarskih javnih služb po veljavnih cenah storitev posamezne gospodarske javne službe (storitve zbiranja, obdelave, odlaganja ali odstranjevanja komunalnih odpadkov),
– sredstva od prodaje ločenih frakcij (primernih za predelavo),
– sredstva iz proračunov občin, povezanih v KOCEROD in
– drugi viri, določeni s predpisom lokalne skupnosti ali zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetim predpisom.
VIII. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI 
30. člen 
(obračun storitev ravnanja z odpadki) 
(1) Cene storitev gospodarskih javnih služb se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter določili Tehničnega pravilnika iz 11. člena tega odloka, zmanjšanim za prihodke od prodaje ločenih frakcij.
(2) Svet ustanoviteljev družbe KOCEROD sprejme sklep o višini cen storitev gospodarskih javnih služb na predlog izvajalca za vsako javno službo posebej na podlagi elaborata o oblikovanju cene za posamezno javno službo.
(3) Osnove za obračun storitev ravnanja z odpadki so: vsakokrat veljavno sprejeta cena za posamezno storitev, preračunana na kg, teža prevzetih oziroma obdelanih odpadkov, ki je (dokler ni uvedeno tehtanje na izvoru) preračunana na prostornino zabojnikov za odpadke, in pogostost odvoza zabojnika določenih vrst komunalnih odpadkov.
(4) Obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva in za poslovno dejavnost se podrobno določi s Tehničnim pravilnikom iz 11. člena tega odloka.
31. člen 
(obveznost plačila) 
(1) Stroške ravnanja s komunalnimi odpadki, ki so predmet te javne službe, so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano ravnanje z odpadki.
(2) Obveznost plačila storitev ravnanja s komunalnimi odpadki nastane za povzročitelje odpadkov z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju, ko povzročitelji odpadkov pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore ali ko se prične gradnja novega oziroma adaptacija obstoječega objekta, ter vzdrževanje obstoječih objektov.
(3) V primeru, ko upravnik nastopa nasproti izvajalca v svojem imenu in na račun lastnika ali
skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki do izvajalca solidarni upniki in dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka.
(4)Na pisno zahtevo zavezanca za plačilo se lahko obveznost plačila za posameznega člana gospodinjstva zmanjša za polovico, za čas prebivanja izven kraja stalnega prebivališča zaradi šolanja, ob predložitvi ustreznega potrdila o prebivanju iz uradnih evidenc oziroma najemne pogodbe.
(5) Zavezanca za plačilo se lahko začasno oprosti plačila storitve na njegovo pisno zahtevo in ob predložitvi ustreznih dokazil v primerih daljše odsotnosti, ki traja več kot tri mesece v letu (delo v tujini, bolnišnično zdravljenje, službeno potovanje ...).
(6) Če je posamezna enota v večstanovanjskem objektu prazna ali se uporablja občasno, manj kot 15 dni v mesecu se šteje, da jo uporablja en uporabnik (lastnik posamezne enote).
(7) Obračun vseh storitev ravnanja s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu s Tehničnim pravilnikom iz 11. člena tega odloka.
32. člen 
(spremembe podatkov, ki vplivajo na obračun) 
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki (ime in priimek, EMŠO, davčno številko, naslov, dejavnost, število oseb v objektu, velikost zabojnika) ter izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah teh podatkov, v roku 8 dni od nastanka spremembe. Izvajalec z osebnimi podatki povzročiteljev ravna skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja to področje.
(2) Če povzročitelji odpadkov v predpisanem roku iz prvega odstavka tega člena, od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za obračun ravnanja z odpadki ali so sporočeni podatki neresnični, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški za pripravo izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja odpadkov.
(3) V primeru, ko se ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu ustreznih podatkov ni posredoval, lahko izvajalec povzročitelju zaračuna razliko med zaračunanim in dejanskim zneskom storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne podatke ali bi mu jih posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih.
(4) V kolikor zgornjih podatkov ni možno pridobiti iz uradnih evidenc, se fizičnim in pravnim osebam obračuna pavšal, ki bo določen v Tehničnem pravilniku iz 11. člena tega odloka, vse dokler se ne pridobi ustreznih podatkov.
(5) Izvajalec mora najmanj enkrat letno ažurirati podatke o številu uporabnikov na posameznem naslovu.
IX. PROGRAMI GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN POROČANJE 
33. člen 
(programi gospodarskih javnih služb in poročanje) 
(1) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti letni program dela gospodarskih javnih služb za prihodnje leto, ki je lahko vključen v poslovni načrt podjetja in ga predložiti Svetu ustanoviteljev družbe KOCEROD najpozneje do 31. 3. tekočega leta.
(2) Plan investicij v infrastrukturo za prihodnje leto mora izvajalec predložiti v potrditev vsako leto do 31. 10.
(3) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti letno poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb, ki je lahko vključen v letno poročilo podjetja in ga predložiti Svetu ustanoviteljev družbe KOCEROD do 31. 3. v naslednjem letu.
(4) Elaborat cene za vse gospodarske javne službe iz prvega odstavka prvega člena se pripravi najmanj enkrat letno, najkasneje do 31. 3. vsakega tekočega leta.
(5) Letni program dela gospodarskih javnih služb mora vsebovati predvsem:
– obseg predvidenih investicij in tekoče in investicijsko vzdrževanje z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju ravnanja z odpadki,
– obseg in stroške zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav, ki so v lasti občin povezanih v KOCEROD,
– izpolnjevane obveznosti, ki jih ima izvajalec po pogodbi,
– oddajo poslov podizvajalcem za izvajanje gospodarskih javnih služb v skladu s tem odlokom,
– škodne dogodke na objektih, ki so v lasti občin povezanih v KOCEROD,
– koriščenje zavarovanj, vezanih na občinsko infrastrukturo,
– predvidene aktivnosti na področju osveščanja uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru in
– vse ostale okoliščine, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje gospodarskih javnih služb.
X. KATASTER GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB 
34. člen 
(vodenje katastra gospodarskih javnih služb) 
(1) S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za vodenje katastra gospodarskih javnih služb in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka. Kataster je last lokalnih skupnosti. Kataster mora biti voden skladno z veljavnim standardom in popolnoma skladen s katastrom ostale občinske infrastrukture.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Kataster mora izvajalec vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku šestih mesecev po pričetku izvajanja gospodarskih javnih služb po tem odloku.
(3) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in vzdrževanjem katastra ureja druga ustrezna pogodba s posamezno občino. Vodenje katastra ni predmet gospodarskih javnih služb.
(4) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih (ekološki otoki in prevzemna mesta, o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na posameznih prevzemnih mestih, kataster divjih odlagališč), njihovi lokaciji (zbirni centri) ter opremljenosti odjemnih mest (zabojniki, premične zbiralnice, kompostniki) transportne poti …
(5) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, tekstualno in grafično ter usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
(6) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno dostopna (»on-line«).
(7) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega interesa.
(8) V primeru, da se način opravljanja gospodarskih javnih služb spremeni, je izvajalec dolžan izročiti celoten kataster posamezni občini.
(9) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati skladno z določili veljavne zakonodaje.
35. člen 
(ostale evidence) 
(1) Izvajalec mora voditi evidenco tudi o:
– naseljih, kjer je zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih komunalnih odpadkov,
– celotni količini zbranih odpadkov v občini,
– količinah ločeno zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih komunalnih odpadkov,
– količinah in vrstah nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
– evidenco obrazcev in ocen odpadkov ter skladno s predpisi, podatke o vrsti in količini odstranjenih odpadkov, podatke o obdelanih odpadkih in o ločenih frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem, poročila o vseh izvedenih delih v zbirnih centrih, količini in vrstah odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek, evidenco o vrsti in količini nevarnih odpadkov, druge evidence določene s predpisi.
(2) Izvajalec mora za vsako pošiljko iz prvega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
XI. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
36. člen 
(infrastruktura lokalnega in regionalnega pomena v lasti občin) 
(1) Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena, potrebna za izvajanje javne službe v lasti posamezne občine so:
– zemljišča in objekti ekoloških otokov, vključno z zabojniki,
– zemljišča in objekti zbirnih centrov za odpadke,
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah.
(2) Gospodarska javna infrastruktura regionalnega pomena, potrebna za izvajanje službe, v skupni lasti vseh koroških občin, vključenih v projekt KOCEROD so:
– zemljišča in objekti za predelavo odpadkov,
– zemljišča in objekti za odlaganje odpadkov.
37. člen 
(oprema izvajalca javne službe) 
(1) V lasti izvajalca javne službe je vsa premična oprema: vozila za prevoz vseh vrst odpadkov, delovni stroji, vozila in naprave za pranje posod in zabojnikov, druga premična oprema povezana z zbiranjem in obdelavo in odlaganjem komunalnih odpadkov.
