Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2016 z dne 6. 4. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2016 z dne 6. 4. 2016

Kazalo

1000. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca, stran 3470.

  
Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in56/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca 
1. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju Mestne občine Celje in občin Hrastnik, Laško, Polzela, Prebold in Žalec, ter vodovarstveni režim.
(2) Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.
2. člen 
(1) Vodovarstveno območje sestavljajo notranja območja z območji zajetij, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Območja zajetij so določena okoli zajetih izvirov in črpalnih vrtin ter so navedena na seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Na karti iz prejšnjega odstavka so zajeti izviri prikazani z znakom, ki je pravokotnik modre barve, in črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve.
(3) Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom, razen za zajetji ČPod-2/04 in ČPod-1/00 (Podlog), kjer se notranja območja delijo na:
a) območje zajetja,
b) najožje vodovarstveno območje, ki je razdeljeno na:
– podobmočje z najstrožjim vodovarstvenim režimom in
– podobmočje z zelo strogim vodovarstvenim režimom,
c) ožje vodovarstveno območje, ki je razdeljeno na:
– podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom in
– podobmočje z manj strogim vodovarstvenim režimom in
č) širše vodovarstveno območje.
(4) Notranja območja iz prejšnjega odstavka so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so označena na naslednji način:
1. za zajetja iz priloge 4 te uredbe, razen za zajetji ČPod-2/04 in ČPod-1/00 (Podlog):
a) območje zajetja z belo barvo in oznako »VVO 0«,
b) najožje območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
c) ožje območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« in
č) širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«;
2. za zajetji ČPod-2/04 in ČPod-1/00 (Podlog):
a) območje zajetja z belo barvo in oznako »VVO 0«,
b) najožje območje z oranžnima barvama in oznako »VVO I A« in »VVO I B«,
c) ožje območje z rumenima barvama in oznako »VVO II A« in »VVO II B« ter
č) širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.
3. člen 
(1) Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Seznam parcel iz prejšnjega odstavka je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz julija 2014, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3) Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja, se na novonastalih parcelah za gradnje določi vodovarstveni režim, ki je strožji.
(5) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.
2. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE 
4. člen 
(1) Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2) Na najožjem vodovarstvenem območju je dovoljena raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, tudi za lastno oskrbo s pitno vodo, če gre za oskrbo s pitno vodo obstoječih stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb, ki nimajo možnosti priključitve na sistem javne oskrbe s pitno vodo, in se lahko podeli vodna pravica za rabo vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.
(3) Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnega telesa, ki se varuje s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.
3. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE 
5. člen 
(1) Na območju zajetja je prepovedana gradnja, določena v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov (v nadaljnjem besedilu: gradnja), razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2) Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ali na delovanje sistema oskrbe s pitno vodo, kot so: odlaganje odpadkov, skladiščenje nevarnih snovi, uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), uporaba gnojil, soljenje utrjenih površin zunaj urejenega območja odvajanja padavinske odpadne vode, vzdrževanje vozil, parkiranje gradbenih strojev, razen če gre za dejavnosti za javno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
6. člen 
(1) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako »–«.
(2) Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznakama »pp« ali »pip«, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja ali mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del na notranjih območjih ni sprejemljivo.
7. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja vojaških objektov, objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost in se vodno soglasje izda, če se zaradi rekonstrukcije ne spremenita velikost in namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če so za gradnjo zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(2) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, vzdrževalna dela v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, investicijska vzdrževalna dela na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi vzdrževalnih del v javno korist sprejemljivo.
(3) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena so na notranjih območjih dovoljena tudi redna vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi, če gre za obnovo v okviru vzdrževanja v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, redna vzdrževalna dela letalskih navigacijskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter vzdrževalna dela v javno korist na elektroenergetski infrastrukturi in objektih v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževalna dela v javno korist na področju energetike, in s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek vodno soglasje na notranjih območjih ni potrebno za redna vzdrževalna dela na javnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in redna vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi, ki niso obnova v okviru vzdrževanja iz prejšnjega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo železniški promet.
(5) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste, mostove, distribucijske elektroenergetske vode in plinovode za zemeljski plin, cevovode za pitno in odpadno vodo ter telekomunikacijske vode, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe stavbe na teh območjih oziroma za stavbe, katerih gradnja je dovoljena s to uredbo, če je gradnja dovoljena s prostorskimi akti občin, in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(6) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na notranjih območjih dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za gradnjo gozdnih cest in grajenih gozdnih vlak, če je za izvedbo te gradnje pridobljeno pozitivno mnenje izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(7) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, določena v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter odstranitev objektov.
8. člen 
(1) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.
(2) Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4) Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če je to gradnja infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, za katerega je narejena celovita presoja vplivov na okolje in pridobljeno okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena za gradnjo, ki je v preglednicah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip« in je na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja o državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena.
9. člen 
Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih iz prejšnjega člena, če so upoštevane prepovedi in izpolnjeni pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.
3.1. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE NA NAJOŽJEM VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA ZAJETJA MEDLOG 
10. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog za potrebe delovanja obstoječega letališča v Levcu dovoljena gradnja za posodobitev obstoječih stavb in letališke steze ter gradnja nove dovozne ceste in se izda vodno soglasje, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog dovoljena gradnja letališča za helikopterje za javne potrebe s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo izda vodno soglasje, če so načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(3) Pretakanje goriva na območju iz prejšnjih odstavkov je prepovedano izven urejenih površin, ki morajo biti vodotesne in morajo imeti zagotovljeno zbiranje in odvajanje odpadnih voda izven vodovarstvenega območja.
11. člen 
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog za gradnjo glavne, regionalne ali lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v preglednici 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
12. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog v naselju Levec na parcelah, navedenih v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če:
1. gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij in dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj naselja;
2. je zagotovljeno odvajanje odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda;
3. se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskim aktom Občine Žalec, in je gradnja dovoljena s prostorskim izvedbenim aktom Občine Žalec;
4. gre za gradnjo stanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednima številkama 1 in 2, če gre za stanovanjske stavbe z največ štirimi stanovanji;
5. gre za ureditev parkirišča z največ 30 parkirnimi mesti, pri čemer je treba zagotoviti, da se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo;
6. gre za gradnjo nestanovanjskih stavb iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami:
– 1 z največ 400 m2 bruto površine, če gre za samostojne gostinske stavbe, kot so okrepčevalnice, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji ipd.;
– 2 in 3 do največ 500 m2 bruto površine, če gre za stavbe javne uprave ali stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za stavbe s poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij z največ tremi zaposlenimi, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice;
– 6 do največ 300 m2 bruto površine, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic;
– 8 do največ 300 m2 bruto površine, če gre za pokrito parkirišče in kolesarnico in če je zagotovljeno odvajanje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo;
– 9 do največ 900 m2 bruto površine, če gre za pekarno, do največ 900 m2 bruto površine, če gre montažno halo za trgovsko dejavnost in do največ 420 m2 bruto površine, če gre za delavnico za servis vozil, in če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Gradnja je prepovedana, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del ni sprejemljivo. Gradnje novih nestanovanjskih stavb so dovoljene, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške, pri čemer se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani;
– 11 do največ 1000 m2 bruto površine, če gre za kulturni dom z dvorano za družabne prireditve;
– 15 do največ 200 m2 bruto površine, če gre za spremljajoči objekt ob športnih igriščih, namenjen garderobi, shrambi za rekvizite, sanitarijam in klubskim prostorom;
– 19 do največ 400 m2 bruto površine, če gre za stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije.
(2) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog v naselju Levec na parcelah, navedenih v prilogi 5 te uredbe, dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, za:
– športna igrišča za športe na prostem, razen za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke,
– druge gradbene inženirske objekte za šport, rekreacijo in prosti čas, če gre za otroška in druga javna igrišča, javne vrtove, parke, trge, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(3) Gradnja posameznih vrst stavb, navedenih pod točkami a, b, c, e, f in g iz prvega odstavka tega člena, in objektov iz prejšnjega odstavka je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za ožje vodovarstveno območje.
13. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje, če gre za izvajanje kmetijske ali dopolnilnih dejavnosti v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov, če:
1. gre za gradnje novih nestanovanjskih stavb iz 7. točke tega odstavka, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2. so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
3. so upoštevane zahteve in prepovedi ter izpolnjeni pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
4. se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti,
5. gre za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
6. se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,
7. gre za nestanovanjske stavbe, ki so stavbe za:
– rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte),
– rejo živali,
– spravilo pridelka,
– shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije in
– izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjeni zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(2) Za gradnjo nove ali rekonstrukcijo obstoječe stavbe za rejo živali je treba poleg zahtev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje zahteve:
‒ gradnja nove stavbe za rejo živali je dopustna, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost in če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje nove stavbe sprejemljivo. Sprememba namembnosti je dovoljena le za dejavnosti, ki so se na kmetijskem gospodarstvu izvajale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se njihov obseg s tem ne poveča,
‒ na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
‒ skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
‒ izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in
‒ pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva, določene za posamezno notranje območje.
(3) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če:
– gre za širitev obstoječe državne ceste znotraj obstoječega varovalnega pasu ob tej državni cesti, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo ceste,
– je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter
– gre za gradnjo znotraj varovalnega pasu v širini, ki velja na dan uveljavitve te uredbe.
(4) Gradnja posameznih vrst stavb in izvedba gradbenih del iz prvega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 in preglednice 1.2 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za ožje vodovarstveno območje.
14. člen 
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog v delu, ki je na območju Mestne občine Celje, dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za eno ali dvostanovanjske stavbe, če:
– gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij Mestne občine Celje;
– je zagotovljeno odvajanje odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda;
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskim aktom Mestne občine Celje, in je gradnja dovoljena s prostorskim izvedbenim aktom Mestne občine Celje.
3.2. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE NA NAJOŽJEM VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA ZAJETJA ROJE 
15. člen 
Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Roje dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje, če:
– je zagotovljeno odvajanje odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda;
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč in je gradnja dovoljena s prostorskim aktom Občine Žalec, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe;
– gre za gradnjo nestanovanjskih stavb za izvajanje lesne dejavnosti in trgovine z lesnim gradbenim materialom, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Gradnja je prepovedana, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del ni sprejemljivo. Gradnje novih nestanovanjskih stavb so dovoljene, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške, pri čemer se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani.
3.3. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE NA OŽJEM IN ŠIRŠEM VODOVARSTVENEM OBMOČJU ZA ZAJETJA MEDLOG IN ROJE 
16. člen 
(1) Ne glede na zahteve iz 8. člena te uredbe je na ožjem in širšem vodovarstvenem območju za zajetja Medlog in Roje dovoljena posamezna gradnja in se izda vodno soglasje pod posebnimi pogoji samo za:
1. enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe za prebivalce, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda;
2. nestanovanjske stavbe, namenjene za opravljanje dejavnosti prebivalcev, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, če gre za:
a) stavbe za rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte), spravilo pridelka, shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije;
b) stavbe za rejo živali, pri čemer morata biti skladiščenje živinskih gnojil in ravnanje z izcednimi vodami iz stavbe za rejo živali urejena v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Za stavbe za rejo več kot 5 glav velike živine mora biti iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi rekonstrukcije ali gradnje teh stavb sprejemljivo;
c) stavbe za izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjeni zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
č) stavbe za gostinsko ali turistično ponudbo do največ 500 m2 bruto površine;
d) stavbe za trgovsko dejavnost do največ 500 m2 bruto površine, če gre za prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice;
e) stavbe za druge storitvene dejavnosti do največ 150 m2 bruto površine, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic ter bencinskih servisov;
f) industrijske stavbe znotraj gospodarske cone za izvajanje obstoječe dejavnosti, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Gradnja je prepovedana, če v postopku pridobivanja vodnega soglasja analiza tveganja za onesnaženje ni bila izvedena ali če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje ali izvajanja gradbenih del ni sprejemljivo. Gradnja novih nestanovanjskih stavb je dovoljena, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške, pri čemer se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani;
3. razširitev vzletno pristajalne steze na obstoječem letališču Levec, če so na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda;
4. pregrade in jezove iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe in
5. nezahtevne in enostavne objekte ter vzdrževanje objektov pod pogoji, določenimi za posamezni objekt v preglednici 1.3 priloge 3 te uredbe.
(2) Gradnja iz prejšnjega odstavka je dovoljena in se izda vodno soglasje, če:
– so upoštevane zahteve in prepovedi ter izpolnjeni pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
– so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in
– se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč ter je gradnja dovoljena s prostorskim aktom.
3.4. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE ZA ZAJETJA GABERŠEK, ISTAJE, JEDERT, KAPLA, LIBOJE, MATIJEVEC, PODKRAJ, PODLOG, ŠVARC, TREMERJE IN VRBJE 
17. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) za zajetja Gaberšek, Istaje, Jedert, Kapla, Liboje, Matijevec, Podkraj, Švarc, Tremerje in Vrbje ter na podobmočju najožjega območja z zelo strogim vodovarstvenim režimom (VVO I b) za zajetji Podlog in na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom (VVO II a) za zajetji Podlog, dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje za izvajanje kmetijske ali dopolnilnih dejavnosti v okviru obstoječih kmetijskih gospodarstev ali njihovih pravnih naslednikov, če:
1. gre za gradnje novih nestanovanjskih stavb iz 7. točke tega odstavka, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške,
2. če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
3. so upoštevani zahteve, prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
4. se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti, sprejetimi pred uveljavitvijo te uredbe,
5. gre za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
6. se zmogljivosti obstoječih nestanovanjskih stavb ne povečajo,
7. gre za nestanovanjske stavbe, ki so stavbe za:
– rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte),
– rejo živali,
– spravilo pridelka,
– shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ter
– izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjeni zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(2) Za gradnjo nove ali rekonstrukcijo obstoječe stavbe za rejo živali je treba poleg zahtev iz prejšnjega odstavka upoštevati še naslednje zahteve:
‒ gradnja nove stavbe za rejo živali je dopustna, če se prejšnja stavba za rejo živali odstrani ali spremeni njena namembnost in če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje nove stavbe sprejemljivo. Sprememba namembnosti je dovoljena le za dejavnosti, ki so se na kmetijskem gospodarstvu izvajale pred uveljavitvijo te uredbe, pri čemer se njihov obseg s tem ne poveča,
‒ na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva skupna obremenitev z rejnimi živalmi ne sme presegati obremenitev, določenih s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
‒ skladiščenje živinskih gnojil mora biti urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov,
‒ izcedne vode iz stavbe za rejo živali morajo biti speljane v vodotesno skladišče za živinska gnojila, ki mora biti zgrajeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, in
‒ pri tehnologiji zbiranja živinskih gnojil morajo biti upoštevane prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva, določene za posamezno notranje območje.
(3) Gradnja posameznih vrst stavb iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za ožje vodovarstveno območje.
18. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) za zajetja Gaberšek, Istaje, Jedert, Kapla, Liboje, Matijevec, Podkraj, Švarc, Tremerje in Vrbje ter na podobmočju najožjega območja z zelo strogim vodovarstvenim režimom (VVO I b) za zajetji Podlog in na podobmočju ožjega območja s strogim vodovarstvenim režimom (VVO II a) za zajetji Podlog, dovoljene gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ki niso stavbe iz prejšnjega člena, in se izda vodno soglasje, če:
1. so upoštevane zahteve in prepovedi ter izpolnjeni pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
2. se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč, določenih s prostorskimi akti, sprejetimi pred uveljavitvijo te uredbe,
3. gre za enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe za prebivalce, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda,
4. gre za nestanovanjske stavbe, namenjene potrebam opravljanja dejavnosti prebivalcev, ki so na teh območjih opravljali dejavnost pred uveljavitvijo te uredbe in so stavbe za:
– gostinsko ali turistično ponudbo do največ 500 m2 bruto površine,
– šolo, vrtec, jasli ali ambulanto,
– stavbe javne uprave ali stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za stavbe s poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij z največ tremi zaposlenimi, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, prodajne galerije ali knjižnice, do največ 500 m2 bruto površine,
– druge storitvene dejavnosti do največ 300 m2 bruto površine, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic ter bencinskih servisov.
(2) Gradnja novih stavb iz prejšnjega odstavka je dovoljena, kadar rekonstrukcije obstoječih nestanovanjskih stavb in njihova prilagoditev zahtevam vodovarstvenega režima tehnično niso izvedljive ali pomenijo nesorazmerno visoke stroške, pri čemer se po gradnji nove stavbe prejšnja stavba, ki je imela enak namen, odstrani.
(3) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe so na vodovarstvenih območjih za zajetja iz prvega odstavka tega člena dovoljene gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov ter vzdrževanje objektov pod pogoji, določenimi za posamezni objekt v preglednici 1.3 priloge 3 te uredbe.
(4) Gradnja posameznih vrst stavb iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za ožje vodovarstveno območje.
19. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena ter prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 8. člena te uredbe so na ožjih vodovarstvenih območjih (VVO II) za zajetja Gaberšek, Istaje, Jedert, Kapla, Liboje, Matijevec, Podkraj, Švarc, Tremerje in Vrbje ter na podobmočju najožjega območja z manj strogim vodovarstvenim režimom (VVO II b) za zajetji Podlog dovoljene gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda in če:
1. so upoštevane zahteve in prepovedi ter izpolnjeni pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
2. se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč in je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe,
3. gre za enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe za prebivalce, ki so na teh območjih bivali pred uveljavitvijo te uredbe,
4. gre za nestanovanjske stavbe, namenjene za opravljanje dejavnosti prebivalcev, ki so na teh območjih opravljali dejavnost pred uveljavitvijo te uredbe, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, če gre za stavbe za:
– rastlinsko pridelavo (vključno z rastlinjaki, ki niso uvrščeni med nezahtevne in enostavne objekte), za spravilo pridelka, shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije;
– rejo živali, pri čemer morata biti skladiščenje živinskih gnojil in ravnanje z izcednimi vodami iz stavbe za rejo živali urejena v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Za stavbe za več kot 5 glav velike živine mora biti iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi rekonstrukcije ali gradnje teh stavb sprejemljivo;
– izvajanje dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, če so izpolnjeni zahteve in pogoji iz predpisa, ki ureja vrste, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
– gostinsko ali turistično ponudbo;
– javno upravo ali stavbe, namenjene poslovanju s strankami v bankah ali poštah, za stavbe s poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij, za samostojne prodajalne z živili oziroma tekstilom, za prodajne galerije ali knjižnice;
– druge storitvene dejavnosti, razen kemičnih čistilnic, pralnic in avtopralnic ter bencinskih servisov;
5. gre za pregrade in jezove iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe in
6. gre za nezahtevne in enostavne objekte ter vzdrževanje objektov pod pogoji, določenimi za posamezni objekt v preglednici 1.3 priloge 3 te uredbe.
(2) Gradnja posameznih vrst stavb iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za ožje vodovarstveno območje.
20. člen 
(1) Ne glede na prvi odstavek 6. člena ter prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 8. člena te uredbe so na širših vodovarstvenih območjih (VVO III) za zajetja Gaberšek, Istaje, Jedert, Kapla, Liboje, Matijevec, Podkraj, Podlog, Švarc in Vrbje dovoljene gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb in se izda vodno soglasje, če:
‒ so upoštevane zahteve in prepovedi ter izpolnjeni pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda,
‒ so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in
‒ se ne povečuje obseg zazidljivih zemljišč in je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni tudi naslednji posebni pogoji:
1. gre za stanovanjske stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedene pod zaporednima številkama 1 in 2;
2. gre za nestanovanjske stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, navedene pod zaporednimi številkami:
‒ 1, 2, 3, 6, 7, 11, 12, 16, 18, 19, 20, 21, 22 in 23,
‒ 13, če gre za stavbe za izobraževanje,
‒ 14, če gre za ambulanto,
‒ 17, če je skladiščenje živinskih gnojil in ravnanje z izcednimi vodami iz stavb za rejo živali urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
‒ 17a, če iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje izhaja, da je tveganje za onesnaženje zaradi rekonstrukcije ali gradnje teh stavb sprejemljivo, in če je skladiščenje živinskih gnojil in ravnanje z izcednimi vodami iz stavb za rejo živali urejeno v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
3. gre za cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, razen naftovodov in prenosnih plinovodov;
4. gre za druge gradbene inženirske objekte iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, razen odlagališč odpadkov in objektov za zbiranje ali obdelavo odpadkov;
5. gre za izvajanje gradbenih del iz preglednice 1.2 priloge 3 te uredbe;
6. gre za pregrade in jezove iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe in
7. gre za nezahtevne in enostavne objekte ter vzdrževanje objektov pod pogoji, določenimi za posamezni objekt v preglednici 1.3 priloge 3 te uredbe.
(3) Gradnja posameznih vrst stavb iz prejšnjega odstavka je dovoljena pod pogoji, določenimi za posamezno vrsto stavbe iz preglednice 1.1 priloge 3 te uredbe, kakor so navedeni za širše vodovarstveno območje.
3.5. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE ZA ZAJETJA GABROVKA, KOŠNICA, RAMŠAK, ŠTARKELJ IN PONIKVA 
21. člen 
Ne glede na prvi odstavek 6. člena ter prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 8. člena te uredbe je na notranjih območjih za zajetja Gabrovka, Košnica, Ramšak, Štarkelj in Ponikva dovoljena gradnja in se izda vodno soglasje za nezahtevne in enostavne objekte ter vzdrževanje objektov pod pogoji, določenimi za posamezni objekt v preglednici 1.3 priloge 3 te uredbe, če gre za objekte, namenjene za opravljanje dejavnosti prebivalcev, ki so na teh območjih opravljali dejavnost pred uveljavitvijo te uredbe, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
4. PREPOVEDI V ZVEZI Z RAVNANJEM Z ZEMLJIŠČI IN GOZDOM 
22. člen 
(1) Na notranjih območjih so na kmetijskih zemljiščih prepovedani:
‒ gnojenje brez gnojilnega načrta;
‒ uporaba blata iz čistilnih naprav, določena v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
‒ uporaba komposta in pregnitega blata 1. ali 2. kakovostnega razreda, določena v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
‒ gnojenje z ostanki iz greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;
‒ shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
‒ shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. kakovostnega razreda, določenega v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
‒ shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
‒ vnos zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila, določenih v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(2) Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na njegovo zahtevo na vpogled pristojnemu inšpektorju. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.
23. člen 
(1) Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
‒ gnojenje z gnojnico in gnojevko;
‒ preoravanje trajnega travinja, razen če gre za travinje (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.
(2) Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3) Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi, določenih v predpisu, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
‒ za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
‒ največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvedeta na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvede v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
‒ za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni pred setvijo ozimnih vrst žita je vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
‒ za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;
‒ za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
‒ za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4) Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5) Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
‒ napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korita lahko premeščajo po pašni površini in se s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
‒ pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.
24. člen 
Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.
25. člen 
(1) Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana raba FFS, ki vsebujejo aktivne snovi s seznama aktivnih snovi.
(2) Seznam aktivnih snovi iz prejšnjega odstavka izdela ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, in ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca decembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske skupnosti ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.
