Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016

Kazalo

3262. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prenova jedra Krke, stran 11114.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 42. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 17. redni seji dne 23. 11. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prenova jedra Krke 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Prenova jedra Krke (v nadaljevanju: podrobni načrt).
2. člen 
(vsebina) 
Ta odlok določa, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev iz občinskih prostorskih aktov, podrobne prostorske ureditve za:
– območje občinskega podrobnega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje podrobnega načrta,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
3. člen 
(prostorske ureditve, načrtovane s podrobnim načrtom) 
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja podrobnega načrta, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za odstranitev objektov, ureditev utrjenih površin ter zelenih in parkovnih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
4. člen 
(sestavni deli podrobnega načrta) 
Sestavni deli podrobnega načrta so:
I. 
Besedilo odloka
II. 
Grafični del, ki obsega naslednje grafične prikaze:
1. 
Načrt namenske rabe prostora
1.1. 
Grafični izsek iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica
M 1:1000
2. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1. 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 
M 1:1000
3. 
Prikaz območja z načrtom parcelacije
3.1. 
Prikaz območja urejanja na državnem katastrskem načrtu
M 1:500
3.2. 
Prikaz območja urejanja na geodetskem načrtu in prikaz prostorskih enot
M 1:500
3.3. 
Prikaz obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu
M 1:500
3.4. 
Prikaz parcelacije z elementi za zakoličenje na geodetskem načrtu 
M 1:500
3.5. 
Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru, na katastrskem načrtu 
M 1:500
3.6. 
Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru, na geodetskem načrtu 
M 1:500
4. 
Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
4.1. 
Prikaz umestitve v prostor
M 1:500
4.2. 
Prikaz krajinske ureditve
M 1:500
4.3. 
Shematski prikaz značilnih prerezov
M 1:500
4.4. 
Prikaz priključevanja objektov na komunalno javno infrastrukturo (KJI) – zbirna situacija
M 1:500
4.4.1.
Prikaz priključevanja na KJI – kanalizacija
M 1:500
4.4.2.
Prikaz priključevanja na KJI – vodovod
M 1:500
4.4.3.
Prikaz priključevanja na KJI – elektrika
M 1:500
4.4.4.
Prikaz priključevanja na KJI – telekomunikacije
M 1:500
4.4.5.
Prikaz priključevanja na KJI – javna razsvetljava
M 1:500
4.5. 
Prikaz prometne ureditve
M 1:500
4.6. 
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, prikaz intervencijskih poti 
M 1:500
4.7. 
Prikaz odstranitve objektov
M 1:500
III.
Priloge
5. člen 
(priloge podrobnega načrta) 
Priloge podrobnega načrta so:
(1) Izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica,
(2) Prikaz stanja v prostoru,
(3) Strokovne podlage,
(4) Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
(5) Obrazložitev in utemeljitev podrobnega načrta,
(6) Povzetek za javnost,
(7) Odločba glede CPVO.
II. OBMOČJE PODROBNEGA NAČRTA 
6. člen 
(območje podrobnega načrta) 
(1) Obseg
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 43/4 (del), 44, 45/1 (del), 43/5 (del), 42/8, 42/7, 43/1, 40/5, 41/1, 40/1, 40/3, 39/2, 39/1, 40/2, 40/4, 41/2, 38, 37, 35/2, 36/4 (del), 68, 6/1, 6/2, 1/2 (del), 2/1, 2/2, 7/1 (del), 7/2 (del), 5, 54/1 (del), 54/3, 54/4, 52/3 (del), 42/4, 42/5, 42/6, 52/4 (del), 974/2, 974/1 (del), 962/8 (del), 962/12 (del) vse k.o. Krka. Zemljišča s parc.št. 50/2 (del), 50/3 (del), 50/4 (del), 51/1 (del), 51/2, 52/4, 59 (del), 60/3(del), 60/4, 65/2, 66/2, 69/9, 71/3, 1011/2, vse k.o. Krka so neposredno tangirana pri izvedbi celovite prometne ureditve.
Površina območja urejanja podrobnega načrta znaša 16.366 m2, skupaj z neposredno tangiranimi zemljišči pa znaša 17.116 m².
(2) Meja
Meja območja urejanja podrobnega načrta poteka v k.o. Krka, od točke OU_02 južno preko zemljišča s parc. št. 7/1 do točke OU_51, naprej po severozahodni meji zemljišča s parc. št. 7/1 in 2/2, po severni meji zemljišča s parc. št. 5 in po meji zemljišča s parc. št. 1/2, 974/1 do točke OU_17, do meje zemljišča s parc. št. 37, do točke 01 preko zemljišča s parc. št. 36/4, po meji zemljišč s parc. št. 35/2, 40/4, 43/1, 44, 962/8 do točke OU-31, preko zemljišč s parc. št. 52/4, 52/3 do točke OU_34, po meji zemljišča s parc. št. 54/1 in 962/8 do točke OU_01. Meja območja podrobnega načrta je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije v grafičnih načrtih.
Meja območja podrobnega načrta, parcelacija in zakoličbeni elementi so razvidni iz grafičnih prilog št. 3.1. »Prikaz območja urejanja podrobnega načrta na državnem katastrskem načrtu«, 3.2. »Prikaz območja urejanja podrobnega načrta na geodetskem načrtu in prikaz prostorskih enot«, 3.3. »Prikaz obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in 3.4. »Prikaz obodne parcelacije z elementi za zakoličenje na geodetskem načrtu«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
Območje podrobnega načrta leži v jedru naselja Krka in se navezuje na sosednje enote urejanja prostora po vedutah iz severozahodne smeri, obstoječih cestah in peš komunikacijah ter z navezavo na obstoječo komunalno infrastrukturo.
Načrtovani objekti z ureditvami in pripadajočo prometno ter komunalno infrastrukturo, se programsko in oblikovno navezujejo na funkcije, vedute in morfološko strukturo kraja. Višinski gabariti bistveno ne presegajo gabaritov obstoječe opuščene šole. Na območju podrobnega načrta je omogočeno nemoteno vzdrževanje obstoječih objektov v sosednjih enotah urejanja.
Dostop na obravnavano območje podrobnega načrta je iz regionalne in lokalne ceste. Promet za pešce je delno urejen in poteka po pločniku samo ob eni strani regionalne ceste.
Po celotnem območju poteka obstoječa komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na katero bodo priključeni predvideni objekti.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidni iz grafičnega načrta št. 2.1. »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
8. člen 
(dopustni posegi znotraj območja podrobnega načrta) 
Na območju podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča,
– odstranitev objektov in naprav,
– gradnja novih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, nadomestne gradnje,
– konservatorsko restavratorski posegi,
– rekonstrukcije in obnove,
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin) 
(1) Prostorske enote
Območje podrobnega načrta je razdeljeno na pet prostorskih enot (PE):
– PE1 – je površina, namenjena gradnji dveh gostinsko nastanitvenih objektov, s pripadajočo infrastrukturno ureditvijo in priključki; velikost PE1 je 2.975 m²,
– PE2 – je površina namenjena gradnji stanovanjskega in kmetijskega objekta s pripadajočo infrastrukturno ureditvijo in priključki; velikost PE2 je 5.821 m²,
– PE3 – je površina namenjena gradnji stanovanjskega objekta s pripadajočo infrastrukturno ureditvijo in priključki; velikost PE3 je 774 m²,
– PE4 – je površina namenjena gradnji objekta za potrebe župnišča s pripadajočo infrastrukturno ureditvijo in priključki; velikost PE4 je 4.660 m²,
– PE5 – je površina namenjena ureditvi regionalne ceste s pripadajočimi ureditvami in infrastrukturo; velikost PE5 je 2.889 m².
Prostorske enote so razvidne iz grafičnih prilog št. 3.2. »Prikaz območja urejanja na geodetskem načrtu in prikaz prostorskih enot«, 3.6. »Prikaz površin, namenjenih javnemu dobru, na geodetskem načrtu«.
(2) Namembnost
(a) Prostorska enota PE1 (pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za posamezno namembnost):
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice (samo okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji),
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij),
– 12301 Trgovske stavbe (samo samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije),
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (frizerski, kozmetični saloni ipd., pralnice, popravljalnice čevljev ipd., fotokopirnice, foto studii),
– 12420 Garažne stavbe (samo garaže in kolesarnice; dopustne so tudi shrambe, tehnični prostori in transformatorska postaja),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo prostor, namenjen druženju stanovalcev v kraju),
– 12620 Muzeji in knjižnice (samo muzeji, umetniške galerije, knjižnice),
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje)
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (trgi, otroška igrišča, zelenice).
(b) Prostorski enoti PE2 in PE3
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12420 Garažne stavbe (garaže; dopustne so tudi shrambe, tehnični prostori in transformatorska postaja).
(c) Prostorska enota PE4
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša ipd.),
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij),
– 12420 Garažne stavbe (garaže; dopustne so tudi shrambe, tehnični prostori in transformatorska postaja),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (samo prostor, namenjen druženju stanovalcev v kraju),
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (samo stavbe za neinstitucionalno izobraževanje),
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov (kapele),
– 12722 Pokopališke stavbe (mrliške vežice ter spremljajoče stavbe in objekti),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo parki, trgi, otroška igrišča, zelenice),
– 12730 Kulturni spomeniki (kipi, spomeniki, razpela, znamenja).
(d) Prostorska enota PE5
– 21110 Regionalne ceste (priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, prometna signalizacija in oprema, cestne inštalacije in tehnične naprave in drugi objekti namenjeni varnosti prometa),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo zelenice).
(e) Vse prostorske enote:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti (drevoredi v varovalnem pasu cest, pešpoti in cone za pešce, cestni priključki, prometne površine zunaj vozišča – parkirišča, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno, prometna signalizacija),
– 2221 Distribucijski plinovodi,
– 2222 Distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti,
– 2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave,
– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja,
– 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi (elektroenergetsko omrežje nizke napetosti na katerega se priključujejo posamezni objekti, kabelski vodi srednje napetosti s pripadajočo razdelilno transformatorsko postajo, kabelski vodi javne razsvetljave) in distribucijska komunikacijska omrežja.
(3) Zazidalna zasnova
(a) Prostorska enota PE1
Na mestu nekdanje osnovne šole – objekt O8, ki se odstrani, sta predvidena dva objekta O1 in O2 za gostinsko, nastanitveno, poslovno ali stanovanjsko dejavnost in pripadajoče ureditve. Zaradi ohranjanja vedute proti cerkvi se stavbna masa razdeli v dva volumna, ki morata biti členjena v horizontalnem in tudi vertikalnem gabaritu. Med objektoma se lahko postavi vmesni nižji povezovalni člen.
Višina objektov bistveno ne sme presegati slemena obstoječe stare šole. Smer slemena je vzporedna z občinsko cesto in plastnicami.
(b) Prostorska enota PE2
Predvidena je odstranitev obstoječega gospodarskega objekta O9, postavitev nove stanovanjske hiše O4 in gospodarskega objekta O3, kozolec se ne prestavlja. Predviden je nov priključek na regionalno cesto, ki je lociran na sredino med stanovanjskima hišama na zemljiščih s parc.št. 42/1 in 44 k.o. Krka, zaradi boljše preglednosti.
(c) Prostorska enota PE3
Predvidena je gradnja nove stanovanjske hiše z manjšo trgovino – objekt O5.
(d) Prostorska enota PE4
Predvidena je odstranitev objekta O11 – obstoječe župnišče in postavitev novega objekta O6 za potrebe župnije (npr. veroučne učilnice, župnijska pisarna, sobe za obiskovalce župnije, manjša večnamenska dvorana, kapela ipd.), na lokaciji obstoječega zelenjavnega vrta. Sleme objekta je pravokotno na regionalno cesto. Na mestu odstranjenega župnišča se uredijo parkirni prostori. Južno od župnišča se postavi nov pomožni objekt. Nedokončan stanovanjski objekt O12 ob parkirišču pod mrliško vežico se odstrani.
(e) Prostorska enota PE5
Predvidena je odstranitev obstoječega stanovanjskega objekta O10 in na tem mestu ureditev zelenice. Predvidena je ureditev križišča regionalne, lokalne občinske ceste in lokalne dovozne ceste, ureditev vozišča, novih pločnikov in opornih zidov ob regionalni cesti, ureditev manjše zelenice ob križišču ter ureditev priključkov do predvidenih objektov.
(4) Krajinska ureditev, zasnova zunanje ureditve
(a) Krajinska in zunanja ureditev v območju podrobnega načrta mora biti izvedena skladno z načrtom krajinske oziroma zunanje ureditve za celotno območje podrobnega načrta ali ločeno po posameznih prostorskih enotah. Načrt krajinske oziroma zunanje ureditve mora biti izdelan v celoti ali po posameznih fazah v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(b) Prostorska enota PE1
Ulični prostor pred objektoma O1 in O2 se razširi s pasom pravokotno postavljenih parkirnih mest in pločnikom. Parkirišče se loči od vozišča s strukturirano tlakovano površino. Parkirišče se členi z zelenimi ločilnimi pasovi, kamor se zasadi tudi nižje drevje z oblikovano ali prostorastočo krošnjo omejenega obsega (npr. javor, lipa, brest) ali živa meja. S tem se odpravi obstoječa ožina med opornim zidom, ki zamejuje cerkveni plato s pokopališčem. V zeleni otok, ki sega v križišče se zasadi večje posamezno, vaško drevo, npr. divji kostanj. Severni del zemljišča, ki je omejen z opornimi zidovi se zasadi z nižjim drevjem in vzpenjavkami.
(c) Prostorska enota PE2
Uredi se uvoz in gospodarsko dvorišče pred objektoma O3 in O4. Zemljišče se po končani gradnji splanira do kontaktnih brežin in zatravi.
(d) Prostorska enota PE3
Uredi se uvoz na gradbeno parcelo objekta O5 in uredi se okolica vključno s predvidenimi zasaditvami. Zemljišče se po končani gradnji splanira do kontaktnih brežin in zatravi.
(d) Prostorska enota PE4
V osi cerkvenega stopnišča se uredi z nizkim eliptičnim parapetnim zidcem omejena površina, ki tvori in oblikuje križišče glavne ceste 647 Grosuplje–Krka–Žužemberk in lokalne občinske ceste proti izviru Krke. Del površine po obodu se zasadi z nizkimi prekrivnimi grmovnicami ali trajnicami, del površine nasproti stopnišča pa se oblikuje kot manjša tlakovana ploščad s polkrožno klopjo in večjim posameznim drevesom (npr. divji kostanj), zavarovanim z drevesno rešetko. Obstoječa klop in informacijska tabla, postavljena desno od stopnišča se odstranita, obe površini se uredi s primerno zasaditvijo (npr. nižje grmovnice, simetrično na obstoječe drevo na levi strani, zasajeno manjše drevo z ozko, stebrasto oblikovano krošnjo).
Prostor pred cerkvijo se na novo tlakuje, tako da se ustvari vaški trg.
Na južnem pobočju obravnavane prostorske enote, na mestu odstranjenega objekta O12, se uredi manjše otroško igrišče in zelenjavni vrt ter sadovnjak.
Uredi se uvoz na gradbeno parcelo za objekt O6 in uredi se okolica vključno s predvidenimi zasaditvami. Zemljišče se po končani gradnji splanira do kontaktnih brežin in zatravi.
(e) Prostorska enota PE5
Na mestu odstranjenega stanovanjskega objekta O10 se uredi zelenica s panoji in klopmi, proti regionalni cesti obodno zamejena z nizkim kamnitim opornim zidom in pločnikom ter stopnice, ki vodijo na zelenico. V center uvoznega radija se postavi večje posamezno vaško drevo – npr. kostanj, v nadaljevanju se na sadilno os, ki je vzporedna s cesto, zasadijo še 4 manjša drevesa z naravno oblikovano krošnjo omejenega obsega. Ob regionalni cesti se uredi pločnik in zamaknjen dvojni kamniti oporni zid. Zaradi naraščajoče višinske razlike med niveleto glavne ceste in koto pritličja objekta O5, se oporni zid od novega stopnišča naprej izvede kaskadno. Vmesna greda se zasadi s prekrivnimi grmovnicami in vzpenjavko za senco (bršljan), ki bo delno zakrila višji odsek zidu.
Vzdolž parcelne meje v lasti župnije, ki poteka ob glavni cesti se uredi pločnik, brežino se zameji s kamnitim opornim zidom. Ta poteka do vogala objekta O6 v eni višini, od tod dalje pa se zaradi večje višinske razlike oblikuje kaskadno v dveh nivojih. Vidna višina 1. stopnje zidu je 1,00–1,20 m, širina vmesnega pasu – zasajene grede je 1,70–2,00 m, vidna višina 2. stopnje zidu je 2,00 m. Višja stena zidu se obrase z vzpenjavko, zasajeno v vmesno gredo, zaradi južne lege npr. divjo vinsko trto. Na kroni zidu se predvidi kovinska kovana varovalna ograja višine 1,20 m. V gredo se zasadi poteza 6 manjših dreves s stebrasto oblikovano krošnjo, kot npr. stebrasti gaber ali hrast.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Prikaz umestitve v prostor«, 4.2. »Prikaz krajinske ureditve« in 4.3. »Značilni shematski prerezi«.
10. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) V območju podrobnega načrta je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili veljavnega Odloka o občinskem podrobnem načrtu Občine Ivančna Gorica, glede na posamezno podrobnejšo namensko rabo in v skladu z veljavnimi predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(2) Na celotnem območju podrobnega načrta je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu s pogoji iz 22. in 23. člena tega odloka. Pomožni infrastrukturni objekti in mikrourbana oprema morajo biti locirani tako, da ne poslabšujejo prometne varnosti, ne posegajo v intervencijske površine ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja in ne zastirajo pomembnejših značilnih pogledov.
(3) Za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno na zavarovanih območjih in v območju varovalnih pasov pridobiti soglasja pristojnih služb.
11. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Splošno
Na območju urejanja se za obstoječe objekte upoštevajo pogoji za oblikovanje, ki so določeni za posamezno podrobno namensko rabo v veljavnem Odloku o občinskem podrobnem načrtu Občine Ivančna Gorica ter pod pogoji in s soglasjem pristojne kulturno in naravovarstvene službe.
(2) Zasnova volumnov:
– volumni objektov morajo biti zaradi prepoznavne lege v prostoru, pojavnosti in vedute, oblikovana tako, da se povežejo s podobo naselja,
– objekti naj bodo členjeni v horizontalni, lahko tudi vertikalni smeri.
(3) Oblikovanje fasad:
– fasade naj bodo izvedene v zaglajenem ometu, svetlih nevpadljivih barv, lahko v kombinaciji z lesom in kamnom (manjše površine),
– detajli in uporaba materialov naj bodo skladni s sosednjimi tradicionalnimi objekti,
– balkoni na čelnih fasadah niso dopustni, priporočena je izvedba ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade,
– vmesni povezovalni člen med objektoma O1 in O2 mora biti na nivoju pritličja oblikovan enostavno in transparentno,
– kmetijski objekt O3 je lahko v celoti lesen,
– župnišče – objekt O6: fasade naj bodo izvedene v zaglajenem zidarskem ometu in tonirane v svetlih nevpadljivih zemeljskih tonih, okenske odprtine morajo biti pravokotne, pokončne in na objektu simetrično razporejene; obvezna je horizontalna členitev jugozahodne (vzdolžne) fasade; balkoni na čelnih fasadah niso dopustni, priporočena je izvedba ganka po celotni dolžini vzdolžne fasade zaradi zmanjšanega vtisa višine.
– vse tehnične naprave za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ipd. morajo biti nameščene in prilagojene fasadam tako, da niso vizualno izpostavljene in ne kazijo fasad ter da ne povzročajo negativnih vplivov na sosednje objekte.
(4) Strehe:
– objekti O1, O2, O3, O4, O5: strehe morajo biti simetrične dvokapnice, z naklonom od 38º do 42º,
– objekt župnišča O6: simetrična dvokapnica, naklon 40º, obojestranske simetrično umeščene frčade morajo imeti enak naklon kot osnovni objekt, sleme frčad naj ne presega višine 2/3 strešine,
– nad vmesnim povezovalnim členom med objektoma O1 in O2 je dovoljena ravna streha, lahko kot nepokrita terasa,
– smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta,
– osvetlitev prostorov izkoriščenega podstrešja objektov je dopustna s klasično oblikovanimi frčadami (pokončne pravokotne odprtine, simetrična strešica z enakim naklonom, kot jo ima streha) ali v obliki sušilnih lin (enokapna strešica z nižjim naklonom bistveno pod slemenom osnovne strehe),
– dopustni so čopi in strešna okna,
– na eni strešini je lahko več manjših ali pa ena večja frčada; frčade morajo biti postavljene osno in simetrično glede na vzdolžno fasado. Večje frčade ne smejo presegati 1/3 površine strešine,
– kritina naj bo opečna, priporočen je bobrovec.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Vse ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem in zagotavljati varno uporabo.
(2) Trg pred cerkvijo, zelenice in pešpoti morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene.
(3) Površine namenjene prostoru za igro otrok in počitek obiskovalcev ter elementi mikrourbane opreme, morajo biti čim bolj enotne in oblikovno usklajene.
(4) V ureditvah in zelenicah ob križišču je treba zasaditi vsaj 3 najmanj srednje visoka drevesa, npr. kostanj.
(5) Vsi podporni zidovi morajo biti izvedeni v kamnu. V kolikor je zaradi geomehanskih lastnosti tal predviden betonski oporni zid, mora pred njim stati zid iz kamna: pravokotni kamni položeni v horizontalnem rastru. Stike med kamni se globoko zastiči, tako da betonske fuge ne bodo vidne. Kamnita obloga, ki se samo lepi na beton ni dopustna.
(6) Parkirišča ob glavni cesti oziroma objektih O1 in O2 ne smejo biti zgolj večja asfaltirana površina: zaradi odmika novih objektov od glavne komunikacije visok kamnit podporni pokopališki zid močno izstopa kot grajena prvina naselja. Izvede se utrjena povozna travna površina. Dopušča se tudi možnost uporabe tlaka ali protiprašne zaščite, pri čemer je potrebno zgostiti zasaditev (drevesa in grmovnice).
(7) Spominsko znamenje borcem Belokranjske brigade v skrajnem JV vogalu območja urejanja je potrebno ob gradbenih delih ustrezno zaščititi. Za ozelenitev tega dela se priporoča visokodebelne avtohtone sadne sorte.
13. člen 
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Regulacijski elementi
Posegi v prostor morajo upoštevati naslednje regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:
– gradbena linija (GL) predstavlja linijo ob katero morajo biti v nivoju pritličja z enim robom fasade vzporedno ali tangencialno postavljeni objekti ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele,
– gradbena meja (GM) je linija, ki je ne sme preseči noben del stavbe v vseh etažah in označuje največji zunanji tlorisni gabarit vseh etaž stavbe. Volumen objekta se lahko dotika gradbene meje z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjen v notranjost,
– višina stavbe (H) je merjena od kote terena pri vhodu v objekt na nivoju pritličja oziroma od najnižje točke terena pri stavbi in je določena z višino slemena.
Regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Prikaz umestitve v prostor«.
(2) Tlorisni gabariti:
– vsi objekti: podolgovat tloris v razmerju najmanj 1:1,2; dopustno je odvzemanje in dodajanje manjših volumnov (praviloma L ali T oblike ali oblika ganka na vzdolžnih fasadah), kateri skupaj ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta in morajo biti znotraj gradbene meje,
– objekta O1 in O2: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit 15,0 m x 10,0 m za vsak objekt; vmesni povezovalni člen največ od 6,90 m do 9,70 m x 9,90 m,
– objekt O3: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit je 17,0 m x 12,0 m,
– objekta O4, O5: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit je 15,0 m x 10,0 m,
– objekt O6: največji dovoljeni osnovni tlorisni gabarit je 17,0 m x 12,0 m, za pomožni objekt 10,0 m x 6,0 m.
Tlorisni gabariti predvidenih objektov so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Prikaz umestitve v prostor«.
Zakoličbeni elementi gradbenih linij in objektov so razvidni iz grafičnega načrta št. 3.4 »Prikaz parcelacije z elementi za zakoličenje na geodetskem načrtu«.
(3) Višinski gabariti (najvišji dovoljeni gabariti):
– za objekta O1 in O2 je K+P+M; vmesni povezovalni člen je največ K+P; višina stavb H je največ 10,50 m, merjeno od kote terena pri vhodu v objekte na nivoju pritličja do slemena. Mansarda pri objektih O1 in O2 se lahko izvede v dveh etažah. Sleme objektov ne sme presegati kote 297,00 m nadmorske višine, (kota slemena obstoječe šole je 296,47 m nadmorske višine),
– za objekte O3, je K+P+M ali P+M, višina stavbe H ne sme presegati 11,00 m, merjeno od najnižje točke terena pri stavbi do slemena, kolenčni zid je skrit za kapjo strehe,
– za objekta O4 in O5 je K+P+M ali P+M, višina stavb H ne sme presegati 11,00 m, merjeno od najnižje točke terena pri stavbi do slemena, kolenčni zid je največ 1,20 m,
– za objekt O6 je K+P+M, višina stavbe H je največ 10,00 m, merjeno od kote terena pri vhodu v objekt na nivoju pritličja do slemena.
(4) Višinske kote (tlak pritličja) ±0.00 za posamezne objekte:
– objekt O1 in O2: 287,10 m nadmorske višine,
– objekt O3: 278,00 m nadmorske višine,
– objekt O4: 279,00 m nadmorske višine,
– objekt O5: 285,00 m nadmorske višine,
– objekt O6: 289,00 m nadmorske višine.
Višinske kote objektov in terena so razvidne iz grafičnega načrta št. 4.3. »Značilni shematski prerezi«.
(5) Zmogljivosti območja
– Gradbena parcela je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stojijo oziroma so predvideni objekti in na katerem so urejene ali predvidene površine, ki služijo takšnim objektom.
– Bruto tlorisna površina (BTP) je skupna površina vseh tlorisnih etaž stavbe nad nivojem terena brez tlorisnih površin, ki so obdane z elementi, kot so npr. parapeti, venci, ograje, in niso pokrite, na primer odprti balkoni. V BTP je zajeta površina spremljajočih enostavnih in nezahtevnih objektov.
– Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo vseh etaž objektov nad terenom, brez tlorisne projekcije balkonov, nadstreškov, napuščev ipd. in celotno površino gradbene parcele.
– Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino (BTP) objektov na gradbeni parceli in celotno površino gradbene parcele.
– Površine posameznih prostorskih enot in faktorji:
Prostorska enota
Površina
FZ
FI
PE1
2975 m2
do 0,50
do 1,50
PE2
5821 m2
do 0,50
do 1,50
PE3
774 m2
do 0,40
do 0,75
PE4
4660 m2
do 0,50
do 1,50
PE5
2889 m2
/
/
14. člen 
(odstranitev objektov) 
V območju podrobnega načrta je predvidena odstranitev petih objektov z oznakami od O8 do O12 in odstranitev obstoječih kamnitih zidov vzdolž regionalne ceste.
IV. NAČRT PARCELACIJE 
15. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje podrobnega načrta je razdeljeno na naslednja zemljišča dele ali zemljišč, namenjene gradnji:
– P_01, ki obsega parc. št. 36/4, k.o. Krka, meri 301 m²,
– P_02, ki obsega parc. št. 35/2, 37, 38, k.o. Krka, meri 763 m²,
– P_03, ki obsega parc. št. 35/2, 40/4, 41/2, k.o. Krka, meri 625 m²,
– P_04, ki obsega parc. št. 40/4, 41/2, k.o. Krka, meri 87 m²,
– P_05, ki obsega parc. št. 37, 35/2, k.o. Krka, meri 116 m²,
– P_06, ki obsega parc. št. 38, 35/2, k.o. Krka, meri 159 m²,
– P_07, ki obsega parc. št. 35/2, 38, 39/1, 40/2, 40/4, k.o. Krka, meri 169 m²,
– P_10, ki obsega parc. št. 39/2, 40/3, 41/1, 40/1, 40/5, 974/2, 974/1, 39/1, 40/4, k.o. Krka, meri 875 m²,
– P_11, ki obsega parc. št. 42/8, 43/1, k.o. Krka, meri 3654 m²,
– P_12, ki obsega parc. št. 44, 45/1 k.o. Krka, meri 1260 m²,
– P_13, ki obsega parc. št. 52/3, 54/3, 54/1, 42/6, k.o. Krka, meri 614 m²,
– P_18, ki obsega parc. št. 5, k.o. Krka, meri 465 m².
– P_19, ki obsega parc. št. 6/1, 2/1, 2/2, 1/2, 7/1, 974/1, 6/1, 68, k.o. Krka, meri 2795 m².
(2) Mejne točke parcel so opredeljene Gaus-Krugerjevem koordinatnem sistemu, metoda izmere: RTK-GPS izmera in so sestavni del v grafičnem delu odloka.
(3) Parcelacija zemljišč in geokoordinate točk parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.3. »Prikaz obodne parcelacije in parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in št. 3.4. »Prikaz parcelacije z elementi za zakoličenje na geodetskem načrtu«.
16. člen 
(površine, namenjene javnemu dobru) 
(1) Površine namenjene javnemu dobru obsegajo naslednja zemljišča dele ali zemljišč:
– P_08, ki obsega parc. št. 39/1, 40/4, 39/2, k.o. Krka, meri 182 m²,
– P_09, ki obsega parc. št. 974/2, 974/1, 39/1, k.o. Krka, meri 50 m²,
– P_14, ki obsega parc. št. 54/3, 54/1, k.o. Krka, meri 112 m²,
– P_15, ki obsega parc. št. 60/3, 54/1, 59 k.o. Krka, meri 260 m²,
– P_16, ki obsega parc. št. 974/1, 39/1, 40/2, 38, 37, 35/2, k.o. Krka, meri 601 m²,
– P_17, ki obsega parc. št. 974/1, 68, 1/2, k.o. Krka, meri 382 m²,
– P_20, ki obsega parc. št. 7/1, 2/2, 2/1, k.o. Krka, meri 1066 m²,
– P_21, ki obsega parc. št. 7/1, 7/2, 6/1, 6/2, 68, 974/1, 962/8, 962/12, 974/2, 962/8, 42/7, 43/5, 50/2, 50/3, 50/4, 51/2, 52/3, 52/4, 42/4, 42/5, 42/6, 54/4, 54/1, 54/3, 60/3, 60/4, 66/2, 65/2, 69/9, 71/3, 1011/2, k.o. Krka, meri 2562 m².
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Površine, namenjene javnemu dobru, na katastrskem načrtu« in št. 3.6. »Površine, namenjene javnemu dobru, na geodetskem načrtu«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
17. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) V območju podrobnega načrta je mogoče gradnjo izvajati v posameznih prostorskih enotah ločeno po etapah. Zaključena etapa predstavlja gradnjo objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo in prometno ter komunalno infrastrukturo.
(2) Podrobni načrt dovoljuje možnost začasnih rešitev, ki se smiselno vklapljajo oziroma navezujejo na predvideno dokončno rešitev prometne in komunalne javne infrastrukture.
(3) Odstranitve objektov O8, O9, O10, O11, O12 se lahko izvedejo neodvisno od izvedbe posameznih etap v prostorskih enotah in ob upoštevanju pogojev pristojnih služb za varstvo narave in Direkcije RS za ceste.
(4) Pred pričetkom del v prostorskih enotah PE3 in PE4 morajo investitorji predhodno pridobiti strokovno mnenje geomehanika, na podlagi katerega bo razvidno, da je predvidena gradnja mogoča tudi preden se izvedejo oporni zidovi in ureditve v PE5. Pred izvedbo del morajo biti predhodno pripravljeni in izvedeni vsi potrebni ukrepi za zaščito in varnost prometa.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
18. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Splošno
Na območju podrobnega načrta so registrirane naslednje enote kulturne dediščine:
– EŠD 23649 Krka – Vas; naselbinska dediščina,
– EŠD 1943 Krka – Cerkev sv. Kozme in Damijana; stavbna dediščina,
– EŠD 24306 Krka – Spominsko znamenja borcem Belokranjske brigade.
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine,
(2) Arheološka dediščina
– Na celotnem območju podrobnega načrta veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin.
– V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno ZVKDS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
– Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, izvajalca ali lastnika ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje in nemudoma obvesti pristojno enoto ZVKDS.
– Na območju prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za katere predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene, je priporočljivo že v času priprave prostorskega akta izvesti predhodne arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je potrebno pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
(3) Naselbinska dediščina
Na območju podrobnega načrta velja dodatni pravni režim varstva v območjih naselbinske dediščine in ohranjanje naslednjih vrednot:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ni odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim ni nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela.
(4) Stavbna dediščina
Na območju podrobnega načrta velja dodatni pravni režim varstva v območjih stavbne dediščine in ohranjanje naslednjih vrednot:
– tlorisna in višinska zasnova,
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Vsi podporni zidovi morajo biti izvedeni v kamnu. V kolikor je zaradi geomehanskih lastnosti tal predviden betonski oporni zid, mora pred njim stati zid iz kamna: pravokotni kamni položeni v horizontalnem rastru. Stike med kamni se globoko zastiči, tako da betonske fuge ne bodo vidne. Kamnita obloga tj. lepljenje na beton ni dopustno.
Parkirišča ob glavni cesti oziroma novih gostinsko nastanitvenih objektih ne smejo biti zgolj večja asfaltirana površina: zaradi odmika novih objektov od glavne komunikacije visok kamnit podporni pokopališki zid močno izstopa kot grajena prvina naselja. Izvede se utrjena povozna travna površina. Dopušča se tudi možnost uporabe tlaka ali protiprašne zaščite, pri čemer je potrebno zgostiti zasaditev (drevesa in grmovnice).
(5) Memorialna dediščina
Na območju podrobnega načrta velja dodatni pravni režim varstva v območjih memorialne dediščine in ohranjanje naslednjih vrednot:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta,
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino, okolico ter vedutami.
Spominsko znamenje borcem Belokranjske brigade v skrajnem JV vogalu območja urejanja je potrebno ob gradbenih delih ustrezno zaščititi. Za ozelenitev tega dela se priporoča visokodebelne avtohtone sadne sorte.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
19. člen 
(rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave) 
(1) Splošno
V času gradnje in uporabe je potrebno upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
(2) Varstvo tal
V neposredni bližini poteka regionalna cesta, ki lahko vpliva na onesnaženost tal zaradi prometa. Drugih virov onesnaženja ni prisotnih. Območje podrobnega načrta nima urejenega kanalizacijskega sistema. Vplivi na kakovost tal bodo nebistveni ob upoštevanju naslednjih omilitvenih ukrepov:
– vpliv na tla med gradnjo bo kratkotrajen. V tem času so vplivi povezani z dogajanjem na gradbišču,
– pomembno za varstvo tal je ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod iz novih objektov v malih komunalnih čistilnih napravah, ki lahko posredno preko površinskih in podzemnih voda vplivajo na onesnaženost tal,
– namenska uporaba rodovitnega dela tal za sanacijo degradiranih površin ali na drugih območjih oziroma za končno ureditev območja zelenih površin na območju podrobnega načrta.
– po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal,
– za začasne prometne in gradbene površine je potrebno uporabiti infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali so na njih tla manj kvalitetna, predvsem znotraj območja podrobnega načrta. Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovorna vozila med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z lastniki teh zemljišč,
– organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(3) Varstvo vode in podzemne vode
– Vsi objekti s pripadajočo komunalno in zunanjo ureditvijo morajo biti vsaj 15 m od meje vodnega zemljišča reke Krke.
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda mora biti usklajena z veljavno uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno.
– Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Če javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, je možno komunalne vode speljati v nepretočno nepropustno greznico na praznjenje oziroma v malo čistilno napravo.
– Odvod odpadnih voda je potrebno zasnovati v čim večji meri v ločenem sistemu.
– Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
– V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
– Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
– V projektni dokumentaciji je potrebno navesti in prikazati mesta odlaganja viškov izkopanega in drugega gradbenega materiala. Viške materialov ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in zasipavati poplavnega območja vodotokov.
– Vse posege je potrebno uskladiti z Geološko geomehanskim poročilom za območje OPPN Prenova jedra Krke, št.: 2938-034/2014-01, datum april 2014, izdelal: Geologija d.o.o. (v prilogah).
(4) Varstvo narave
V območju neposrednega vpliva posega je evidentirano kotišče navadnih netopirjev in malih podkovnjakov. Zaradi zamreženja preletnih odprtin (zaradi prisotnosti golobov), je potrebno za ponovno vzpostavitev kotišča na podstrehi odstraniti del mrež med zidom in špirovci, v zvoniku naj se odmreži lini pod zvoniščem in na zunanjo stran lin namesti ovire za golobe.
Zaradi uničenega kotišča obstaja velika verjetnost, da so se netopirji naselili v okoliške opuščene stavbe. Netopirji lahko uporabljajo stavbe predvidene za rušitev kot zatočišče ali kotišče od spomladi do jeseni.
Usmeritve za varstvo netopirjev, ki so vezane na ponovno vzpostavitev kotišča v cerkvi. Stavbe, ki so predvidene za odstranitev (opuščena šola – O8, stanovanjski objekt Krka 39 – O10, nedokončan stanovanjski objekt – O12, župnišče – O11), se lahko porušijo v kolikor se pred rušitvijo ponovno vzpostavi kotišče netopirjev v cerkvi. Rušitev objektov naj se izvede v obdobju od 15. 9. do 15. 4. v kolikor se bo rušitev izvajala izven tega obdobja, naj se pred pričetkom del preveri prisotnost netopirjev v stavbah. Na podlagi ekspertnega mnenja o prisotnosti netopirjev v stavbah se rušitev lahko izvede izven obdobja od 15. 9. do 15. 4.
Konkretni ukrepi, ki omogočajo vzpostavitev kotišča netopirjev in preprečujejo naselitev golobov:
– odstrani naj se reflektor na župnišču, ki je usmerjen v J in JV del podstrehe,
– načrtovanih objektov naj se ne osvetljuje. V kolikor je osvetljava potrebna (npr. gostinski objekt) naj bo na samodejni vklop/izklop. Za osvetljavo naj se uporabijo žarnice, ki oddajajo rumeno svetlobo in ne svetijo v UV spektru in imajo barvno temperaturo največ 3000 K.
Investitorji morajo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo narave.
(5) Varstvo zraka
– Največji vplivi, v sklopu obravnavanega podrobnega načrta, bodo v fazi gradbenih del, kjer bo vpliv posreden in kratkotrajen na onesnaževanje zraka, predvsem zaradi izpušnih plinov gradbene mehanizacije in zaradi prašenja med izkopom in gradnjo. Pri urejanju cestne infrastrukture, parkirišč in drugih asfaltiranih površin lahko pride do povečanih emisij škodljivih snovi v zrak zaradi asfaltiranja. Na območju podrobnega načrta je potrebno upoštevati zahteve za postopke mehanske obdelave na gradbišču ter zahteve za organizacijske ukrepe na gradbišču, ki jih določa predpis o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
– Med izvajanjem del na območju podrobnega načrta je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
 vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin v suhem in vetrovnem vremenu,
 preprečevanje nekontroliranega raznašanja materiala z območja urejanja na javne prometne površine,
 upoštevanje emisijskih norm za gradbeno mehanizacijo in vse naprave, ki se bodo uporabljale pri izvajanju del,
 na območju podrobnega načrta je prepovedano sežiganje odpadnih materialov, ki nastanejo med urejanjem območja,
 potrebno je upoštevati določila predpisa o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč, v kolikor se bo gradnja podaljšala za več kot 12 mesecev.