(2) V skladu z dogovorom izvajalec oblikuje skupni sklad premične opreme najpozneje do 31. 12. 2020, v katerega ustanoviteljice prenesejo vso premično opremo Kocerod-a za izvajanje gospodarske javne službe po tem odloku.
(3) Sredstva najemnin iz drugega odstavka 36. člena ustanoviteljice združujejo za namene vzdrževanja in nakupa opreme – infrastrukture regionalnega pomena.
38. člen 
(opravljanje posebnih storitev z javno infrastrukturo) 
Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je dolžan infrastrukturo in opremo uporabljati v skladu z namenom javne službe in v obsegu, za katerega ima pridobljeno obratovalno dovoljenje. Morebitne proste kapacitete opreme in naprav javne infrastrukture lahko ponudijo tudi zunanjim uporabnikom pod pogoji določenimi v vsakoletnem programu ravnanja, ki ga potrdi svet ustanoviteljev družbe KOCEROD. Vsi prihodki, pridobljeni iz naslova prostih kapacitet, so prihodki javne službe.
XII. NADZOR 
39. člen 
(nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb) 
(1) Nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega odloka, opravlja za posamezno občino »občinska uprava«. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb, zlasti pa v zvezi z zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja občinski inšpektor.
XIII. DOLOČBE O GLOBAH ZA KRŠITVE 
40. člen 
(globe izvajalca ter odgovorne osebe izvajalca) 
(1) Z globo 800 EUR se kaznuje izvajalca, če:
– če onesnaži zbirni ali odjemni prostor in ga ne očisti v času prevzema odpadkov (tretji odstavek 18. člena),
– ne poskrbi za pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje gospodarskih javnih služb, jih sproti ne prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov (prvi odstavek 19. člena),
– če ne zagotovi vzdrževanje in čiščenja zbiralnice-ekološkega otoka (tretji odstavek 20. člena),
– ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim programom prevzema (prvi odstavek 22. člena) ali ne prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (šesti odstavek 22. člena),
– odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (četrti in peti odstavek 22. člena),
– ne organizira ustreznega zbiranja nevarnih odpadkov (drugi odstavek 23. člena),
– v rokih določenih s tem odlokom pristojnemu organu ne predloži letnega programa gospodarskih javnih služb po tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe (33. člen).
(2) Z globo 200 EUR se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca.
(3) Plačilo globe ne izključuje odgovornosti za povrnitev povzročene škode.
41. člen 
(globe pravne osebe ter odgovorne osebe pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, fizične osebe posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in fizične osebe) 
(1) Z globo 1.600 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost oziroma z globo 400 EUR se kaznuje fizična oseba, če:
– nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi gospodarske javne službe na območju občine (drugi in četrti odstavek 1. člena),
– se ugotovi, da se povzročitelj ni vključil v sistem ravnanja z odpadki v predpisanem roku (drugi odstavek 7. člena); v teh primerih občinski inšpektor z odločbo odredi, da se povzročitelj odpadkov vključi v sistem (šesti odstavek 7. člena),
– brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju s pogoji in predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (četrti odstavek 8. člena),
– izvajalcu ne oddaja komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja na predpisan način (prvi odstavek 13. člena),
– na zbirnem prostoru ali na zbiralnici in na za ta namen določenih prostorih v nasprotju z odlokom ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo (drugi in tretji odstavek 13. člen),
– odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (tretji in četrti odstavek 13. člena),
– večje količine odpadkov, ki presegajo prostornino razpoložljivih predpisanih posod, ne odloži v skladu s pogoji Tehničnega pravilnika iz 11. člena tega odloka (peti odstavek 13. člena),
– ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in tretji odstavek 14. člena),
– odlaga odpadke poleg zabojnikov v nasprotju z določili odloka (četrti odstavek. 14. člena),
– s čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (četrti odstavek 15. člena),
– kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča ob objektu oziroma na njem ne postavi posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnic (peti odstavek 16. člena),
– kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali zbiralnice skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za odpadke (tretji odstavek 16. člena),
– uredi ali preuredi ali vzdržuje prevzemni prostor v nasprotju s pogoji iz tega odloka (drugi odstavek 17. člena),
– onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti oziroma v zimskem času ne omogoča dostop do prevzemnega mesta (drugi odstavek 18. člena),
– brez pooblastila izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali prevzemnih mest (peti odstavek 18. člena),
– če prepušča na zbiralnici-ekološkem otoku odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, brez predhodnega dogovora z izvajalcem javne službe zbiranja (prvi odstavek 20. člena),
– kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov iz javne površine oziroma jih ne predaja izvajalcu (tretji odstavek 20. člena),
– po prevzemu odpadkov v predpisanem roku ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor (prvi odstavek 18. člena),
– ne obvesti izvajalca v 8 dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na izračun storitve ravnanja z odpadki ali mu posreduje nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (prvi odstavek 32. člena),
– kljub podpisani izjavi nima urejenega lastnega kompostnika oziroma ne kompostira v skladu s predpisi ter kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad prepušča v druge zabojnike v nasprotju z določili tega odloka (druga alineja drugega odstavka 8. člena).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekrške iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba, ter upravnik (če opravlja naloge upravnika kot fizična oseba).
