Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2015 z dne 10. 7. 2015

Kazalo

2116. Odlok o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Občine Kočevje, stran 5773.

  
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) in 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15) je Občinski svet Občine Kočevje na 10. redni seji dne 23. 6. 2015 sprejel
O D L O K
o koncesiji za izkoriščanje gozdov v lasti Občine Kočevje
1. člen
(predmet odloka)
(1) Ta odlok je koncesijski akt za izkoriščanje gozdov, ki so v lasti Občine Kočevje.
(2) Izkoriščanje gozdov po tem odloku zajema sečnjo in spravilo lesa, prodajo gozdnih lesnih sortimentov, opravljanje varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialnih in ekoloških funkcij gozdov, ter gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: koncesija), razen vzdrževanja gozdnih cest.
(3) Izkoriščanje gozdov iz prejšnjega odstavka koncesionar iz 3. člena tega odloka izvaja na vseh gozdovih v lasti Občine Kočevje, ki se podrobno določijo z navedbo parcelnih številk v koncesijski pogodbi. Koncesionar ima izključno pravico izvajati dejavnost izkoriščanja gozdov iz prejšnjega odstavka na vseh območjih izvajanja koncesije.
2. člen
(koncedent)
Koncedent je Občina Kočevje.
3. člen
(koncesionar in pogoji za koncesionarja)
(1) Koncesija po tem odloku se podeli neposredno družbi Kočevski les, družba za lesno proizvodnjo, d.o.o., Kočevje, matična številka 6812694000 (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem postopku, s smiselno uporabo predpisov, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– je ustanovljen za izvajanje dejavnosti, ki so potrebne za izvajanje koncesije,
– ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku ali postopku prisilnega prenehanja ali je bil zanj podan predlog za začetek takega postopka in sodišče o tem predlogu še ni odločilo ali z njegovimi posli iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju,
– nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 eurov ali več v obdobju 30 zaporednih dni ali več,
– sam ali njegov zakoniti zastopnik ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 42. člena Zakona o javnem naročanju oziroma iz ustreznega člena zakona, ki bi ta zakon nadomestil,
– koncedent ga obvladuje podobno kot svoje službe, kar vključuje obvladovanje preko druge pravne osebe, ki jo na enak način obvladuje koncedent,
– v koncesionarju ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala,
– koncesionar izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki mu jih je zaupal koncedent ali druga pravna oseba, ki jo koncedent obvladuje,
– prevzema odgovornost za škodo, ki bi jo z opravljanjem ali v zvezi z opravljanjem koncesije lahko povzročila in vključuje škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem dejavnosti, ki je predmet koncesije, povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu ali tretjim osebam,
– izpolnjuje pogoje, določene v predpisu, ki ureja minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih.
4. člen
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun, pri tem pa nosi celotno tveganje povpraševanja po lesnih sortimentih in druga tržna tveganja koncesije.
(2) Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, v skladu z zakonom in podzakonskimi akti upoštevati naslednje:
– gozdove, na območju katerih izvaja koncesijo, je dolžan izkoriščati sam kot dober gospodar,
– koncesijo je dolžan izvajati v skladu z zakonodajo, sklenjeno koncesijsko pogodbo in sprejetimi ter potrjenimi plani in programi s strani koncedenta,
– sam oziroma njegovi podizvajalci morajo izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije (npr. dovoljenja, licence),
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi,
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode,
– po končani sečnji in spravilu mora zagotoviti sanacijo gozdnih prometnic (ceste, vlake, sečne poti ...),
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo (t.i. gozdarski obrat) za vsa dela, ki so predmet koncesije,
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju koncesije,
– pripraviti je dolžan predlog letnega programa izkoriščanja gozdov do 1. decembra tekočega leta za naslednje leto in koncedentu sporočati okoliščine, ki bi tekom izvajanja letnega programa lahko predstavljale podlago za spremembo letnega programa,
– izvajati mora ekonomsko-socialni program razvoja lesno predelovalne industrije v regiji, ki ga sprejme koncedent in je priloga koncesijske pogodbe ter o izvajanju programa koncedentu letno poročati in zagotavljati dokazila o izvajanju programa,
– poskrbeti mora, da vsak tovor z lesnimi sortimenti spremlja odpremnica s podatki o oddelku, odseku, delovišču, količini in kakovosti gozdnih lesnih sortimentov po drevesnih vrstah in odpremnice elektronsko pošiljati koncedentu pred odvozom gozdnih lesnih sortimentov s kamionske ceste,
– mesečno mora poročati koncedentu o izvajanju letnega programa izkoriščanja gozdov in ekonomsko-socialnega programa razvoja lesno predelovalne industrije v regiji,
– gozdne lesne sortimente je pred njihovim odvozom s kamionske ceste dolžan razvrstiti v skladu s standardi iz pravilnika, ki ureja merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih proizvodov oziroma v skladu z drugimi standardi, ki se določijo s koncesijsko pogodbo in označiti s ploščico s kodo, tako da so iz pripadajoče dokumentacije razvidni bistveni podatki, kakor se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo,