– Prezračevanje stavb je treba speljati nad streho stavbe. Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu s predpisi o dovoljenih emisijah snovi v zrak.
(6) Varstvo pred hrupom
– Območje podrobnega načrta spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Skupna raven hrupa cestnega prometa na območju je pod mejnimi vrednostmi za ceste kot virom hrupa. V ožji okolici ni drugih bistvenih virov hrupa. V času gradbenih posegov bo hrup posledica uporabe različne gradbene mehanizacije in transporta povezanega z gradnjo. Gradnja bo vplivala na povišano raven hrupa v okolici.
– Mejna vrednost dnevnega kazalca hrupa LDAN zaradi obratovanja gradbišča določena za III. stopnjo varstva pred hrupom v okolici območja podrobnega načrt znaša 58 dB(A). Mejna vrednost dnevnega kazalca hrupa zaradi obratovanja gradbišča bo presežna približno v 55-metrskem pasu okoli gradbišča. Zaradi obratovanja gradbišča pričakujemo povišane ravni hrupa, ki lahko tudi presegajo mejne vrednosti za obratovanje gradbišča kot vira hrupa. V kasnejših fazah gradbenih del bo na območju prisotno manj gradbene mehanizacije, raven hrupa zaradi obratovanja gradbišča bo zato nižja in predvidoma ne bo presegala mejnih ravni. Gradbena dela bodo skupno prometno obremenitev cestnega odseka ocenjeno povečala za približno 1 %. Ocenjeno relativno povečanje prometa in s tem hrupne obremenitve okolice bo minimalno, poleg tega pa bo časovno omejeno.
– Med izvajanjem del na območju podrobnega načrta je treba upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:
 potrebno je izdelati načrt organizacije gradbišča tako, da emisija hrupa zaradi gradnje objektov in transportnih poti na območje gradbišča ne bo direktno obremenjevala najbližjih stanovanjskih objektov,
 uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev na gradbišču, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z izjavo o skladnosti v skladu s predpisi,
 gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer,
 skladno z zakonom, lahko investitor za čas najbolj intenzivnih gradbenih del, na pristojno ministrstvo poda vlogo za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. Pri tem mora biti zagotovljeno, da začasna ali občasna čezmerna obremenitev okolja ne bo presegla kritičnih vrednosti obremenitev okolja s hrupom.
– Omilitveni ukrepi v času uporabe objektov:
 skladno s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa, prve meritve in obratovalni monitoring hrupa na območju niso potrebni. Upravljavcu za obratovanje predvidenih parkirišč tudi ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja,
 vsi viri hrupa, ki bodo vezani na uporabo obeh stavb (npr. prezračevalne, hladilne naprave) in na druge dejavnosti na obravnavanem območju morajo biti zvočno izolirani do take mere, da mejne vrednosti kazalcev hrupa na merodajnih lokacijah v okolju zaradi njihovega obratovanja ne bodo presežene.
(7) Svetlobno onesnaževanje
Predvidena javna razsvetljava na območju podrobnega načrta bo prispevala k povečanju porabe električne energije. Za zmanjšanje porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja za potrebe razsvetljave, je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na novih površinah mora investitor kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za vgraditev varčnih žarnic v svetilke. Za razsvetljavo se morajo vgraditi svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
(8) Odstranjevanje odpadkov
– Na območju podrobnega načrta je uveden individualni prevzem komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest.
– Potrebno je upoštevati določila veljavnega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Ivančna Gorica.
– Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo, morebitne druge frakcije ločenih komunalnih odpadkov in biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno mesto je praviloma ob javni poti, cesti ali pločniku in ga v skladu z dogovorom določi izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti pa uporabnik objekta.
– Investitor in izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje, prevzem in odvoz gradbenih odpadkov. Odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje, ni dovoljeno odlagati v okolici. V skladu s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Pred pričetkom del je potrebno urediti prostor za zbiranje in ločevanje nastalih gradbenih odpadkov. Posamezno vrsto nastalega gradbenega odpadka je potrebno oddati v predelavo pooblaščenim organizacijam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, o čemer je potrebno pridobiti potrdilo (evidenčni list).
20. člen 
(energetska oskrba z obnovljivimi viri) 
V objektih je treba zagotoviti najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo vodo z aktivno uporabo enega ali več virov obnovljive energije v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Za zalivanje zelenic in uporabo sanitarne vode se lahko predvidi tudi uporabo deževnice.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
21. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) 
(1) Splošno
(a) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za zagotovitev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba pri projektiranju objektov opredeliti:
– naravne omejitve (poplavnost, podtalnica, erozivnost, plazovitost) in predvideti tehnične rešitve gradnje ali navesti ustrezne hidrološke ali geološke raziskave, ki bodo podale ustrezne ukrepe,
– cono potresne ogroženosti in terenu primerno predvideti način gradnje,
– možnost razlitja nevarnih snovi in predvideti ustrezne ukrepe.
(b) Varstvo pred požarom
Za zagotovitev varstva pred požarom je treba pri projektiranju objektov upoštevati:
– požarno ogroženost naravnega okolja in predvideti ustrezne ukrepe,
– vse ukrepe varstva pred požarom,
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– zagotoviti predpisane odmike med objekti ali požarne ločitve,
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
– projektant požarne varnosti se ob upoštevanju zakonskih in podzakonskih aktov, opredeli ali je pri pripravi PGD projektne dokumentacije potrebno izdelati študijo ali zasnovo požarne varnosti in pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
(2) Poplavnost, podtalnica, erozivnost, plazovitost
– Območje podrobnega načrta se ne nahaja na poplavnem, pod vplivom delovanja podtalnice, erozivnem ali plazovitem območju.
– Izvedene so bile geološke in geomehanske raziskave območja, v katerih je opredeljeno, da je v fazah pridobivanja gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo za vsak objekt potrebno izdelati podrobnejše geomehansko poročilo, kjer bodo opredeljeni pogoji temeljenja z dodatnimi, lokaciji in objektu primernimi geomehanskimi raziskavami.
(3) Odmiki
– Na območju podrobnega načrta je potrebno zagotoviti predpisane odmike od parcelne meje ali načrtovati predpisane požarne ločitve v objektih.
– Zunanje stene in strehe objektov morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem odmika od meje gradbene parcele omejeno širjenje požara na sosednje parcele.
– V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se zmanjša možnost za nastanek požara in prepreči širitev na sosednje zemljišče.
(4) Intervencijske poti in površine
– Na območju podrobnega načrta je treba zagotoviti neovirane intervencijske poti in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
– Intervencijske poti morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 ton. Izvedene morajo biti tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja. Potrebno je zagotoviti krožno intervencijsko pot. Dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široke najmanj 3 m. Načrtovane in označene morajo biti v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090.
(5) Hidrantno omrežje
Za gašenje požara je v obravnavanem območju potrebno zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Le-ta se bo zagotavljala iz obstoječega sistema javnega vodovoda, v sklopu katerega je tudi obstoječa hidrantna mreža, ki jo bo potrebno razširiti s še dvema novima hidrantoma.
(6) Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so razvidni iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
22. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Splošni pogoji
– Dostopi do javnih objektov in površin, pločniki, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.
– Vsa prometna infrastruktura mora biti ustrezno označena s horizontalno in vertikalno signalizacijo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in opremi.
(2) Mirujoči promet
– število parkirnih mest (PM) na neto uporabno površino stavbe je potrebno zagotoviti na podlagi meril, ki so določena v veljavnem odloku o občinskem podrobnem načrtu Občine Ivančna Gorica.
– Parkirni režim mora biti urejen tako, da bo omogočal dostop in parkiranje tudi za obiskovalce stavbe.
– Zagotoviti je treba parkirna mesta, namenjena vozilom funkcionalno oviranih ljudi.
– Investitor lahko zagotovi ustrezno število parkirnih mest v neposredni bližini, manj kot 200 m od nameravane gradnje, s soglasjem lastnika oziroma upravljavca parkirišča, ki jamči potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu.
– Na območju podrobnega načrta je treba predvideti prostor za kolesa po normativu 3 PM za kolesa na 10 parkirnih mest za osebna vozila.
– V varovalnem pasu občinske ceste mora biti zasajena takšna vegetacija, da ne zmanjšuje preglednosti in varnosti na cesti.
(3) Regionalna cesta (RC)
– Sočasno z ureditvijo pločnikov, križišč, individualnih dovozov ipd. se predvidi ureditev vozišča RC, v območju podrobnega načrta.
– Ureditev v območju RC oziroma cestnega telesa naj bo predvidena kot zaključena etapa.
– Za zagotavljanje potrebnih elementov ureditve RC, s pločniki, križišči, dovozi, cestno razsvetljavo ipd., je treba upoštevati obstoječ in načrtovan promet tako po regionalni cesti kot preko križišč in cestnih priključkov.
– Za ureditev RC kot je predvidena s tem podrobnim načrtom, je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, na katero bodo pridobljeni pogoji oziroma soglasje DRSC, po postopku kot ga predpisuje veljavni pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah.
(4) Občinske ceste
– Načrt mora upoštevati vse vplive ceste in prometa na njej ter vzdrževanje ceste in cestnega sveta.
– Profili cest morajo biti v skladu z veljavnim Odlokom o OPN Občine Ivančna Gorica.
– Urediti oziroma predvideti peš promet in morebitne kolesarske poti ter zagotoviti varno prečkanje cest (zagotoviti preglednost). Peš površine morajo biti zaradi varnosti peščev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom.
– Invalidi morajo imeti omogočen dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
– Za normalno in varno odvijanje prometa je potrebno zagotoviti preglednost vseh križišč (pregledni trikotniki).
– Elementi dostopne ceste (zavijalni radii) morajo ustrezati merodajnemu vozilu ter omogočiti nemoteno in varno odvijanje prometa.
– Na obravnavanem območju je potrebno izvesti zaščito in preureditev obstoječih komunalnih vodov oziroma pri novogradnjah je potrebno predvideti instalacije za elektriko, telefon, CTV, internet, javno razsvetljavo in svetlobno signalne naprave, vodovod, fekalno in meteorno kanalizacijo, ekološke otoke ipd., v skladu s pogoji upravljavca teh vodov in določili zakona o državnih cestah.
– Vsi novo predvideni komunalni vodi morajo biti projektirani na območju javnega dobra, po možnosti na območju pešpoti, pločnikov oziroma kolesarskih poteh. Komunalne vode, ki so položeni v cestnem svetu je potrebno vgraditi tako, da jih bo možno vzdrževati ali obnoviti brez posega v vozišče cest.
– Določiti sistem odvodnjavanja na obravnavanem področju. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezno odvodnjavanje priključkov in cest, da ne pride do zastajanja vode ali preplavitve vozišča ter v zimskih razmerah možnost odriva snega iz vozišča cest, priključkov, pločnikov. Omogočiti redno letno in zimsko vzdrževanje cest, pločnikov ter električnih in ostalih naprav.
– Za individualni odvoz odpadkov je potrebno opredeliti ustrezen dostop smetarskega vozila do posameznih objektov ter opredeliti ustrezen dostop intervencijskih vozil do objektov.
– Potrebno je predvideti ekološke otoke z nemotenim dostopom smetarskega vozila.
– Potrebno je upoštevati vse strokovne podlage, ki so bile izdelane za omenjeno območje.
(5) Prometna ureditev je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Načrt umestitve v prostor«, in št. 4.5. »Prometna ureditev«.
23. člen 
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje) 
(1) Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev vodov,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih površinah ali po površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– v primeru, da potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– gradnja naprav, objektov in vodov mora potekati usklajeno,
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora.
(2) Vodovod
– Območje, ki je predmet postopka podrobnega načrta, je s pitno vodo oskrbljeno iz javnega vodovodnega omrežja vodovodnega sistema Krka. V cevovodu je zagotovljen tlak med 3,0 do 4,4 bara (oskrba iz vodohrana Znojile, ki se nahaja na 322 m nadmorske višine).
– Preko obravnavanega območja podrobnega načrta potekata v regionalni cesti R3 Mlačevo–Krka javni napajalni cevi PE preseka 110 mm in NL preseka 125 mm, na katero se v smeri severovzhod naveže javna napajalna cev PE preseka 110 mm, ki prav tako poteka v obstoječi javni cesti. Preko omenjenih cevovodov se morajo oskrbovati vsi predvideni objekti znotraj OPPN.
– Pri načrtovanju predvidenih rušitev obstoječih objektov, je potrebno poteke obstoječih vodovodnih priključkov in obstoječih odjemnih mest (vodomernih jaškov) upoštevati ter jih ustrezno prestaviti. Prestavitev obstoječega vodovodnega priključka izvede upravljavec javnega vodovodnega omrežja.
– V primeru poškodb vodovodnega priključka je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti izvajalca javne službe okraju, času in vrsti poškodbe ter mu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in odtečene vode.
– Na javni vodovod se priklopi vsako odjemno mesto posebej. Za vsak načrtovani stanovanjski objekt, objekt spremljajočih dejavnosti je potrebno predvideti samostojni priklop na javni vodovod. Za oskrbo objekta s pitno vodo je potrebno izdelati situacijo vodovodnega priključka, s točko priključitve na obstoječo infrastrukturo, odjemnim mestom (vodomerni jašek), s popisom vrste priključka in dimenzije priključnega voda.
– Priključitev na javno vodovodno cev se izvede z navrtnim oklepom.
– Merilno mesto za posamezni objekt se izvede kot samostojen zunanji vodomerni jašek, čim bližje javnemu vodu oziroma njegova razdalja od mesta priklopa ne sme biti večja kot 50 m. lociram mora biti v zelenici na upravljavcu dostopnem mestu.
– Pri načrtovanju objektov, komunalnih vodov in zunanje ureditve je potrebno zagotoviti predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike od obstoječih komunalnih vodov.
– Obstoječe armature vodovodnega sistema (vodovodne cestne kape, zasune …) je dolžan izvajalec na lastne stroške prilagoditi končni višini pločnika, niveleti asfalta, jih očistiti, da jih bo v prihodnje mogoče nemoteno odpirati.
– Pred pričetkom gradenj oziroma del predvidenih v okviru OPPN je potrebno pri upravljavcu javnega vodovodnega omrežja naročiti zakoličbo obstoječih cevovodov.
(3) Kanalizacija
– Širše območje naselja Krka še nima javnega sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih vod. Pri odvajanju odpadnih in padavinskih vod je potrebno upoštevati določila veljavnega odloka o odvajanju in čiščenju padavinske odpadne vode na območju Občine Ivančna Gorica ter veljavne uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
– V osnutku programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je predmetno naselje določeno kot poselitveno območje, za katerega je v predpisanih rokih obvezno zagotoviti odvajanje odpadne komunalne vode v javno kanalizacijo in ustrezno čiščenje na komunalni ČN. Za odvod komunalnih odpadnih vod od načrtovanih objektov se do izgradnje javne kanalizacije predvidi začasno malo komunalno čistilno napravo ali začasno nepretočno greznico. Padavinske odpadne vode s kompleksa se preko padavinske kanalizacije odvede v ponikalnico, locirano na lastnem zemljišču oziroma v bližnji vodotok. Padavinske odpadne vode s streh in tlakovanih a nevoznih površin se odvedejo direktno le preko peskolovov, medtem ko je potrebno cestne, parkirne in druge vozne površine odvesti v ponikalnico oziroma vodotok preko lovilca olj.
– Po izvedeni javni kanalizaciji je investitor dolžan objekt priključiti na javno kanalizacijo, MKČN oziroma nepretočno greznico pa na lastne stroške odstraniti in izključiti iz sistema odvajanja odpadnih vod.
– Uporabnik je dolžan ob izgradnji MKČN pridobiti potrdilo in strokovno oceno obratovanju, ki ju na stroške uporabnika izdela izvajalec javne službe.
– Zasnova kanalizacije za podrobni načrt upošteva možnost začasne rešitve, ki se smiselno vklaplja v predvideno trajno rešitev kanalizacije. Generalna rešitev kanalizacije za sanitarno odpadno vodo je časovno še odmaknjena, zato je za nove in nadomestne objekte predvidena začasna rešitev z malimi čistilnimi napravami.
– Predvideno novo parkirišče pri cerkvi se lahko priključi preko lovilca olja na obstoječi kanal za meteorno vodo. Hidravlične karakteristike obstoječega kanala za meteorno vodo po regionalni cesti to omogočajo.
– Predvideno novo parkirišče pri objektu O6 se začasno odvodnjava preko lovilca olja v ustrezno globoko ponikovalnico na podlagi predhodno izvedenega ponikovalnega poizkusa. Za končno rešitev ali v primeru nezmožnosti ponikanja se izvede kanal ob lokalni poti do odprtega jarka speljanega v Krko.
(4) Komunalni odpadki
– Na območju OPPN je uveden individualni prevzem komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest.
– Potrebno je upoštevati določila veljavnega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Ivančna Gorica.
– Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina, od koder izvajalec javne službe redno po določenem urniku odvaža prepuščene mešane komunalne odpadke, odpadno embalažo, morebitne druge frakcije ločenih komunalnih odpadkov in biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad. Prevzemno mesto je praviloma ob javni poti, cesti ali pločniku in ga v skladu z dogovorom določi izvajalec javne službe, vzdržuje in čisti pa uporabnik objekta.
(5) Elektroenergetsko omrežje
– Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu obstoječih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogoji, da se zagotovi zaščita oziroma po potrebi umik elektroenergetskih vodov skladno s tehničnimi normativi in standardi ter veljavno tipizacijo. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
– Začetne točke NN priključkov za posamezne objekte se predvideva na podlagi podane predvidene priključne moči:
– PE1 – gostinsko prenočitveni objekt O1 in O2; nov NN izvod iz tansformatorske postaje (zemljišče s parc. št. 75/8, k.o. Krka),
– PE2 – Območje kmetije Gačnik, objekt O3 in O4 (17 kW); nov NN izvod iz tansformatorske postaje.
– PE3 – Območje objekta Krka 39, objekt O5; nov NN izvod iz tansformatorske postaje (zemljišče s parc. št. 75/8, k.o. Krka) oziroma začasni priklop iz obstoječega zračnega voda, ki poteka v bližini,
– PE4 – območje župnišča in trga pred cerkvijo, objekt O6; nov NN izvod iz tansformatorske postaje (zemljišče s parc. št. 75/8, k.o. Krka),
– Novi kabelski vodi morajo biti izvedeni z zemeljskim vodom minimalnega tipiziranega prereza Al 4x70 + 1,5 mm². Lahko se predvidi NN izvod iz transformatorske postaje za vse predvidene objekte.
– Pred priklopom predvidenih objektov je potrebno transformatorski postaji 20/0,4 kV Videm zamenjati transformator na moč 160 kVA in glavno razdelilno omaro oziroma obstoječi dograditi nove NN izvode.
– Na stalno dostopnih mestih ob dovoznih poteh do načrtovanih objektov, je potrebno predvideti prostostoječe priključno merilne omarice, ki po potrebi omogočajo vgradnjo dveh oziroma večjega števila merilnih mest.
– Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno pridobiti soglasje za priključitev v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji priklopa objektov na predmetno EE infrastrukturo.
– V primeru, da je gradnja načrtovanih objektov pogojena s predhodno preureditvijo, prestavitvijo oziroma nadomestitvijo obstoječe EE infrastrukture, je investitor dolžan naročiti izvedbo in plačati vse stroške.
– Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od poteka tras in naprav EE infrastrukture, če so pridobljene rešitve primernejše s tehničnega vidika in njihove prostorske umestitve. Variantna rešitev mora biti usklajena z upravljavcem distribucijskega omrežja.
– Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s temi smernicami, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve EE vodov, mora biti kot soinvestitor naveden tudi Elektro Ljubljana d.d..
– Elektroenergetska infrastruktura v lasti upravljavca distribucijskega omrežja, ki je predvidena za demontažo se odstrani šele po izgradnji nadomestne elektroenergetske infrastrukture ter po podpisu pogodbe med investitorjem in upravljavcem distribucijskega omrežja.
(7) Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
– Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije k projektnim rešitvam.
– Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.
– Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d..
– Potrebno je izdelati PGD/PZI zaščite oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja in v primeru potrebe po dodatnih oziroma novih TK priključkih tudi PGD/PZI TK omrežja.
(8) Javna razsvetljava
Vse javne površine v območju podrobnega načrta je treba ustrezno osvetliti. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Osvetlitev javnih površin na območju podrobni načrt mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
Komunalna in energetska ureditev sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.4. »Prikaz priključevanja objektov na komunalno javno infrastrukturo«.
X. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ 
24. člen 
(program opremljanja stavbnih zemljišč) 
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je veljavni Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 26/14), oziroma veljavni zakonski in podzakonski akti, ki urejajo to področje.
Za objekte, za katerih priključitev je potrebno dograditi komunalno opremo, se lahko izdela poseben program opremljanja, v katerem se opredeli tudi delež stroškov za obstoječo komunalno opremo.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA 
25. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– obvezno upoštevati vse omilitvene ukrepe za zmanjševanje hrupa in emisij iz gradbišča,
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom,
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav,
– v času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena,
– investitor mora naročilo za prevzem gradbenih odpadkov zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del,
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, nastale v času gradnje, morajo investitorji sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.
26. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
(1) Tlorisni gabariti stavb
Dopustna so odstopanja tlorisnih gabaritov stavb do +0,50 m. Tlorisni gabariti vseh stavb so lahko manjši od predpisanih.
(2) Višinski gabariti stavb
Dopustna so odstopanja navzdol po višini stavb do etažnosti P+M oziroma P+p.
(3) Višinske kote terena in pritličja stavbe
Dopustna so odstopanja višinskih kot terena in višinske kote pritličja stavbe do ±0,50 m.
(4) Namembnost
Namembnost objektov lahko odstopa v skladu z določili 9. člena. Odstopanje je dopustno pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest za vse programe v stavbi.
(5) Prometne, komunalne in energetske ureditve
Dopustne so spremembe prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditev, objektov, naprav in priključkov zaradi ustreznejše oskrbe, racionalnejše izrabe prostora in zaradi rešitev, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.
(6) Parcele, namenjene gradnji objektov
Dopustna so minimalna odstopanja od mej in površin parcel, namenjenih gradnji objektov, pod pogojem, da ni posegov v površine, namenjene javnemu dobru.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 
27. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta) 
Po izvedbi s podrobnim načrtom predvidenih ureditev oziroma po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijsko-vzdrževalna dela objektov in rekonstrukcije, s katerimi nista spremenjena zunanji gabarit in konstrukcijska zasnova stavb,
– obnove fasadnega plašča stavbe pod pogojem, da so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb, zgrajenih v prostorski enoti,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določili 10. člena tega odloka,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju podrobnega načrta, ob pogoju, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
XIII. KONČNE DOLOČBE 
28. člen 
(vpogled v podrobni načrt) 
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled pri:
– Upravi Občine Ivančna Gorica, oddelku, pristojnem za urejanje prostora;
– Upravni enoti Grosuplje.
29. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0003/2013-22
Ivančna Gorica, dne 23. novembra 2016
Župan 
Občine Ivančna Gorica 
Dušan Strnad l.r.