(3) Plačilo globe ne izključuje odgovornosti za povrnitev povzročene škode.
(4) Z globo 400 EUR se kaznuje povzročitelj odpadkov, v kolikor odkloni uporabo gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, kot to določa 7. člen tega odloka.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
42. člen 
(uskladitev katastrov) 
Kataster zbirnih in odjemnih prostorov, zbiralnic ter kataster divjih odlagališč mora izvajalec uskladiti z dejanskim stanjem najkasneje v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
43. člen 
(prehodno obdobje) 
(1) Gospodarske javne službe iz drugega odstavka 1. člena tega odloka prične javno podjetje KOCEROD opravljati najkasneje 31. 12. 2020.
(2) Z dnem uveljavitve drugega odstavka 1. člena tega odloka se začnejo uporabljati določila tehničnega pravilnika v celoti.
(3) V prehodnem obdobju do uveljavitve drugega odstavka 1. člena opravljajo naloge zbiranja dosedanja javna komunalna podjetja v dosedanjem obsegu na način, ki ni v nasprotju z določili tega odloka.
(4) Sklep o prevzemu javne službe zbiranja odpadkov začne veljati, ko ga potrdi Svet ustanoviteljev družbe KOCEROD.
44. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 85/11, MUV, št. 22/2011, Glasilo Slovenskih občin št. 27/2011) ter prenehajo veljati in se uporabljati vse ostale določbe drugih do sedaj veljavnih odlokov o ravnanju s komunalnimi odpadki posameznih občin vključenih v projekt KOCEROD.
45. člen 
(pričetek veljavnosti) 
Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, v Uradnem glasilu slovenskih občin, Medobčinskem uradnem vestniku in Uradnem glasilu e-obcina. Veljati začne petnajsti dan po zadnji objavi v uradnem glasilu posamezne občine, razen določb, ki se nanašajo na izvajalca gospodarske javne službe, ki se pričnejo uporabljati z dnem, ko bo Javno podjetje KOCEROD d.o.o. skladno s 43. členom tega odloka pričelo izvajati dejavnosti gospodarske javne službe iz tega odloka.
Št. 007-6/2019
Slovenj Gradec, dne 3. junija 2020
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Tilen Klugler 
Št. 007-4/2019
Mislinja, dne 20. februarja 2020
Župan 
Občine Mislinja 
Bojan Borovnik 
Št. 032-0003/2018-11/4-1
Dravograd, dne 18. junija 2020
Županja 
Občine Dravograd 
Marijana Cigala 
Št. 00702-0007/2019
Muta, dne 19. decembra 2019
Župan 
Občine Muta 
Mirko Vošner 
Št. 032-0013/2019-09
Vuzenica, dne 19. decembra 2019
Župan 
Občine Vuzenica 
Franjo Golob 
Št. 007-0004/2017
Radlje ob Dravi, dne 27. januarja 2020
Župan 
Občine Radlje ob Dravi 
Alan Bukovnik 
Št. 007-5/2019
Ribnica na Pohorju, dne 30. januarja 2020
Župan 
Občine Ribnica na Pohorju 
Srečko Geč 
Št. 007-0014/2020
Podvelka, dne 24. septembra 2020
Župan 
Občine Podvelka 
Anton Kovše 
Št. 0070-0002/2019
Ravne na Koroškem, dne 18. decembra 2019
Župan 
Občine Ravne na Koroškem 
dr. Tomaž Rožen 
Št. 354-0017/2019
Prevalje, dne 5. marca 2020
Župan 
Občine Prevalje 
dr. Matija Tasič 
Št. 032-0002/2019-8
Mežica, dne 18. decembra 2019
Župan 
Občine Mežica 
Dušan Krebel 
Št. 3540-0006/2019-4
Črna na Koroškem, dne 19. februarja 2020
Županja 
Občine Črna na Koroškem 
mag. Romana Lesjak 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti