Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2018 z dne 26. 10. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2018 z dne 26. 10. 2018

Kazalo

3341. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko poslovno četrt rondo Črnc – območje jug, BRŽ-60, stran 10392.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 25. redni seji dne 8. 10. 2018 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko poslovno četrt rondo Črnc – območje jug, BRŽ-60
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga in predmet za OPPN) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko poslovno četrt rondo Črnc – območje jug, BRŽ-60, ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., pod št. projekta PA-1714.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14 in 43/16).
(3) Na območju OPPN se načrtuje poslovna, stanovanjsko poslovna gradnja in gradnja stanovanjskih stavb s spremljajočimi stavbami in infrastrukturo. Določijo se merila in pogoji za določitev parcel, namenjenih gradnji vključno z merili in pogoji za poseganje v prostor.
2. člen 
(pomen izrazov in kratic) 
(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Kratica
Pomen kratice
EUP
enota urejanja prostora
FZ
faktor zazidanosti parcele
FZP
faktor zelene površine
GJI
gospodarska javna infrastruktura
GP
parcela objekta
K
klet
M
mansarda
OPN
Občinski prostorski načrt Občine Brežice
OPPN
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko poslovno četrt rondo Črnc – območje jug, BRŽ-60
P
pritličje
PM
parkirno mesto
UE
ureditvena enota
(2) Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.
(3) Faktor zazidanosti parcele objekta je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta. Površina kletne etaže, ki tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.
(4) Faktor zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
(5) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(6) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(7) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju / mansardi, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(8) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(9) Mansarda je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu največ 1,4 m pri dvokapnici ali večkapnici.
(10) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(11) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
(12) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(13) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
(14) Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
3. člen 
(vsebina) 
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (v nadaljevanju: odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditev,
2. območje urejanja,
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
11. obveznosti udeležencev graditve objektov,
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1.
Območje OPPN
1.1 na TTN
M 1:10000
1.2 na DOF in OPN
M 1:2000 in M 1:5000
1.3 na geodetskem načrtu
M 1:1000
2.
Vplivi in povezave 
M 1:2000
3.
Ureditvena situacija 
M 1:1000
4.
Prometne ureditve
M 1:1000
5.
Infrastruktura 
M 1:500
6.
Parcelacija
M 1:1000
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljskega poročila za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno izdelati, zato ni predmet obveznih prilog.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV 
4. člen 
(območje urejanja) 
(1) Območje OPPN se nahaja ob vzhodnem robu osrednjega dela mesta Brežic ob eni glavnih prometnic mesta Cesti svobode, na katero meji območje OPPN na vzhodnem robu, severo-zahodno meji na Pleteršnikovo cesto, jugo-zahodno meji na Ulico Stanka Škalerja in južno zajema območje vse do Gasilskega doma in dostopne ceste do le-tega.
(2) Območje OPPN je z OPN opredeljeno kot enota urejanja prostora z oznako EUP BRŽ-60, kjer je določena namenska raba CU – osrednje območje centralnih dejavnosti z bivanjem.
(3) Območje OPPN zajema zemljišča na parc. št. 171, 340, 341, 344, 345, 367, 159/4, 159/5, 159/6, 159/7, 160/6, 160/7, 160/8, 160/9, 160/10, 160/11, 160/12, 160/13, 160/14, 160/15, 165/1, 165/2, 165/3, 166/1, 166/2, 166/3, 166/4, 166/7, 166/8, 167/1, 170/2, 172/10, 172/11, 172/4, 172/9, 173/3, 173/4, 173/5, 332/1, 333/17, 333/18, 333/19, 333/20, 333/4, 333/8, 339/21, 339/22, 339/23, 339/24, 339/25, 339/4, 339/5, 339/6, 339/7, 339/8, 339/9, 342/3, 342/4, 342/5, del 349, del 170/1, del 172/7 in del 172/8, k.o. Zakot, v velikosti 2,80 ha.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
5. člen 
(vplivi in povezave) 
(1) Območje je ravninsko z manjšo depresijo na skrajnem severnem delu, kjer je teren v najnižji točki cca 1,00 m pod nivojem regionalne ceste oziroma krožišča. Območje je deloma pozidano s stanovanjskimi stavbami in pomožnimi objekti, poslovno stanovanjskimi stavbami in poslovno stavbo. Obstoječi objekti stojijo ob Pleteršnikovi in Opekarski ulici in so grajeni v različnih časovnih obdobjih. Na SZ vogalu območja OPPN se nahaja aktivna kmetija, katere objekti so v slabem stanju. Vertikalni gabariti so večinoma P+1+M, ob Opekarski večinoma P+M. Oblikovanje strešin in fasad objektov je različno, vendar pretežno ohranja tradicionalno tipiko s pravokotnimi tlorisi in simetričnimi dvokapnimi strehami.
(2) Nepozidane površine znotraj območja predstavljajo kmetijska zemljišča – njive, travniki, travniški sadovnjaki in v manjšem delu neobdelane površine.
(3) Dostop do območja OPPN se zagotavlja iz obstoječih obodnih cest, in sicer iz:
– regionalne ceste R1-220/1334 Krško–Brežice, Cesta svobode,
– zbirne mestne ceste LZ 026051, Pleteršnikova ulica,
– mestne ceste LK 027071, Ulica Stanka Škalerja in
– javne poti JP 528722, mimo policijske postaje.
(4) Na območju OPPN se nahaja obstoječa javna pot JP 528721, Opekarska ulica in vsa potrebna infrastruktura. Objekti v neposredni bližini OPPN so priključeni na vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Ob obodnih cestah je izvedena mešana kanalizacija, na katero so priključeni objekti ob Pleteršnikovi ulici. Ob Pleteršnikovi ulici se nahaja plinovod, v južnem delu območja OPPN tudi toplovod. Odvajanje meteorne vode se rešuje individualno, lokalno in z odvajanjem v cevovod na območju zelenih površin ob meji OPPN.
(5) OPPN ne posega na varovana območja – ne na območje kulturne dediščine, niti ne na območja ohranjanja narave, varstva voda ali na ogrožena območja.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.
6. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju OPPN so dopustne gradnje v skladu z veljavno zakonodajo in pod pogoji tega odloka.
7. člen 
(vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov) 
(1) Skladno z namensko rabo je dopustna gradnja objektov, namenjenih osrednjim območjem centralnih dejavnosti, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, zdravstvenih, izobraževalnih dejavnosti ter bivanje.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe – od tega samostojne hiše, v UE2a tudi dvojčki.
(3) V UE1 in UE3 je po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 121 Gostinske stavbe (samo v UE3),
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe – samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti – razen avtopralnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – od tega stavbe za neinstitucionalno izobraževanje,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo – od tega dispanzerji, ambulante, zdravstvene posvetovalnice,
– 12650 Stavbe za šport – od tega telovadnice, centri za fitnes, jogo, aerobiko in podobno.
(4) Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, razen samostojnih parkirišč,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, razen čistilnih naprav.
8. člen 
(dopustne dejavnosti) 
(1) Na območju UE1 in UE3 so poleg bivanja, dopustne centralne dejavnosti manjšega obsega skladno z namensko rabo in smiselno glede na dopustne objekte, navedene v 7. členu tega odloka.
(2) Območje UE2 je namenjeno bivanju. Dopustne so spremljajoče dejavnosti, ki niso moteče za bivanje, in sicer storitvene, poslovne in servisne dejavnosti, dejavnosti zdravstva, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika parcela objekta, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi in manipulativnimi površinami,
– dejavnosti, ki ne generirajo tovornega niti večjega osebnega prometa,
– dejavnosti brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr. povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in v skladu z dopustnimi mejami določenimi s predpisi,
– delež spremljajočih dejavnosti v posameznem objektu je max. 100 m2/objekt.
(3) Izključujoče dejavnosti so: proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo ipd.
9. člen 
(vrste objektov glede na zahtevnost) 
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN 
10. člen 
(zasnova in ureditvene enote) 
(1) Območje OPPN se deli na 3 UE, ki se razlikujejo med seboj po stopnji privatnosti bivanja in s tem povezanim deležem in vrsto centralnih dejavnosti, kot izhaja iz 8. člena tega odloka. Tvori se podenota UE2a, kjer je predvidena gradnja dvojčkov. Zasnova upošteva obstoječo grajeno in lastniško strukturo parcel ter smiselno tudi izražen interes lastnikov.
(2) Glede na pomen Ceste svobode v mestu Brežice in obstoječe stanje izven območja OPPN se pas ob Cesti svobode prioritetno nameni manjšim poslovnim objektom (UE3) z zelenim pasom ob regionalni cesti.
(3) Ob Pleteršnikovi ulici so obstoječi poslovni in stanovanjski objekti s poslovnimi dejavnostmi (UE1), etažnosti P+1+M, razen obstoječe kmetije, ki je potrebna sanacije, za katero se določijo enaki pogoji kot za ostale objekte ob Pleteršnikovi ulici.
(4) Ostalo območje (UE2) se nameni bivanju z omejenimi spremljajočimi dejavnostmi, kot določa 8. člen tega odloka.
(5) Dostop v notranjost območja se zagotavlja z internimi cestami, ki sledijo konceptu racionalne rabe prostora in etapni izvedljivosti posegov.
(6) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
11. člen 
(lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov) 
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta, ki jo opredeljuje gradbena meja.
(2) Površina za razvoj objekta je odmaknjena od meje parcele objekta 4 m, razen:
– skladno z regulacijskimi črtami OPN-ja od parcele regionalne ceste 15 m, od Pleteršnikove pa 5 m od parcelne meje,
– od parcel internih cest v UE1 in UE2 najmanj 2 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah,
– v UE2a, kjer sega do parcelne meje, ki meji na dvojčka, v primeru gradnje dvojčka,
– na GP7, kjer veljajo odmiki, označeni v grafičnem delu,
– v UE1, kjer ni prikazana gradbena meja, morajo biti odmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele objekta.
(3) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov pod pogoji 13. člena tega odloka.
(4) Velikost objektov se določi z robnimi pogoji upoštevajoč gradbene meje, faktor zazidanosti oziroma maksimalno dopustno velikost.
(5) Višina stavb po posamezni UE so:
– v UE1 max. etažnosti (K)+P+1+M,
– v UE2 etažnosti (K)+P+M,
– v UE3 etažnosti (K)+P+1 pri ravni strehi in (K)+P+M pri dvokapni strehi, pri tem pa objekti ne smejo presegati vertikalnega gabarita obstoječih objektov ob Cesti svobode.
(6) Kota pritličja je lahko največ 0,5 m nad terenom na mestu vhoda.
(7) Kletne etaže so dovoljene, v kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni priključki.
(8) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo:
– v UE1 in UE3 je maksimalni FZ 0,4,
– v UE2 je maksimalni FZ 0,3 pri GP manjši od 600 m2 in 0,25 pri GP večji od 600 m2, kjer je maksimalna dopustna zazidana površina na parceli, v katere se štejejo površine skladno z določbami tretjega odstavka 2. člena tega odloka, 200 m2.
(9) Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov in površin) 
(1) Pogoji za oblikovanje objektov v UE1 in UE2:
– Tipologija: samostojna enostanovanjska stavba
– Oblikovanje objektov je sodobno in čistih, enostavnih oblik.
– Objekti so pravokotne oblike z dopustnim dodajanjem kubusa.
– V osnovi je dvokapna streha, naklona med 30° in 40°.
– Usmerjenost objektov je prikazana v načrtu 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«, sicer pa naj izhaja iz usmerjenosti okoliških objektov, upošteva usmerjenost objektov glede na prometnico in usmerjenost parcel.
– Dopustno je kombiniranje simetričnih dvokapnih streh z ravnimi strehami ali terasami. Ravne strehe so lahko zelene. Lom naklona strešine ni dopusten.
– Barve kritin morajo biti opečne barve, bakreno rjave ali sive. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina, pločevina).
– Osvetlitev mansardnih prostorov preko strešin je dovoljena s:
a. strešnimi okni,
b. terasami, ložami,
c. kubusnim izzidkom oziroma ravno frčado ali večjo trikotno frčado z naklonom enakim osnovnem naklonu, pod pogojem, da je na objektu en tip frčad.
(2) V podenoti UE2a veljajo pogoji za oblikovanje objektov enako, kot je navedeno v prvem odstavku tega člena, le da se kot tipologija objektov prvenstveno predvidi gradnja dvojčkov na dveh sosednjih parcelah, in sicer GP8+GP15, GP9+GP14, GP10+GP13, pri tem pa morata biti enoti členjeni z zamikom, lahko v kombinaciji z barvno členitvijo ali v materialu fasadnega ovoja. GP7 se nameni skupni površini objektov na GP9, GP10, GP13 in GP14, kjer je dopustna ureditev parkirišč, odjemnega mesta za smeti in gradnja nadstreška za osebne avtomobile. Zgradi se lahko le en skupen nadstrešek za več parkirnih mest skupaj, odprt z vseh strani in z ravno streho, pritlične izvedbe, pri čemer se dopusten tlorisni gabarit prilagodi funkciji in upošteva predpisane minimalne odmike.
(3) V UE3 veljajo naslednji pogoji:
– Oblikovanje objektov je sodobno in čistih, enostavnih oblik. V tlorisnem gabaritu lahko izhajajo iz oblike površine za razvoj objekta, ob Cesti svobode postavljeni ob gradbeno linijo, ki je v odmiku 15 m od parcele regionalne ceste.
– Stavbe imajo ravne strehe, ki so lahko terase ali zelene oziroma strehe z minimalnim naklonom, skritim za atiko.
– Dopustne so simetrične dvokapnice z naklonom 20°, pri tem:
a. sta usmerjenost slemena in daljša stranica vzporedna s Cesto svobode,
b. mora biti stavba manjša od 250 m2 zazidane površine,
c. krajša dimenzija dela stavbe, pokritega z dvokapnico, je maksimalno 15 m,
d. je dopustno dodajanje kubusa z ravno streho.
– Glavni vhod v stavbo se oblikuje na glavni fasadi, usmerjeni k Cesti svobode. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana.
– Servisne stavbe ne smejo biti umeščene ob najpomembnejše javne prostore.
(4) Oblikovanje fasad:
– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (omejena oblikovnost frčad ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod), pri tem pa je prepovedana uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(5) Dozidave in nadzidave morajo biti izvedene na način, da je objekt v celoti oblikovan po določilih tega člena in v skupni velikosti objekta, kot določa 11. člen tega odloka.
(6) Postavitev zunanjih enot naprav:
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
– V primeru postavitve zunanje enote toplotne črpalke na mesto, vidno iz ulice, mora biti le-ta vizualno zastrta.
(7) Uvozi in utrjene površine:
– Zaradi zagotavljanja čim večjega deleža zelenih površin in zaradi različnih velikosti parcel objektov se utrjene tlakovane površine načrtujejo v najmanjši možni velikosti, ki še izpolnjuje funkcijo – dovoz, parkirišča, manipulativni prostor.
– Vsaka stanovanjska enota mora imeti najmanj 2 parkirni mesti. Morebitna dodatna parkirna mesta se zagotovijo kot del hortikulturne ureditve – travne rešetke, leseni tramovi ali drugi površinski materiali kombinirani s površinami trave (razen betonsko satovje).
– Dovozi na parcele objektov se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3 m, s poglobljenimi robniki in ustreznimi uvoznimi radiji.
– Parkirišč ni dovoljeno umeščati v zeleni pas ob obodnih cestah, kot ga določa tretja alineja osmega odstavka 12. člena tega odloka.
– V primeru dodatne dejavnosti v objektu, morajo biti vse manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli objekta.
– Poslovni objekti morajo zagotavljati ustrezno število pakirnih mest, kot to določa OPN.
(8) Nepozidane in neutrjene površine:
– Minimalni faktor zelenih površin FZP je 0,3.
– Na parceli objekta je potrebno zasaditi najmanj eno drevo s prosto raščeno krošnjo za vsakih 500 m2 gradbene parcele objekta.
– Ob obodnih cestah je potrebno na posamezni parceli objekta zagotoviti zeleni pas, in sicer ob regionalni cesti širine 3 m od roba cestnega sveta, ob Pleteršnikovi ulici in Ulici Stanka Škalerja pa 2 m. Zeleni pasovi se ozelenijo z vertikalno vegetacijo na način, da se v gostem ritmu tvorijo gruče avtohtonih drevesnih vrst naravnih krošenj z okrasnimi grmovnicami ob upoštevanju zagotavljanja ustrezne preglednosti cest.