(3) Seznam iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva.
(4) Če seznam aktivnih snovi iz prvega odstavka tega člena ni izdelan v roku iz drugega odstavka tega člena, velja do njegove objave zadnji objavljeni seznam.
26. člen 
(1) Za zatiranje škodljivih organizmov na najožjih vodovarstvenih območjih se lahko uporabljajo FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s seznama aktivnih snovi iz prejšnjega člena in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:
‒ raven intenzivnosti kmetijske pridelave na najožjih vodovarstvenih območjih se ne poveča oziroma lahko ostane največ na ravni, kakršna je ob uveljavitvi te uredbe;
‒ uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi);
‒ prednost ima uporaba tistih kemičnih ukrepov in FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov;
‒ med sezonami oziroma v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS.
(2) Uporaba FFS na neporaslih golih kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin ali pred presajanjem kmetijskih rastlin ni dovoljena. Izjemoma je uporaba FFS na neporaslih golih kmetijskih zemljiščih v času po setvi pred vznikom ali pred presajanjem kmetijskih rastlin dopustna, če ni na voljo primernejših pripravkov za uporabo po vzniku in če ti pripravki ne pomenijo tveganja za onesnaženje pitne vode. Vsako tako izjemno uporabo FFS je treba posebej zapisati v evidenci o uporabljenih FFS v skladu s predpisom, ki ureja dolžnost uporabnikov FFS.
27. člen 
Na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših vodovarstvenih območjih se lahko škodljivi organizmi zatirajo z uporabo FFS v skladu s predpisi, ki urejajo FFS.
28. člen 
Na notranjih območjih so v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, v parkih, na otroških igriščih in drugih javnih igriščih, zelenicah, športnih igriščih ter gradbeno inženirskih objektih za šport, rekreacijo in prosti čas prepovedani:
‒ gnojenje, razen če gre za gnojenje vrtov ob stanovanjskih stavbah;
‒ gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;
‒ gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;
‒ uporaba blata iz čistilnih naprav, določena v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
‒ uporaba komposta in pregnitega blata 1. ali 2. kakovostnega razreda, določenega v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
‒ shranjevanje organskih gnojil, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;
‒ shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. kakovostnega razreda, določenega v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata,
‒ shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;
‒ vnos zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila, določenih v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za vnos v gozdu.
29. člen 
(1) Na notranjih območjih je dovoljeno pogozdovanje in obnova gozda s saditvijo oziroma setvijo. Pred začetkom del na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(2) Na notranjih območjih se lahko izvajajo dela v gozdovih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo gozdov.
(3) Pred sečnjo in spravilom lesa z mehanizacijo iz gozda na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo.
30. člen 
Na notranjih območjih je prepovedano zatiranje škodljivih organizmov s kemičnimi ukrepi in uporabo FFS v gozdu in na stavbnih zemljiščih, vključno z objekti prometne infrastrukture, v parkih, na otroških igriščih in drugih javnih igriščih, zelenicah, športnih igriščih ter gradbeno inženirskih objektih za šport, rekreacijo in prosti čas.
5. DRUGI POGOJI IN OMEJITVE 
31. člen 
(1) Na notranjih območjih sta poseganje v vodotoke ali priobalna zemljišča ter odvzem naplavin iz vodotokov in priobalnih zemljišč prepovedana, razen če gre za izvajanje javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč ali izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(2) Na notranjih območjih je poseganje na območjih zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov prepovedano, razen če gre za izvajanje javne službe izvajanja ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
32. člen 
(1) Skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi v objektih na notranjih območjih je prepovedano, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo, in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih prostorih.
(2) Na notranjih območjih je parkiranje vozil zunaj urejenih parkirnih površin prepovedano, razen če gre za parkiranje lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja kmetijskih ali gozdarskih del ali če gre za parkiranje v času prireditev, ki so jih dovolile pristojne upravne enote.
(3) Na notranjih območjih je vožnja s štirikolesniki, motornimi kolesi, kolesi ali motornimi sanmi zunaj javnih cest in poti prepovedana, razen če gre za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
33. člen 
(1) Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo izvajalcem občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop do objektov za izvajanje meritev količine in kakovosti vode, njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev in odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količine in kakovosti vode.
(2) Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo izvajalec občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, ki upravljata s posameznimi objekti, izvede pa jo od njiju pooblaščeni izvajalec.
6. NADZOR 
34. člen 
(1) Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi z:
– ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo in gozdarstvo,
– prepovedmi in omejitvami uporabe FFS in sredstev za zaščito lesa opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,
– prepovedmi in omejitvami za gradnjo objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov opravljajo gradbeni inšpektorji,
– prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.
7. KAZENSKE DOLOČBE 
35. člen 
(1) Z globo od 4.000 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. uporablja vodo v nasprotju z določbami prvega odstavka 4. člena te uredbe;
2. gradi ali opravlja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe;
3. gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 21. člena te uredbe;
4. gnoji brez gnojilnega načrta iz prve alineje 22. člena te uredbe;
5. gnoji z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja v nasprotju z 22. členom te uredbe;
6. uporablja ali shranjuje kompost in pregnito blato 1. ali 2. kakovostnega razreda v nasprotju z 22. členom te uredbe;
7. uporablja ali shranjuje blato iz čistilnih naprav v nasprotju z 22. členom te uredbe;
8. vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju z 22. členom te uredbe;
9. gnoji z gnojnico in gnojevko ali preorava trajno travinje v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena te uredbe;
10. gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena te uredbe;
11. uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 23. člena te uredbe;
12. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 23. člena te uredbe;
13. pase v nasprotju s petim odstavkom 23. člena te uredbe;
14. gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 24. členom te uredbe;
15. uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena te uredbe;
16. izvaja zatiranje škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 26. in 27. členom te uredbe;
17. gnoji, shranjuje oziroma uporablja blato ali vnaša zemeljski izkop, umetno pripravljene zemljine ali polnila v nasprotju z 28. členom te uredbe;
18. ravna z gozdom v nasprotju z 29. členom te uredbe;
19. zatira škodljive organizme v nasprotju s 30. členom te uredbe;
20. posega v vodotoke, priobalna zemljišča ali na območja zemeljskih, hribinskih in snežnih plazov v nasprotju z 31. členom te uredbe;
21. ravna v nasprotju z 32. členom te uredbe;
22. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 33. člena te uredbe.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
36. člen 
Gnojilni načrti, pripravljeni pred uveljavitvijo te uredbe, se uporabljajo kot gnojilni načrti iz drugega odstavka 22. člena te uredbe do konca obdobja, za katerega so bili pripravljeni.
37. člen 
Seznam iz 25. člena te uredbe se za rastno sezono kmetijskih rastlin za leti 2016 in 2017 objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje, najpozneje en mesec po uveljavitvi te uredbe.
38. člen 
(1) Izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo na vodovarstvenem območju morajo pripraviti načrt za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja merila za označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje v enem letu po uveljavitvi te uredbe.
(2) Na podlagi načrta iz prvega odstavka tega člena morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje v enem letu in pol po uveljavitvi te uredbe.
39. člen 
(1) Mestna občina Celje, Občina Žalec in izvajalci obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo morajo zagotoviti namestitev ograj okoli zajetij v skladu s predpisom, ki določa kriterije za določitev vodovarstvenega območja, v enem letu od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ograje okrog zajetij E (Medlog) in F (Medlog) zaradi varnosti letalskega prometa na letališču Levec ni treba zagotoviti.
40. člen 
Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih zagotoviti izvajanje določb 23. in 25. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2019.
41. člen 
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih.
42. člen 
Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katere je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:
– pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,
– izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja, ali
– izdano pravnomočno oziroma dokončno vodno soglasje.
43. člen 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-7/2016
Ljubljana, dne 31. marca 2016
EVA 2015-2550-0090
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik