Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2006 z dne 3. 3. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2006 z dne 3. 3. 2006

Kazalo

913. Sklep o zadržanju izvrševanja 907. točke prvega odstavka 154. člena Zakona o javnih uslužbencih, kolikor se nanaša na uradnike, za katere iz drugega stavka prvega odstavka 193. člena tega zakona izhaja obveznost, da v roku treh let od začetka uporabe tega zakona opravijo strokovni izpit, stran 2425.

Številka: U-I-341/05-10
Datum: 16. 2. 2006
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Zdenke Podbelšek Bračič iz Kamnika in Cirila Jegliča iz Domžal na seji dne 16. februarja 2006
s k l e n i l o:
1. Do končne odločitve Ustavnega sodišča o pobudah za oceno ustavnosti prvega odstavka 193. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 23/05 in 113/05) se zadrži izvrševanje 1. točke prvega odstavka 154. člena tega zakona, kolikor se nanaša na uradnike, za katere iz drugega stavka prvega odstavka 193. člena tega zakona izhaja obveznost, da v roku treh let od začetka uporabe tega zakona opravijo strokovni izpit.
2. Predlog, naj Ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje prvega odstavka 193. člena Zakona o javnih uslužbencih, se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudnika izpodbijata prvi odstavek 193. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU). Izpodbijani določbi očitata neskladje s členi 2 (v povezavi s 155), 14, 15, 16, 34, 35, 57 in 66 Ustave. V pobudah navajata, da ob sklenitvi delovnega razmerja nista mogla računati na obveznost opravljanja strokovnega izpita. Zatrjujeta tudi, da opravljanje izpita ni v javnem interesu. Menita namreč, da jima znanja, pridobljena s strokovnim izpitom, ne bodo koristila pri opravljanju dela zemljiškoknjižnega referenta. Drugi pobudnik ob tem opozarja še na nevarnost, da bodo zaradi dodatnih obremenitev s strokovnim izpitom uradniki slabše opravljali svoje delo. Opozarja tudi na to, da bo v primeru, če ne bodo opravili izpita, delovno razmerje prenehalo izkušenim uradnikom, ki jih bodo nadomestili popolni začetniki. Izpodbijani določbi pobudnika tudi očitata, da predpisuje obveznost opravljanja strokovnega izpita le za nekatere javne uslužbence. V zvezi s tem navajata, da ga učiteljem, poslancem, svetnikom in drugim funkcionarjem ni treba opravljati. Drugi pobudnik zatrjuje tudi neenak položaj v primerjavi z zaposlenimi v gospodarstvu. Pobudnika menita, da ni razloga za predvidevanje, da uslužbenci s petimi leti službene dobe že imajo znanja, ki naj bi se pridobila s strokovnim izpitom. Navajata, da je mogoče, da bi bila v petih letih službene dobe, ki je predpisana kot pogoj za spregled obveznosti opravljati strokovni izpit, javna uslužbenka skoraj ves čas odsotna zaradi bolniškega oziroma porodniškega dopusta, kar kaže na to, da ni pomembno znanje, temveč službena doba. Opozarjata, da lahko javni uslužbenci, ki se zaposlijo po uveljavitvi ZJU, strokovni izpit opravijo šele v enem letu po sprejemu v delovno razmerje, čeprav bo delo takega delavca gotovo manj kvalitetno od dela delavca, ki bi mu zaradi neopravljenega izpita prenehalo delovno razmerje. Zakonodajalcu očitata, da ni predvidel ukrepov za morebitno odpravo posledic izpodbijane ureditve, na podlagi katere bo veliko javnih uslužbencev izgubilo zaposlitev. Menita, da gre v izpodbijanem primeru za trajno razveljavitev pridobljenih pravic, česar Ustava ne dopušča. Izpodbijani določbi tudi očitata, da posega v njuno osebno varnost in celovitost in da je v neskladju s pravico do svobode izobraževanja.
2. Pobudnika predlagata začasno zadržanje izvrševanja prvega odstavka 193. člena ZJU. Predlog utemeljujeta s sklicevanjem na možnost izgube zaposlitve.
B.
3. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) v 39. členu določa, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane zakonske določbe ne bi izvrševale.
4. Ustavno sodišče je o skladnosti prvega odstavka 193. člena ZJU z Ustavo že odločalo. Z odločbo št. U-I-294/04 z dne 16. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 62/05) je odločilo, da izpodbijani določbi, ki obveznost strokovnega izpita predpisuje tudi za uradnike, za katere ob sklepanju delovnega razmerja ta pogoj še ni veljal, ni mogoče očitati neskladja z načelom varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave). Zavrnilo je tudi očitke pobudnikov o neskladju izpodbijane ureditve z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) zaradi domnevno nedopustnega razlikovanja med uradniki glede na dolžino službene dobe, potrebne za spregled obveznosti opravljanja izpita.
5. V obravnavanih pobudah pobudnika uveljavljata nekatere nove očitke o neustavnosti izpodbijane ureditve, do katerih se bo moralo opredeliti Ustavno sodišče. Glede na to in upoštevaje, da se rok za opravljanje izpita izteče že 28. 6. 2006, je Ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadržalo izvrševanje 1. točke prvega odstavka 154. člena ZJU, kolikor se nanaša na uradnike, za katere iz drugega stavka prvega odstavka 193. člena ZJU izhaja obveznost, da v roku treh let od začetka uporabe ZJU opravijo strokovni izpit. Takšno zadržanje pomeni, da do končne odločitve Ustavnega sodišča tem uradnikom ne bo moglo prenehati delovno razmerje in bodo lahko še naprej opravljali svoje delo, tudi če do omenjenega roka ne bodo opravili strokovnega izpita. To velja tudi za uradnike, ki so jim bile že izdane odločbe, s katerimi jim je bilo naloženo, da morajo v določenem roku opraviti strokovni izpit, sicer jim preneha delovno razmerje. S tem je Ustavno sodišče preprečilo nastanek težko popravljivih posledic, ki bi lahko na podlagi domnevno neustavne ureditve nastale uradnikom, na katere se nanaša izpodbijana določba. Pri sprejemu takšne odločitve je Ustavno sodišče upoštevalo, da sprejeto zadržanje ne more imeti pomembnejših škodljivih posledic. Opravljanje dela brez strokovnega izpita je namreč uradnikom, na katere se nanaša zadržanje, dovoljeno že na podlagi veljavnih predpisov.
6. Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 1. točke izreka. Ker je namen zadržanja, ki ga zasledujeta pobudnika, s tem dosežen, je Ustavno sodišče njun predlog za zadržanje izvrševanja prvega odstavka 193. člena ZJU zavrnilo (2. točka izreka).
C.
7. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Modrijan.
Predsednik
dr. Janez Čebulj l.r.