– Ob meji UE3 znotraj območja morajo GP znotraj UE3 zagotoviti zeleno bariero proti GP ostalega območja.
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Rastline ne smejo posegati v območje preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture se izvede z odmikom od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije najmanj 2 m, od plinovoda pa v 2,5 m pasu ni dovoljeno sejanje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m.
– Dopustno je nasipavanje depresije na GP1a oziroma v severnem delu območja.
13. člen 
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte) 
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– rezervoar za vodo (samo vkopani),
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– pomožni komunalni objekt,
– objekt za oglaševanje.
(2) V UE1 in UE2 ter v UE3 ob stanovanjskih stavbah je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov (razen na GP7):
– majhna stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt). V UE3 postavljena za osnovnim objektom gledano iz ulične strani, razen garaže, ki se mora dotikati osnovnega objekta in mora biti postavljena z odmikom od gradbene linije na površini za razvoj objektov.
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt). V UE3 ob ulični strani samo nadstrešek, vetrolov, ki se dotika osnovnega objekta ali sta vpeta v konstrukcijo osnovnega objekta in tako del objekta, lahko izven gradbene linije.
– pomožni objekt v javni rabi (objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema, pomožni cestni objekti), tudi na GP7 ob obodni cesti. V UE3 tudi kip.
– ograja, na GP7 samo za odjemno mesto za smeti,
– parkirišče na GP7 za potrebe GP9, GP10, GP13 in GP14,
– objekti za akumulacijo vode od tega bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen.
(3) V UE3 ob stavbah centralnih dejavnosti je dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, in sicer ob ulični strani samo nadstrešek, vetrolov, ki se dotika osnovnega objekta ali sta vpeta v konstrukcijo osnovnega objekta in tako del objekta, lahko izven gradbene linije,
– pomožni objekt v javni rabi, in sicer objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema, pomožni cestni objekti, kip ter grajen gostinski vrt, ki se dotika osnovnega objekta, ob Cesti svobode lahko izven gradbene linije,
– vodnjak, vodomet.
(4) K posameznem osnovnem objektu je dopustna postavitev samo enega objekta iste namembnosti. V primeru potrebe po več vrst majhnih stavb, navedenih v prvi in drugi alineji drugega odstavka tega člena z namembnostjo kot so garaža, nadstrešek namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, lopa ipd., morajo biti funkcije le-teh združene v enovit objekt.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo.
(6) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču:
– Najbolj izpostavljen del nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen min. 1,5 m, lahko tudi manj, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Minimalni odmik ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelne meje je 0,5 m.
– Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov navedenih v drugem odstavku in prvi alineji tretjega odstavka tega člena v zeleni pas ob obodnih cestah, kot ga določa tretja alineja osmega odstavka 12. člena, ni dopustna.
– Odmik nezahtevnih in enostavnih stavb od Ceste svobode in Pleteršnikove ulice je min. 5 m z upoštevanjem dodatnih pogojev ob Cesti svobode, navedenih v drugem, tretjem in osmem odstavku tega člena.
– Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do ali na parcelni meji sosednjega zemljišča v primeru gradnje objekta tudi na sosednjem zemljišču na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednje parcele objekta.
(7) Pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Manjši in nižji od osnovnega objekta.
– Pravokoten tloris z max. enim dodanim kubusom.
– Strehe morajo biti enostavne in oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon oziroma odstopanje do ±5° in kritina) ali z ravno streho.
– Uporaba materialov in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih stavb mora izkazovati njegovo podrejenost osnovnemu objektu. Oblikovno enostaven, nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji, enakimi kot za stanovanjski objekt, vendar lahko drugačen od njega.
(8) Ograje:
– Minimalen odmik ograj od Ceste svobode je 15 m. Postavitev ograj v zeleni pas ob ostalih obodnih cestah ni dopustna. Odmik manjši od 1,5 m od parcel cest v območju (A1, B1, B2, B3) je dopusten le s soglasjem upravljavca.
– Medsoseske ograje se postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morajo lastniki mejnih parcel soglašati. V nasprotnem primeru se ograja postavi največ v odmiku od parcelne meje, ki zagotavlja gradnjo ograje na parceli objekta.
– Ograje so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2 m.
– Masivne zazidane ograje in zasaditev mej s cipresami niso dopustni.
(9) Mesta za zbiranje in odjem smeti (odjemno in zbirno mesto komunalnih odpadkov) se oblikujejo kot del urbane opreme naselja in uredijo na način, da niso vizualno izpostavljeni. Postavijo se na utrjeno podlago, ogradijo se z netransparentno ograjo, ki mora biti višja od zabojnikov. Ograja je lahko lesena ali iz vlaknocementih fasadnih plošč ipd. ali pa se odjemno mesto vizualno zakrije z zelenjem. Dovoljeno je nadkritje odjemnih in zbirnih mest z ravno streho na višini, ki omogoča normalno funkcijo. Zaradi lažjega dostopa smetarskega vozila, se lahko formirajo tudi skupna odjemna mesta.
(10) Objekti za oglaševanje: Dopustno je le oglaševanje dejavnosti posamezne parcele ob upoštevanju predpisov za postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu regionalne ceste in predpisov lokalne skupnosti.
14. člen 
(pogoji za obstoječe objekte) 
(1) Znotraj območja OPPN ob Pleteršnikovi in Opekarski ulici se nahajajo obstoječi objekti, in sicer na GP2-GP6, GP17-GP22a.
(2) Za obstoječe legalne objekte je dopustno vzdrževanje ter rekonstrukcija in sprememba namembnosti pod pogoji tega odloka. Dozidava in nadzidava je dopustna pod pogoji o velikosti objektov tega odloka z dopustnim odstopanjem minimalnega odmika od sosednjih mej v UE2, kjer je dopusten minimalen odmik kot pri obstoječem legalnem objektu.
(3) Na GP5 in GP6 stojijo objekti aktivne kmetije, ki so potrebni sanacije pod pogoji tega odloka. Dopusti se dejavnost kmetije v obsegu obstoječih objektov. Obstoječi kmetijski objekti se lahko vzdržujejo in rekonstruirajo. Dozidava, nadzidava in gradnja novih objektov, namenjenih kmetijski dejavnosti, niso dopustni.
(4) Vzpostavi se obulični prostor na GP5 in GP6. Ob sanaciji objektov se odstrani obstoječa ograja in vzpostavi zeleni pas.
(5) Pred posegi ali spremembami na obstoječih parcelah ob cesti B1, Opekarski ulici (na GP17 in GP21) morajo lastniki parcel objektov urediti parcelne meje, ki mejijo na cesto. Pri tem je dopustno odstopanje od prikaza v grafičnem delu zaradi prilagajanja obstoječi parcelni strukturi. Prav tako morajo graditelji obstoječih posegov na parceli javnega dobra le te sanirati in prestaviti obstoječe ograje v odmikih s soglasjem upravljavca ceste, pri tem pa zagotoviti potrebno preglednost ceste.
(6) Pred posegi ali spremembami na GP20 je potrebno vzpostaviti GPc1 na cesti A1 kot javno dobro.
(7) Obstoječi uvoz na cesto B1 in B3 je potrebno urediti z ustreznimi zavijalnimi radiji.
(8) Odvajanje padavinskih vod s streh obstoječih objektov je potrebno zagotoviti na parceli objekta preko zbiralnika za vodo v ponikalnico.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO 
15. člen 
(infrastruktura splošno) 
(1) Obstoječe stanje infrastrukturne opremljenosti je navedeno v četrtem odstavku 5. člena tega odloka.
(2) Zemljišča za gradnjo objektov se priklapljajo na obstoječo infrastrukturo v območju OPPN ali v neposredni bližini – ceste, vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacije, plinovod, deloma tudi toplovod. Izgraditi je potrebno sekundarne vode in priključke za posamezno GP. Sekundarni vodi se gradijo prioritetno v koridorju cest oziroma skupaj z drugo GJI, v kolikor zaradi priključevanja na obstoječe omrežje ne potekajo vodi po koridorjih cest oziroma iz obstoječih omaric, upoštevajoč lastništvo zemljišč.
(3) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(4) Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v osmem odstavku 12. člena tega odloka.
(5) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(6) Priključki posamezne GP so predmet projektne dokumentacije. Dokler se ne zagotovi komunalna opremljenost GP19a preko GP20 ali GP19 ali GP22, se GP19a uporablja kot funkcionalno zemljišče h GP20.
(7) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije.
16. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Dostop do območja OPPN je opisan v tretjem odstavku 5. člena tega odloka. Dostop do notranjosti območja centralnih dejavnosti je omogočen preko cest z oznako A. Dostop do GP22 se zagotavlja preko ceste A2, ki je zunaj območja OPPN, v ostala območja pa preko cest z oznako B. Dostopi do obstoječih objektov ob Pleteršnikovi se ohranjajo direktno iz LZ 026051, Pleteršnikova ulica, prav tako do zemljišča, kjer je predvidena GP1a. Dokler se dostop do GP19a ne zagotovi preko GP20 ali GP19 ali GP22, se GP19a uporablja kot funkcionalno zemljišče h GP20.
(2) Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste l. reda. št. R1-220, na odseku 1334 Krško–Brežice, od km 12,220 do km 12,500 na desni strani v smeri stacionaže državne ceste.
(3) Regionalna cesta R1-220/1334 Krško–Brežice: OPPN upošteva ureditve rekonstrukcije regionalne ceste po projektu Pločnik in kolesarska steza – rondo Tuš – rondo Trnje – faza 3, PZI, GPI d.o.o., Novo mesto, maj 2017. Regionalna cesta je izven območja OPPN. Na vzhodni meji območja OPPN le-ta omogoča ureditev parcele regionalne ceste. Ureditev ceste je v javni koristi.
(4) Cesta A1: Predvidi se nov priključek na regionalno cesto R1-220/1334 v stacionaži km 12,3+51,60 za potrebe dostopa in dostave za območje UE3 in deloma UE2. Cesta ima v delu GPc1 status javnega dobra, katerega vzpostavitev je pogojena z ukinitvijo javnega dobra na GP20. Gradnja ceste je v javno korist. Predvidi se oblikovanje priključka na regionalno cesto za merodajno vozilo tovornjak (dostava). Upošteva se srečanje tovornega vozila s tovornim vozilom. Ustrezno se korigirajo kolesarske in peščeve površine za vzpostavitev prehoda preko priključka ceste A1 z upoštevanjem projektne dokumentacije, navedene v tretjem odstavku tega člena.
(5) Cesta B1: Obstoječa Opekarska ulica (javna pot JP 528721) ima status javnega dobra. V delu, ki poteka preko GP20, se ukine pod pogojem, da se na cesti A1 v delu GPc1 vzpostavi javno dobro (opomba 4, grafičen list 6). Potrebna je sanacija posegov ob obstoječi cesti z ustreznimi odmiki pod pogojem upravljavca. Predvidi se oblikovanje priključka na lokalno cesto LK 027071 (Ulica Stanka Škalerja) za merodajno vozilo osebno vozilo in vzpostavitev ceste B1 v ustreznem profilu, pri čemer je dopustno odstopanje od prikaza v grafičnem delu zaradi prilagajanja obstoječi parcelni strukturi. Urediti je potrebno parcelne meje. Status javnega dobra se lahko ukine in se cesta prenese v solastništvo lastnikov GP, do katerih se dostopa preko te ceste.
(6) Cesta B2: Predvidi se nova interna cesta za dostop do posamezne GP, ki so v času priprave OPPN v lasti pretežno istega lastnika. Predvidi se cesta v solastništvu lastnikov parcel, do katerih omogoča dostop (GPc4). Predvidi se oblikovanje priključka na lokalno cesto LK 027071 (Ulica Stanka Škalerja) za merodajno vozilo osebno vozilo.
(7) Cesta B3: Umestitev ceste povzema obstoječe stanje. Uvoz na GPc5 je potrebno urediti z ustreznimi zavijalnimi radiji upoštevajoč obremenjenost na lokalni cesti LZ 026051 (Pleteršnikova cesta). Predvidi se oblikovanje priključka za merodajno vozilo vsaj osebno vozilo.
(8) Karakteristični prečni prerez ceste A1 znaša 7 m (vozišče 2 x 3 m, bankina ob vozišču 2 x 1 m), cest B pa 5 m (vozišče 1 x 3,50 m, bankina ob vozišču 2 x 0,75 m).
(9) Za GP ob cesti A1, B1 in B2 se predvidijo skupna odjemna mesta za smeti. Posamezna GP mora zagotavljati manipulativne površine znotraj posamezne GP, zato se na cestah B1 in B2 ne načrtuje obračališča, čeprav sta daljši od 50 m. Na cestah B je dopusten izvoz tudi vzvratno na cesto.
(10) Predvidene ceste morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje (mulde, vtoki pod robnikom). Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi.
(11) Parkirna mesta za posamezno stavbo in manipulativne površine se zagotavljajo na pripadajoči GP upoštevajoč sedmi odstavek 12. člena tega odloka.
(12) LK 027071 Ulica Stanka Škalerja: Cesta se nahaja izven območja OPPN, ob meji OPPN pa se zagotavlja prosti pas zemljišč za gradnjo pločnika, kjer v delu še ni izveden.
(13) Površine za pešce so zagotovljene na obodnih ulicah. Ob GP24 se ob JP 528722 predvidi nov pločnik. Ob internih cestah niso načrtovani posebej. Površine za kolesarje so predvidene ob regionalni cesti.
(14) Posebnih ureditev za javni promet znotraj območja ni potrebnih.
(15) Ob obstoječih obodnih cestah je izvedena cestna razsvetljava. Ob izvedbi ceste A1 se preveri ustreznost osvetljevanja priključka z obstoječo cestno razsvetljavo. Cestna razsvetljava se lahko izvede tudi ob internih cestah.
(16) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
17. člen 
(vodovod in hidrantno omrežje) 
(1) Na območju OPPN je javni vodovod.
(2) Za nepozidano območje se predvidi gradnja sekundarnega vodovodnega omrežja, ki poteka v koridorju cest. V primeru optimalnejšega poteka glede na lokacijo možnosti priklopa na obstoječe omrežje lahko tudi izven koridorjev cest.
(3) Izvedejo se priključki na posamezno GP. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.
(4) Večji del območja je pokritega z obstoječimi hidranti. Obstoječe omrežje se nadgradi z novimi na način, da se pokrije območje. Poleg tega objekti zagotavljajo požarno varnost po potrebi z internim hidrantnim omrežjem (UE3).
(5) Potek vodovoda je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
18. člen 
(čiščenje in odvajanje voda) 
(1) Ob obodnih cestah se nahaja javno kanalizacijsko omrežje (mešani vod), na katerega so priklopljeni obstoječi objekti ob Pleteršnikovi ulici.
(2) Za nepozidano območje se predvidi gradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja iz Škalerjeve ulice in obstoječih vodov znotraj območja ter gradnja priključkov in kanalizacijskega voda ob Cesti svobode.
(3) Priključevanje objektov na kanalizacijski sistem je obvezno. Natančnejši potek, dimenzioniranje in tehnične karakteristike omrežja se določijo v fazi izdelave projekta komunalnega opremljanja območja.
(4) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice ali v meteorno kanalizacijo s priključevanjem na obstoječo meteorno kanalizacijo ob Cesti svobode. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva stavb, povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(5) Odvodnjavanje padavinske vode iz cestišč se uredi z asfaltnimi muldami s požiralniki s peskolovi z rešetko ali z vtokom pod robniki, preko sistema drenaž, ki poteka vzporedno s cesto v vodotesno cestno meteorno kanalizacijo z navezavo na obstoječo meteorno kanalizacijo. Odvodnjavanje se natančneje določi v fazi izdelave projekta na način, ki ne bo imel vpliva na parcele objektov.
(6) Zaradi zastajanja meteorne vode ob padavinah na območju depresije na GP1 in GP1a je potrebno ob načrtovanju objektov na tem območju ustrezno rešiti odvodnjavanje.
(7) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
19. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Elektro energija:
– Na območju OPPN se nahaja elektro omrežje, ki napaja obstoječe objekte v neposredni bližini.
– Za nepozidan del se predvidi gradnja sekundarne elektro kanalizacije v koridorju cest oziroma skupaj z drugo GJI, v kolikor zaradi priključevanja na obstoječe omrežje ne potekajo vodi po koridorjih cest oziroma iz obstoječih omaric, upoštevajoč lastništvo zemljišč.
– Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane pod pogoji 15. člena tega odloka.
(2) Plin:
– V bližini območja OPPN, na Pleteršnikovi in Maistrovi ulici, poteka distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 4 bar.
– Znotraj območja OPPN je zgrajen priključni plinovod do objekta Pleteršnikova ulica 18.
– Energetska oskrba novo načrtovanih objektov za potrebe ogrevanja se predvidi z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja v kombinaciji z obnovljivimi energetskimi viri.
– Nove ureditve se v skladu s pogoji upravljavca navežejo na obstoječe plinovodno omrežje, ki je ustrezne zmogljivosti.
– Potek plinovodnega omrežja znotraj OPPN naj bo skladno s 15. členom OPPN, kjer je mogoče ob vodovodu, z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje na Pleteršnikovi in Maistrovi ulici.
– Pri umeščanju plinovodnega omrežja v prostor in določitvi odmikov od ostale komunalne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati veljavni pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar.
(3) Toplovod:
– V južnem delu OPPN je dopustna gradnja toplovoda oziroma priključkov na toplovodno omrežje upoštevajoč zmogljivost kotlovnice in pod pogoji upravljavca.
(4) Obnovljivi viri:
– Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade objektov.
(5) Potek energetske infrastrukture je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
20. člen 
(komunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN se nahaja telekomunikacijsko omrežje, na katerega so priklopljeni obstoječi objekti v neposredni bližini.
(2) Obstoječi vodi ponekod potekajo po površinah za razvoj objekta in se po potrebi prestavijo.
(3) Za predvidene pozidave znotraj OPPN je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje z navezavo iz izhodiščne točke obstoječega kabelskega jaška št. C10C v križišču Škalerjeve in Pleteršnikove ulice.
(4) Dopustna je gradnja širokopasovnega omrežja in drugih telekomunikacijskih omrežij.
(5) Potek komunikacijskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
21. člen 
(zbiranje in odvoz odpadkov) 
(1) Uredi se individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnih mest, ki so lahko skupna več GP in so locirana ob cestah, dostopnim smetarskem vozilu.
(2) Odjemna mesta morajo biti opremljena s posodo za odpad po navodilih upravljavca.
(3) Odjemno mesto za smetnjake se uredi skladno z določili 13. člena tega odloka. Omogočati mora neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI 
22. člen 
(parcelacija in prostorski ukrepi) 
(1) Predvidene parcele objektov so določene glede na potrebe in lastnosti prostora, smiselno upoštevajoč obstoječo strukturo naselja in dostopnost. Parcelacija se izvede tako, da se tvorijo parcele na način, da ne ostajajo nepozidana stavbna zemljišča, kjer zaradi svoje velikosti ali oblike gradnja ne bi bila mogoča in da se omogoča dostop do javnega dobra (direktno ali indirektno) ter infrastrukturna opremljenost vsaki GP.
(2) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.
(3) V UE2a pri gradnji dvojčkov na dveh sosednjih parcelah se lahko parcelacija prilagodi novim ureditvam tako, da mora imeti vsaka enota svojo GP in da ima svojo GP morebitna skupna površina (npr. parkirišča in vhodna ploščad). V primeru določitve skupne GP se pri izračunu FZ in FZP šteje pripadajoč sorazmeren delež te parcele k posamezni GP objekta.
(4) Na vzhodni meji območja OPPN poteka območje regionalne ceste, katere razmejitev je fleksibilno določena, kar omogoča ureditev parcele regionalne ceste. Ureditev ceste je v javni koristi. Prav tako velja fleksibilnost prikazane parcelacije ob Pleteršnikovi ulici in ulici Stanka Škalerja, kjer se elementi cestnega sveta (pločniki) pridružijo k parcelam cest.
(5) Cesti A1 v delu na GPc1 in B1 imata status javnega dobra. Natančneje se določita v projektni dokumentaciji. Gradnja teh cest je v javno korist.
(6) Ceste B2, B3 in A1 v delu na GPc2 so v lasti lastnikov GP, do katerih zagotavljajo dostop.
(7) Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.
(8) Prostorski ukrepi:
– Gradnja javnih cest in ostale gospodarske javne infrastrukture je v javno korist.
– Na območju OPPN ima občina predkupno pravico zaradi zagotavljanja zemljišč za izgradnjo GJI, zagotavljanja ustreznega lastništva javnih površin in zaradi izvajanja aktivne zemljiške politike.
– Na območjih koridorjev GJI se pravica graditi lahko izkazuje s stvarno pravico, pridobljeno od lastnika tangiranih zemljiških parcel.
– Za pridobitev pravice graditi za potrebe gradnje GJI lahko občina oziroma upravljavec posamezne infrastrukture uporabi tudi instrument razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA 
23. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine in narave) 
OPPN ne posega na območja ohranjanja kulturne dediščine niti na območja varovanja narave.
24. člen 
(varovanje voda) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralniki za vodo.
25. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje centralnih dejavnosti sodi, vezano na 112. člen OPN, med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50dBA ponoči in 60dBA podnevi. V kolikor bi se pojavila potreba po protihrupni zaščiti zaradi prometnic, le-to zagotavlja posameznik sam z ukrepi na samem objektu. Lastniki posamezen GP prevzemajo vse obveznosti, ki bi izhajale iz zaščite pred hrupom zaradi bližine regionalne ceste.
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja ter zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA 
26. člen 
(obramba in varstvo pred nesrečami) 
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,225. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
27. člen 
(požarnovarstvene zahteve) 
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih in novih cestah.
(3) Javni vodovodni sistem se nadgradi s hidranti za izboljšanje požarne varnosti območja.
28. člen 
(varovanje zdravja) 
Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam skladno s predpisi in dobro prakso.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
29. člen 
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) 
(1) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne opreme, in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.
(2) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
30. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
Zasnova:
(3) Na GP23 in GP24 je dopustna tudi ureditev zelenih površin, namenjenih za igro otrok, rekreacijo in gasilske vaje, ki so lahko tudi javne zelene površine. Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega otroška in druga javna igrišča ter javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine.
(4) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer:
– Pomožni objekt v javni rabi, od tega grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema,
– pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave,
– športno igrišče na prostem.
Oblikovanje objektov:
(5) V primeru združevanja parcel se združijo tudi površine za razvoj objektov. Maksimalna dopustna zazidana površina parcele, v katero se štejejo površine skladno s tretjim odstavkom 2. člena tega odloka, je 200 m2.
(6) Na GP8 in GP15 so dopustna odstopanja od velikosti in oblikovnosti objektov, ki izhajajo iz same mikrolokacije, in sicer pod hkratnim izpolnjevanjem naslednjih pogojev:
– Dopustna je tudi gradnja:
a. 11210 Dvostanovanjske stavbe,
b. 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
c. 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji.
– Maksimalna velikost objektov je (K)+P+1+M.
– Max. velikosti zazidane površine določa maksimalen FZ 0,25.
– Odmik stavb od površine za razvoj objektov na GP9 in GP14 oziroma od stanovanjske stavbe na teh GP je najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta in mora zagotavljati ustrezno osončenost GP v zaledju.
– Objekt z zazidano površino, večjo od cca 200 m2, mora biti volumensko členjen, da daje videz drobnejše grajene strukture npr. 2 enot.
– Pred pričetkom načrtovanih ureditev, v skladu z dopustnimi odstopanji, mora investitor v fazi izdelave projektne dokumentacije ureditve uskladiti z občino in si pridobiti njeno soglasje. V tej fazi investitor predloži ustrezno gradivo, na podlagi katerega se preverijo in uskladijo načrtovane ureditve (ustrezna osončenost sosednjih zemljišč, gabariti, zelene površine, parkirna mesta ipd.).
– Ostali pogoji, ki niso navedeni v tem odstavku med dopustnimi odstopanji, veljajo po tem odloku.
(7) S postopkom lokacijske preveritve se lahko preveri tudi ustreznost umestitve objekta z drugačno oblikovnostjo streh ali etažnostjo v UE3, pri tem pa je potrebno upoštevati silhueto Ceste svobode tako v smislu oblikovnosti kot v smislu višinskega gabarita, ki naj ne bi bistveno presegal višin obstoječih objektov ob Cesti svobode. Pri tem je potrebno izdelati 3D model, s katerim se v postopku preveri sprejemljivost zasnove.
Parcelacija:
(8) Dopustna so odstopanja od parcelacije za potrebe gradnje cest (faznost gradnje, zahteve po nivoju prometnih uslug glede na generiranje prometa umeščene dejavnosti ipd.) in GJI ter odstopanja, označena z opombami na načrtu 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.
(9) Dopustna so naslednja združevanja parcel objektov:
– GP8 in GP15 z upoštevanjem pogojev, navedenih v petem odstavku tega člena,
– GP9 in GP10 ter GP13 in GP14, pod pogojem, da se gradi samostojna stanovanjska hiša in kjer se posledično zmanjša obseg ceste B2 in prilagodi njen potek s premikom ob jugozahodno mejo GP9,
– GP19a in GP20, pri čemer se GP19a uporabi kot funkcionalno zemljišče GP20,
– GP23 in GP24 v primeru ureditev zelenih površin iz tretjega odstavka tega člena.
(10) V primeru zgoraj navedenih združevanj parcel objektov, mora imeti vsaka GP omogočen dostop do ceste javnega dobra, in sicer bodisi direktno z javnega dobra ali na podlagi pridobljene pravice do dostopa preko druge GP. Zagotovljeno mora imeti tudi možnost infrastrukturne opremljenosti. Oblika in velikost GP morata omogočati gradnjo objektov in ureditev pod pogoji tega odloka in racionalno rabo zemljišč.
(11) Delitev GP za gradnjo stavb ni dopustna, razen za potrebe parcel GJI.
(12) V kolikor pri formiranju GP22 ne bo mogoče zagotoviti lastništva na delu parc. št. 172/7 k.o. Zakot, se GP22 lahko formira brez tega dela zemljišča po meji obstoječe lastniške parcele.
Promet in dostopnost:
(13) Dostop do obstoječega objekta na GP22a se ohranja, kot je danes preko obstoječega dvorišča parcele GP21, dokler je objekt funkcijsko povezan z objektom na GP21, sicer pa se mu zagotovi direkten dostop do GPc3.
(14) V kolikor bo iz narave dejavnosti gasilcev oziroma predvidene dejavnosti na GP22 izhajalo, da se dostopa po cesti A2 ne bi dalo zagotoviti, se dostop do GP22 uredi z Opekarske ulice po južni meji GP.
31. člen 
(zagotavljanje izgradnje infrastrukture) 
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Občina Brežice lahko gradnjo komunalne opreme s pogodbo odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku. Zemljišča, potrebna za parcele javnih cest lastniki zemljišč neodplačno prenesejo na Občino Brežice.
(3) Javna cesta A1 se na GPc1 vzpostavi hkrati z ukinitvijo javnega dobra v delu parcele GP20.
32. člen 
(obveznosti udeležencev graditve objektov) 
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet soglasij k projektom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
33. člen 
(dopustni posegi pred izvedbo ureditev) 
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
34. člen 
(vpogled akta in nadzorstvo) 
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN oziroma za pripravo celovitih sprememb in dopolnitev OPN) 
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedbene pogoje v OPN.
36. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-15/2016
Brežice, dne 8. oktobra 2018
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan l.r.