Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/1999 z dne 21. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/1999 z dne 21. 10. 1999

Kazalo

4048. Odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., stran 13001.

Na podlagi desete, dvanajste, trinajste in enainštiridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95 in 80/99) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
O D R E D B O
o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.
1. člen
Zaradi ugotavljanja navzočnosti, zaradi preprečevanja pojavljanja in širjenja, zaradi določitve kraja in obsega razširjenosti in zaradi zatiranja z namenom izkoreninjenja krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al., prvotno poznana kot Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith (v nadaljnjem besedilu: organizem), se izvajajajo sistematični nadzor in ukrepi, določeni s to odredbo.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tej odredbi, pomenijo:
– posestvo so zemljišča, objekti in prevozna sredstva, ki jih obdeluje oziroma uporablja isti pridelovalec;
– objekt pridelave je zavarovan prostor, namenjen za pridelavo (npr. rastlinjak, steklenjak, plastenjak, tunel, topla greda);
– mesto pridelave je zemljišče, skupina zemljišč ali objekt pridelave, ki predstavljajo posamezno pridelovalno ali kmetijsko enoto;
– rastno leto je obdobje 12 mesecev, ki se prične, ko klimatski dejavniki na območju omogočajo začetek pridelave;
– sezona pridelovanja je obdobje od sajenja rastlin oziroma gomoljev do spravila pridelka.
3. člen
Sistematični nadzor in ukrepi se izvajajo za naslednje gostiteljske rastline organizma:
– rastline krompirja Solanum tuberosum L., vključno z gomolji, razen semena v botaničnem smislu;
– rastline paradižnika Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw., razen plodov in semena (v nadaljnjem besedilu: glavne gostiteljske rastline).
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pripravi oceno nevarnosti organizma zaradi ugotavljanja drugih možnih virov okužbe, ki bi lahko ogrozili pridelavo glavnih gostiteljskih rastlin. Če se pri tem ugotovi nevarnost širjenja organizma, se v pridelovalnih območjih glavnih gostiteljskih rastlin navzočnost organizma ugotavlja tudi v drugih gostiteljskih rastlinah, vključno s samoniklimi gostiteljskimi rastlinami iz družine Solanaceae (v nadaljnjem besedilu: druge gostiteljske rastline). V tem primeru se navzočnost organizma ugotavlja tudi v površinskih vodah, ki se uporabljajo za namakanje ali škropljenje glavnih gostiteljskih rastlin, ter v odpadnih vodah, ki nastajajo pri industrijski predelavi oziroma v pakirnih obratih glavnih gostiteljskih rastlin in se uporabljajo za namakanje ali škropljenje teh gostiteljskih rastlin. Navzočnost organizma se lahko ugotavlja tudi v rastnem substratu, zemlji ali odpadkih, ki izhajajo iz industrijske predelave oziroma iz pakirnih obratov glavnih gostiteljskih rastlin.
Način pregleda ter število, izvor, način in čas zbiranja vzorcev določi ministrstvo z letnim programom na podlagi znanstvenih spoznanj, statističnih načel in biologije organizma.
4. člen
Ob izvajanju letnega programa ministrstva iz prejšnjega člena, ali če obstaja sum na navzočnost organizma, fitosanitarni inšpektor oziroma pooblaščena strokovna organizacija:
– pri krompirju opravi vizualni pregled krompirja med rastno dobo v ustreznih časovnih obdobjih oziroma odvzame vzorce semenskega krompirja in krompirja, ki ni namenjen za sajenje (v nadaljnjem besedilu: merkantilni krompir) med rastno dobo ali iz uskladiščenih količin, za vizualni pregled, ki ga opravi z rezanjem gomoljev. Poleg tega odvzame tudi vzorce semenskega krompirja in, kjer je ustrezno, tudi merkantilnega krompirja za testiranje v pooblaščenem laboratoriju. Postopek testiranja mora biti skladen s postopkom, ki ga predpisuje Evropska Unija (v nadaljnjem besedilu: predpisani postopek);
– pri paradižniku opravi vizualni pregled paradižnika med rastno dobo v ustreznih časovnih obdobjih vsaj za tiste rastline, ki so namenjene presajanju za tržno pridelavo. Odvzeti vzorci morajo biti testirani v pooblaščenem laboratoriju po predpisanem postopku;
– pregleda druge gostiteljske rastline, površinske vode vključno z odpadnimi vodami in ostali material v skladu s postopkom iz letnega programa ministrstva in odvzete vzorce pošlje na testiranje v pooblaščeni laboratorij.
5. člen
Ministrstvo vodi letno evidenco o načinu in rezultatih pregledov iz prejšnjega člena, ki mora vsebovati naslednje podatke:
1. za preglede krompirja:
– oceno skupne posajene površine (semenski in merkantilni krompir) v hektarjih;
– razdelitev po kategorijah (semenski oziroma merkantilni krompir) in, kjer je smiselno, razvrstitev po krajevnih območjih;
– število in čas odvzema vzorcev, namenjenih za testiranje;
– število vizualnih pregledov med rastno dobo;
– število vizualnih pregledov gomoljev in velikost vzorcev.
2. za preglede rastlin paradižnika med rastno dobo:
– oceno skupnega števila rastlin, ki so namenjene presajanju za tržno pridelavo;
– ocen skupnega števila ostalih rastlin;
– število vizualnih pregledov;
3. za preglede drugih gostiteljskih rastlin:
– rastlinsko vrsto;
– število in čas odvzema vzorcev;
– vzorčeno območje oziroma površinsko vodo;
– postopek testiranja;
4. za preglede površinskih voda in odpadnih voda, ki nastajajo pri industrijski predelavi oziroma v pakirnih obratih glavnih gostiteljskih rastlin:
– število in čas odvzema vzorcev;
– vzorčeno območje, voda oziroma lokacija vzorčenih obratov;
– postopek testiranja.
6. člen
Domnevna navzočnost organizma je podana:
– če fitosanitarni inšpektor oziroma pooblaščena strokovna organizacija ob vizualnem pregledu odkrije bolezenska znamenja, ki jih je povzročil organizem in je bil s hitro laboratorijsko metodo oziroma metodami testiranja, ki so del predpisanega postopka, ugotovljen pozitiven rezultat, ali
– če je bil med testiranjem na latentno okužbo s hitro laboratorijsko metodo oziroma metodami testiranja, ki so del predpisanega postopka, ugotovljen pozitiven rezultat.
V primeru domnevne navzočnosti organizma fitosanitarni inšpektor do prejema končnih rezultatov laboratorijskega testiranja odredi:
– prepoved prometa rastlin in gomoljev iz celotne količine pridelka in vseh partij ali pošiljk, iz katerih so bili vzeti vzorci, razen če so te pod njegovim nadzorom, oziroma pri uvozu tudi pod nadzorom carinskega organa, in je pri tem zagotovljeno, da ni nobene nevarnosti za širjenje organizma;
– ukrepe, ki jih določi ministrstvo, da bi z njimi izsledili izvor domnevne navzočnosti;
– ustrezne dodatne varnostne ukrepe na osnovi ocene nevarnosti organizma, ki jo pripravi ministrstvo, da se prepreči kakršnokoli širjenje organizma. Ti ukrepi veljajo še zlasti v primeru pridelave glavnih gostiteljskih rastlin in prometa partij semenskega krompirja, pridelanih na mestu pridelave, na katerem so bili odvzeti vzorci iz prve alinee tega odstavka.
V primeru domnevne navzočnosti mora biti laboratorijsko testiranje za glavne gostiteljske rastline izvedeno po predpisanem postopku, v vseh drugih primerih pa po kateremkoli drugem uradno odobrenem postopku.
7. člen
V primeru domnevne navzočnosti organizma mora pooblaščeni laboratorij do zaključka laboratorijskega testiranja zadržati in primerno shraniti:
– preostale dele vzorcev, kadar je to mogoče;
– vse preostanke ekstrakta in pripravljen material za hitro laboratorijsko metodo oziroma metode testiranja, npr. imunofluorescentne ploščice, oziroma drug dokazni material iz laboratorijskega testiranja;
– vso pripadajočo dokumentacijo.
8. člen
Če laboratorijsko testiranje potrdi navzočnost organizma v vzorcu, fitosanitarni inšpektor na podlagi podatkov ministrstva o znanstvenih spoznanjih in biologiji organizma določi:
– obseg ugotovljene okužbe in prvotni vir okužbe;
– obseg verjetne okužbe;
– obseg možnega širjenja organizma.
9. člen
Fitosanitarni inšpektor za glavne gostiteljske rastline določi obseg ugotovljene okužbe in prvotni vir okužbe z nadaljnjim laboratorijskim testiranjem. Pri krompirju se mora laboratorijsko testirati vsaj vse klonsko sorodne partije semenskega krompirja. Pri določitvi obsega ugotovljene okužbe in prvotnega vira okužbe upošteva naslednje dejavnike:
– mesta pridelave, kjer se prideluje ali je bil pridelan krompir, ki je klonsko soroden s krompirjem, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen z organizmom;
– mesta pridelave, kjer se prideluje ali je bil pridelan paradižnik, ki izhaja iz istega izvora kot paradižnik, za katerega je bilo ugotovljeno, da je okužen z organizmom;
– mesta pridelave, kjer se prideluje ali je bil pridelan krompir ali paradižnik, ki je zaradi domnevne navzočnosti organizma pod nadzorom fitosanitarnega inšpektorja;
– mesta pridelave, kjer se prideluje ali je bil pridelan krompir, ki je klonsko soroden s krompirjem, ki je bil pridelan na mestih pridelave, za katera je bilo ugotovljeno, da so okužena z organizmom;
– mesta pridelave, kjer se prideluje krompir ali paradižnik, ki se nahajajo v bližini okuženih mest pridelave, vključno s tistimi, ki uporabljajo iste stroje ali opremo, prevozna sredstva, skladišča in druge objekte ali predmete, neposredno ali preko skupnega izvajalca;
– mesta pridelave, ki uporabljajo površinsko vodo za namakanje ali škropljenje iz kateregakoli vira, za katerega je bilo ugotovljeno ali se zanj domneva, da je okužen z organizmom;
– mesta pridelave, ki uporabljajo površinsko vodo za namakanje ali škropljenje iz vira, skupno s tistimi mesti pridelave, za katera je bilo potrjeno ali se zanje domneva, da so okužena z organizmom;
– mesta pridelave, ki so ali so bila poplavljena s površinsko vodo, za katero je bilo potrjeno ali se zanjo domneva, da je okužena z organizmom, in
– površinsko vodo, ki se je uporabljala za namakanje, škropljenje ali je poplavila polje ali mesto pridelave, za katero je bilo ugotovljeno, da je okuženo z organizmom.
Kot okužene ugotovi fit. inšpektor:
– glavne gostiteljske rastline na mestu pridelave, s katerega je bil vzorec vzet;
– pošiljko oziroma partijo, iz katere je bil vzorec vzet;
– stroj oziroma opremo, prevozno sredstvo ali njegov del, skladišče ali njegov del, katerekoli druge objekte ali predmete vključno s pakirnim materialom, ki so bili v stiku z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, iz katerih je bil vzorec vzet;
– mesto pridelave, polje oziroma objekt pridelave, kjer so bile pridelane glavne gostiteljske rastline, iz katerih je bil vzorec vzet, kjer je to ustrezno;
– mesto pridelave, polje oziroma objekt pridelave, s katerega je bil vzorec odvzet med rastno dobo.
10. člen
Glavnih gostiteljskih rastlin, ki so bile ugotovljene kot okužene, se ne sme saditi in se jih mora pod nadzorom fitosanitarnega inšpektorja:
– sežgati, ali
– uporabiti kot živalsko krmo po ustrezni toplotni obdelavi, ki ne predstavlja nobene nevarnosti za preživetje organizma, ali
– globoko zakopati na odpadnem mestu, kjer ne obstaja nobena nevarnost pronicanja na kmetijska zemljišča ali nevarnost stika z vodnimi viri, ki bi jih lahko uporabili za namakanje kmetijskih zemljišč, ali
– uporabiti v procesu industrijske predelave, z direktno in takojšnjo dostavo na mesto predelave z ustreznimi zmogljivostmi za odstranitev odpadkov, ki ne predstavljajo nobene nevarnosti za širjenje organizma in ustrezajo pogojem iz 11. člena te odredbe, ali
– kako drugače odstraniti z ukrepi, za katere je zagotovljeno, da ne predstavljajo nobene nevarnosti za širjenje organizma.
11. člen
Odstranitev odpadkov v procesu industrijske predelave iz prejšnjega člena te odredbe mora potekati v skladu z naslednjimi pogoji:
1. odpadke, nastale pri predelavi krompirja in paradižnika (vključno z izločenim krompirjem, olupki in paradižnikom) in katerekoli druge trdne odpadke, ki so povezani s krompirjem in paradižnikom, se mora odstraniti na naslednji način:
– globoko zakopati na odpadnem mestu, kjer ne obstaja nobena nevarnost pronicanja na kmetijska zemljišča ali nevarnost stika z vodnimi viri, ki bi jih lahko uporabili za namakanje kmetijskih zemljišč. Odpadki se odpeljejo direktno na odpadno mesto v zaprtem prevoznem sredstvu na način, ki preprečuje nevarnost kakršnekoli izgube odpadkov, ali
– sežgati;
2. odpadne vode, nastale pri predelavi, ki vsebujejo razpršene trdne delce, se mora pred odstranitvijo filtrirati oziroma obdelati v postopku sedimentacije, zaradi izločitve trdnih delcev. Trdne delce se potem odstrani na enega načinov iz prejšnje točke. Tekoči del odpadkov pa se mora:
– pred odstranitvijo segreti na najmanj 70°C za najmanj trideset minut, ali
– kako drugače odstraniti na način, ki zagotavlja, da ni nobene nevarnosti, da bi odpadki prišli v stik s kmetijskimi zemljišči ali vodnimi viri, ki bi jih lahko uporabili za namakanje kmetijskih zemljišč.
12. člen
Fitosanitarni inšpektor za glavne gostiteljske rastline določi obseg verjetne okužbe na podlagi stikov pred in po spravilu pridelka, stikov med postopki pridelave, namakanja ali škropljenja ali zaradi klonske sorodnosti, povezanih z ugotovljeno okužbo. Pri tem upošteva naslednje dejavnike:
– glavne gostiteljske rastline, ki so pridelane na mestu pridelave, ki je bilo ugotovljeno kot okuženo;
– mesta pridelave, ki so bila na kakršenkoli način povezana s pridelovanjem glavnih gostiteljskih rastlin, ki so bile ugotovljene kot okužene, vključno s tistimi, ki uporabljajo iste stroje ali opremo, prevozna sredstva, skladišča in druge objekte ali predmete, neposredno ali preko skupnega izvajalca;
– glavne gostiteljske rastline, ki so pridelane na mestih pridelave iz prejšnje alinee, ali so bile na teh mestih pridelave prisotne v času, ko so bile na mestih pridelave iz prve alinee prisotne glavne gostiteljske rastline, ki so bile ugotovljene kot okužene;
– skladišča, v katerih se skladiščijo in dodelujejo glavne gostiteljske rastline, ki izhajajo iz mest pridelave iz prvih treh alinei;
– katerikoli stroj oziroma opremo, prevozno sredstvo ali njegov del, skladišče ali njegov del, katerekoli druge objekte ali predmete, vključno s pakirnim materialom, ki bi lahko prišli v stik z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, ki so bile ugotovljene kot okužene;
– katerekoli glavne gostiteljske rastline, ki so uskladiščene ali v stiku s katerimikoli objekti ali predmeti, navedenimi v prejšnji alinei, preden so le-ti očiščeni in razkuženi;
– gomolje ali rastline krompirja, ki so sestrsko ali starševsko klonsko sorodni z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, ki so bile ugotovljene kot okužene, oziroma rastline paradižnika, ki so istega izvora kot glavne gostiteljske rastline, ki so bile ugotovljene kot okužene, in za katere nadaljnje poizvedovanje na podlagi rezultatov testiranja iz 9. člena te odredbe nakazuje, da so verjetno okuženi;
– mesta pridelave glavnih gostiteljskih rastlin iz prejšnje alinee;
– mesta pridelave glavnih gostiteljskih rastlin, ki uporabljajo površinsko vodo za namakanje ali škropljenje, ki je bila ugotovljena kot okužena;
– glavne gostiteljske rastline, pridelane na poljih poplavljenih s površinsko vodo, za katero je bilo ugotovljeno, da je okužena z organizmom.
13. člen
Glavne gostiteljske rastline, ki so bile določene kot verjetno okužene, vključno z glavnimi gostiteljskimi rastlinami, pridelanimi na mestih pridelave, ki so bila določena kot verjetno okužena in za katere je bila ugotovljena nevarnost širjenja organizma, se ne sme saditi, in se jih mora pod nadzorom fitosanitarnega inšpektorja:
1. gomolje krompirja:
– uporabiti kot merkantilni krompir za prehrano, pakiran v obratih predelave, ki imajo ustrezno opremo za odstranitev odpadkov in je namenjen za neposreden promet in uporabo brez ponovnega prepakiranja, ali
– uporabiti kot merkantilni krompir za industrijsko predelavo, z direktno in takojšnjo dostavo na mesto predelave, ki mora imeti ustrezno opremo za odstranitev odpadkov, ali
– kako drugače uporabiti ali odstraniti z ukrepi, za katere je zagotovljeno, da ne predstavljajo nobene nevarnosti za širjenje organizma;
2. preostale dele glavnih gostiteljskih rastlin, vključno z ostanki stebla in listov:
– uničiti, ali
– kako drugače uporabiti ali odstraniti z ukrepi, za katere je zagotovljeno, da ne predstavljajo nobene nevarnosti za širjenje organizma.
14. člen
Katerikoli stroj oziroma oprema, prevozno sredstvo ali njegov del, skladišče ali njegov del, katerikoli drugi objekti ali predmeti, vključno s pakirnim materialom, ki so bili ugotovljeni kot okuženi, oziroma določeni kot verjetno okuženi, se morajo bodisi uničiti, bodisi očistiti in razkužiti z uporabo ustreznih postopkov, za katere je zagotovljeno, da ne predstavljajo nobene nevarnosti za širjenje organizma in morajo biti izvedeni pod nadzorom fitosanitarnega inšpektorja.
Po razkuževanju ti predmeti oziroma objekti ne veljajo več za okužene.
15. člen
Fitosanitarni inšpektor za glavne gostiteljske rastline določi območje možnega širjenja organizma, ki poleg območja ugotovljene okužbe in območja verjetne okužbe obsega tudi območje, ki ga opredeljujejo naslednji dejavniki:
– bližina drugih mest pridelave, kjer pridelujejo glavne gostiteljske rastline;
– skupna pridelava in skupna uporaba semenskega krompirja;
– mesta pridelave, ki uporabljajo površinsko vodo za namakanje ali škropljenje glavnih gostiteljskih rastlin, za katero obstaja ali je obstajala nevarnost površinskega odtekanja z mest pridelave, ki so bila ugotovljena kot okužena, ali njihovega poplavljanja.
16. člen
Fitosanitarni inšpektor za druge gostiteljske rastline v pridelovalnih območjih glavnih gostiteljskih rastlin, kjer je bila ugotovljena nevarnost širjenja organizma:
– določi obseg ugotovljene okužbe in prvotni vir okužbe ob upoštevanju dejavnikov iz 9. člena te odredbe in ugotovi kot okužene gostiteljske rastline organizma, iz katerih je bil vzorec vzet;
– določi obseg verjetne okužbe in območje možnega širjenja organizma ob upoštevanju dejavnikov iz 12. in 15. člena te odredbe oziroma v povezavi s pridelavo glavnih gostiteljskih rastlin.
17. člen
Fitosanitarni inšpektor za površinske vode (vključno z odpadnimi vodami, ki nastajajo pri industrijski predelavi oziroma v pakirnih obratih, kjer se opravlja delo z glavnimi gostiteljskimi rastlinami) in z njimi povezane samonikle gostiteljske rastline iz družine Solanaceae, kjer je zaradi namakanja, škropljenja ali poplavljanja površinskih voda ogrožena pridelava glavnih gostiteljskih rastlin:
1. določi obseg ugotovljene okužbe na podlagi pregledov vzorcev površinskih voda in prisotnih samoniklih gostiteljskih rastlin iz družine Solanaceae, v ustreznih časovnih obdobjih;
2. ugotovi kot okuženo površinsko vodo iz katere je bil vzorec vzet, v ustreznem obsegu, na podlagi rezultatov pregledov iz prejšnje alinee;
3. določi obseg verjetne okužbe in območje možnega širjenja organizma na podlagi ugotovljene okužbe iz prve in druge točke tega člena, ob upoštevanju dejavnikov iz 12. člena te odredbe ter naslednjih dejavnikov:
– mesta pridelave, kjer pridelujejo glavne gostiteljske rastline, ki jih ogroža poplavljanje ali mejijo na površinsko vodo, ki je bila ugotovljena kot okužena;
– kakršnokoli namakalno zajetje, ki je prikrito povezano s površinsko vodo, ki je bila ugotovljena kot okužena.
18. člen
Na območju možnega širjenja organizma fitosanitarni inšpektor odredi izvajanje ustreznih ukrepov iz 10., 11., 13. in 14. člena te odredbe, poleg tega pa tudi izvajanje ukrepov, navedenih v Prilogi I, ki je kot sestavni del te odredbe objavljena skupaj z njo.
19. člen
Ministrstvo vodi evidenco o primerih domnevne navzočnosti, obsegu ugotovljene okužbe, obsegu verjetne okužbe in območju možnega širjenja organizma za glavne gostiteljske rastline in površinske vode, kar vključuje:
– datum poročanja o domnevni navzočnosti, datum vzorčenja in potrditve navzočnosti organizma;
– dejavnike določitve obsega ugotovljene okužbe, obsega verjetne okužbe in območja možnega širjenja organizma;
– podatke iz fitosanitarnega spričevala oziroma iz spričevala o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču za katerokoli pošiljko ali partijo krompirja, ki je bila ugotovljena kot okužena in kadar je mogoče, tudi podatke iz rastlinskega potnega lista ali registrsko številko pridelovalca krompirja, zbirnega skladišča in odpremnega središča;
– podatke iz fitosanitarnega spričevala oziroma iz spričevala o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču za katerokoli pošiljko ali partijo rastlin paradižnika, ki je bila ugotovljena kot okužena, in kadar je mogoče tudi podatke iz rastlinskega potnega lista;
– ime sorte in vzgojna stopnja pri semenskem krompirju, kadar je mogoče, pa tudi v ostalih primerih;
– druge podatke v zvezi z okužbo.
20. člen
V primeru potrditve navzočnosti organizma mora pooblaščeni laboratorij še najmanj en mesec po potrditvi navzočnosti zadržati in primerno shraniti:
– preostale dele vzorcev, kadar je to mogoče;
– vse preostanke ekstrakta in pripravljen material za hitro laboratorijsko metodo oziroma metode testiranja, npr. imunofluorescentne ploščice;
– izolirano kulturo organizma;
– vzorec testnih rastlin, ki so bile umetno okužene z izvlečkom iz gomoljev oziroma rastlin, oziroma drug dokazni material iz laboratorijskega testiranja;
– vso pripadajočo dokumentacijo.
21. člen
Semenski krompir mora izvirati iz materiala, pridobljenega v skladu z uradno odobrenim postopkom, in za katerega je bilo z laboratorijskim testiranjem ugotovljeno, da ni okužen z organizmom.
Laboratorijsko testiranje iz prejšnjega odstavka se mora opraviti:
1. v primerih, ko je bila okužba potrjena pri pridelavi semenskega krompirja:
– s testiranjem zgodnejših stopenj v vegetativni razmnoževalni shemi, vključno z začetno stopnjo razmnoževalne sheme in sistematičnim testiranjem klonov osnovnega semena, ali
– v primerih, ko je ugotovljeno da ne obstaja klonska sorodnost, s testiranjem vseh klonov osnovnega semena ali zgodnejših stopenj v vegetativni razmnoževalni shemi, vključno z začetno stopnjo razmnoževalne sheme, in
2. v drugih primerih bodisi na vsaki rastlini z začetka vegetativne razmnoževalne sheme, bodisi na reprezentativnih vzorcih osnovnega semena ali zgodnejše stopnje v razmnoževalni shemi.
22. člen
Prepovedano je posedovanje organizma ali kakršnokoli ravnanje z njim.
23. člen
Ministrstvo lahko dovoli odstopanje od ukrepov iz 10., 11., 13., 14. in 22. člena te odredbe zaradi raziskovalnih ali znanstvenih razlogov in selekcije, pod pogojem, da se izvedejo vsi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor nad organizmom in preprečujejo njegovo širjenje.
24. člen
Zaradi zatiranja organizma oziroma preprečevanja njegovega širjenja se lahko predpišejo dodatni ali strožji ukrepi.
25. člen
Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 327-01-61/99
Ljubljana, dne 28. septembra 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
Priloga I

Ukrepi, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor in se izvedejo na
območju možnega širjenja organizma, so naslednji:

1. Na mestih pridelave, ki so bila ugotovljena kot okužena:

a) na polju ali v objektu pridelave, ki je bil ugotovljen kot
okužen, se bodisi

(i) v naslednjih, najmanj štirih rastnih letih, ki sledijo letu
ugotovljene okužbe,

- izvedejo ukrepi za odstranjevanje krompirjevih in
paradižnikovih samosevcev in drugih gostiteljskih rastlin
organizma, in

- prepove sajenje gomoljev ali rastlin krompirja, rastlin in
semena paradižnika, glede na biologijo organizma drugih
gostiteljskih rastlin in rastlin iz rodu Brassica, za katere je
ugotovljena nevarnost, da omogočajo preživetje organizma, ter
rastlin, za katere je ugotovljena nevarnost, da omogočajo
širjenje organizma.

V prvi sezoni pridelovanja krompirja ali paradižnika, ki sledi
obdobju iz prejšnjega odstavka, pod pogojem, da na polju najmanj
dve zaporedni rastni leti pred sajenjem niso bili najdeni
samosevci krompirja in paradižnika ter drugih gostiteljskih
rastlin organizma, se izvaja sistematični nadzor, vključno s
testiranjem. V primeru pridelovanja krompirja je dovoljeno saditi
uradno potrjen semenski krompir le za merkantilno pridelovanje.

V sezoni pridelovanja krompirja ali paradižnika, ki ob
upoštevanju ustreznega kolobarja, sledi obdobju iz prejšnjega
odstavka se izvaja sistematični nadzor. V primeru pridelovanja
krompirja je dovoljeno saditi uradno potrjen semenski krompir za
semensko ali merkantilno pridelovanje, ali

(ii) v naslednjih petih rastnih letih, ki sledijo letu
ugotovljene okužbe,

- izvedejo ukrepi za odstranjevanje krompirjevih in
paradižnikovih samosevcev in drugih gostiteljskih rastlin
organizma, in

- polje v prvih treh letih vzdržuje kot ledina ali kot pašnik z
intenzivno pašo ali pogosto košnjo, ali se zaseje z žiti ob
upoštevanju nevarnosti organizma, ali se nameni za pridelovanje
semenskih trav. V naslednjih dveh zaporednih letih se lahko
prideluje rastline, ki niso gostiteljske rastline organizma, in
za katere ne obstaja nevarnost za širjenje ali preživetje
organizma.

V prvi sezoni pridelovanja krompirja ali paradižnika, ki sledi
obdobju iz prejšnjega odstavka, se izvaja sistematični nadzor,
vključno s testiranjem. V primeru pridelovanja krompirja je
dovoljeno saditi uradno potrjen semenski krompir za semensko ali
merkantilno pridelovanje;

b) na drugih poljih

V rastnem letu, ki sledi letu ugotovljene okužbe,

- se prepove sajenje gomoljev ali rastlin krompirja ali drugih
gostiteljskih rastlin organizma in izvedejo se ukrepi za
odstranjevanje krompirjevih in paradižnikovih samosevcev in
drugih gostiteljskih rastlin organizma, kjer je to ustrezno, ali

- v primeru pridelovanja krompirja je dovoljeno saditi uradno
potrjen semenski krompir le za merkantilno pridelovanje, če
fitosanitarni inšpektor ugotovi, da ne obstaja nevarnost širjenja
organizma zaradi prisotnosti krompirjevih in paradižnikovih
samosevcev in drugih gostiteljskih rastlin organizma. Krompir
mora biti med obdobjem rasti pregledan v ustreznih časovnih
obdobjih, krompirjevi samosevci pa morajo biti testirani na
navzočnost organizma; dodatno morajo biti pregledani tudi gomolji
krompirja po izkopu.

V obdobju najmanj dveh rastnih let, ki sledi obdobju iz
prejšnjega odstavka, je v primeru pridelovanja krompirja
dovoljeno saditi uradno potrjen semenski krompir za semensko ali
merkantilno pridelovanje.

V vsakem od rastnih let iz prejšnjih dveh odstavkov se izvedejo
ukrepi za odstranjevanje krompirjevih in paradižnikovih
samosevcev in drugih gostiteljskih rastlin organizma, ob
izvajanju sistematičnega nadzora. Pri pridelavi semenskega
krompirja morajo biti gomolji krompirja testirani;

c) takoj po ugotovitvi okužbe in v vsakem naslednjem rastnem
letu, vključno s sezono pridelovanja krompirja ali paradižnika, v
kateri je prvič dovoljeno pridelovanje krompirja ali paradižnika
na polju, ki je bilo ugotovljeno kot okuženo:

- vsi stroji, oprema in skladiščni prostori na mestu pridelave,
ki so vključeni v pridelovanje krompirja ali paradižnika, morajo
biti očiščeni in razkuženi ob uporabi postopkov iz 14. člena,

- namakanje in škropljenje mora biti pod nadzorom fitosanitarnega
inšpektorja, ki lahko prepove oziroma omeji namakanje ali
škropljenje, zaradi preprečevanja širjenja organizma;

d) v objektu pridelave, ki je bil ugotovljen kot okužen, kjer je
rastni substrat mogoče v celoti zamenjati:

- prepove se sajenje gomoljev ali rastlin krompirja ali drugih
gostiteljskih rastlin organizma, vključno z rastlinami in semenom
paradižnika, dokler se v objektu pridelave pod nadzorom
fitosanitarnega inšpektorja ne izvedejo ukrepi za izkoreninjenje
organizma, odstranijo vsi deli gostiteljskih rastlin, vključno s
celotno zamenjavo rastnega substrata ter očiščenjem in
razkuževanjem objekta pridelave in vse opreme, in

- v primeru pridelovanja krompirja se mora saditi uradno potrjen
semenski krompir, mini-gomolje ali rastline razmnožene s tkivnimi
kulturami, katerih izvor je bil testiran;

- namakanje in škropljenje mora biti pod nadzorom fitosanitarnega
inšpektorja, ki lahko, prepove oziroma omeji namakanje ali
škropljenje, zaradi preprečevanja širjenja organizma.

2. Za površinsko vodo, ki je bila ugotovljena kot okužena ali
predstavlja enega od dejavnikov možnega širjenja organizma iz 15.
in 17. člena te odredbe:

- fitosanitarni inšpektor opravi letni nadzor v ustreznih
časovnih obdobjih, vključno z vzorčenjem površinske vode in
ustreznih gostiteljskih rastlin iz družine Solanaceae iz
ustreznih vodnih virov, ter odredi testiranje, ki mora biti za
glavne gostiteljske rastline izvedeno po predpisanem postopku, za
vse druge primere pa po kateremkoli drugem uradno odobrenem
postopku.

- namakanje in škropljenje mora biti pod nadzorom fitosanitarnega
inšpektorja, ki prepove uporabo vode, ki je bila ugotovljena kot
okužena, za namakanje in škropljenje glavnih gostiteljskih
rastlin, in kjer je ustrezno, drugih gostiteljskih rastlin
organizma, zaradi preprečevanja širjenja organizma. Na podlagi
rezultatov testiranja iz prejšnje alinee fitosanitarni inšpektor
lahko takšen ukrep prekliče;

- v primerih okuženih odpadnih voda mora biti odstranjevanje
odpadkov, ki nastajajo pri industrijski predelavi oziroma v
pakirnih obratih glavnih gostiteljskih rastlin, pod nadzorom
fitosanitarnega inšpektorja.

3. Znotraj območja možnega širjenja organizma se, razen na mestih
pridelave, ki so bila ugotovljena kot okužena, takoj in nato še
najmanj tri rastna leta, ki sledijo letu ugotovljene okužbe,
izvedejo naslednji ukrepi:

- posestva, ki pridelujejo, skladiščijo ali dodelujejo krompir
ali paradižnik, vključno s posestvi, ki s stroji ali opremo
opravljajo storitve, povezane z naštetimi dejavnostmi, morajo
biti pod nadzorom fitosanitarnega inšpektorja;

- stroji, oprema in skladiščni prostori na posestvih iz prejšnje
alinee morajo biti očiščeni in razkuženi ob uporabi postopkov iz
14. člena;

- v primeru pridelovanja krompirja znotraj tega območja se mora
saditi uradno potrjen semenski krompir. V primerih pridelave
semenskega krompirja na mestih pridelave, ki so bila določena kot
verjetno okužena, morajo biti pridelani gomolji krompirja
testirani;

- na vseh posestvih znotraj tega območja se mora delo s
pridelanim semenskim krompirjem opravljati ločeno od dela z
merkantilnim krompirjem.

4. Ministrstvo pripravi program, kjer je to ustrezno, za
zamenjavo celotne količine zalog semenskega krompirja v določenem
časovnem obdobju.