– za posamezna dela v gozdu, ki jih namerava izvesti s podizvajalci, mora pridobiti soglasje koncedenta, ki se izda pod pogojem, da se s takšnim poslovanjem zagotovi delo lokalnim (pod)izvajalcem.
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige,
– poročati mora koncendentu o izvajanju koncesije,
– izpolnjevati mora druge obveznosti, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
5. člen
(letni program izkoriščanja gozdov)
(1) Letni program izkoriščanja gozdov sprejme župan Občine Kočevje na podlagi osnutka, ki ga pripravi koncesionar.
(2) V letnem programu izkoriščanja gozdov se po posameznih območjih izvajanja koncesije med drugim določijo količinski, vrednostni in kvalitativni podatki glede:
– sečnje, spravila in prodaje gozdnih lesnih sortimentov,
– gozdnogojitvenih in varstvenih del ter del za socialne in ekološke funkcije gozdov upoštevaje načrte Zavoda za gozdove Slovenije,
– gradnje gozdnih cest ter
– gradnje, priprave in vzdrževanja gozdnih vlak.
(3) Koncesionar pripravi osnutek letnega programa in ga pošlje koncedentu v elektronski obliki v sprejem do 1. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(4) Koncedent lahko letni program med letom kadarkoli spremeni, če nastopi višja sila, zaradi katere je treba spremeniti letni obseg izkoriščanja gozdov za več kot 10 % obsega del, če se tržne cene gozdnih lesnih sortimentov spremenijo za več kot 10 % ali če se spremenita koncesijski akt in koncesijska pogodba v delu, ki vpliva na letni program. Za nastop višje sile se štejejo posledice naravnih ujm, zlasti žleda, snega, močnega vetra, požara ipd. ter kalamitete škodljivcev in bolezni, koncesionar pa mora v okviru objektivnih možnosti opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(5) Sečnjo in spravilo lesa mora koncesionar opravljati v skladu s sečno-spravilnimi načrti, ki jih je dolžan izdelati na podlagi tehnološkega dela gozdnogojitvenih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije. V roku meseca dni po prejemu gozdnogojitvenega načrta in podatkov o izbranem drevju za posek mora koncesionar koncedentu po posameznih območjih izvajanja koncesije posredovati podatke iz sečno-spravilnih načrtov, in sicer:
– število ur v skladu z normativom, kot je predpisano za sečnjo in spravilo, ločeno po spravilnih sredstvih,
– oceno strukture sortimentov, ločeno na hlodovino in preostali les za iglavce in listavce,
– vrednost del za gradnjo, pripravo in vzdrževanje gozdnih vlak s specifikacijo.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko koncesionar v dogovoru s koncendentom opravi sanitarno sečnjo na podlagi 29. člena Zakona o gozdovih tudi brez sečno-spravilnega načrta, mora pa najpozneje v enem mesecu po izvedeni sečnji koncedentu sporočiti podatke, ki so navedeni v prejšnjem odstavku.
6. člen
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnosti iz 1. člena tega odloka od morebitnih drugih dejavnosti, kolikor jih izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
7. člen
(koncesijska dajatev)
(1) Za koncesijo iz 1. člena tega odloka koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev v deležu od letne realizacije, predvidene v letnem programu izkoriščanja gozdov, za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti ne glede na to, do kakšne stopnje je bil les s strani koncesionarja in njegovih podizvajalcev pred prodajo predelan. Tržno vrednost posameznih lesnih sortimentov na kamionski cesti se določi v letnem programu izkoriščanja gozdov na podlagi ugotovljene višine in gibanja cen v Sloveniji in sosednjih državah.
(2) Višino koncesijske dajatve določita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo, pri določitvi višine pa se upoštevajo tudi predvideni stroški izvajanja koncesije iz 1. člena tega odloka. Koncesijska dajatev ne more biti manjša od 15 % predvidene letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti iz koncesijskih gozdov. Koncesijska dajatev je za posamezno leto izvajanja koncesije lahko izjemoma manjša od 15 % predvidene letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti v primeru višje sile iz četrtega odstavka 5. člena ter pod pogojem predhodne spremembe letnega programa izkoriščanja gozdov.
(3) Kolikor dejanska realizacija posameznega leta presega predvideno realizacijo iz letnega programa izkoriščanja gozdov, se do 31. januarja za preteklo leto opravi obračun na podlagi dejanske realizacije.
(4) Koncesionar koncesijske dajatve ne plačuje od lesnih sortimentov, prodanih v skladu z ekonomsko-socialnim programom razvoja lesno predelovalne industrije v regiji. Minimalna količina lesnih sortimentov, predvidenih za prodajo pod pogoji programa razvoja lesno predelovalne industrije, se določi v letnem programu izkoriščanja gozdov in upošteva pri obračunu koncesijske dajatve, letni obračun pa se opravi skupaj z obračunom iz prejšnjega odstavka do 31. januarja za preteklo leto glede na dejansko realizacijo na podlagi z dokazili izkazane upravičenosti do znižanja koncesijske dajatve zaradi realizacije programa razvoja lesno predelovalne industrije.
(5) Višina (odstotek od predvidene realizacije iz letnega programa) koncesijske dajatve se s soglasjem koncesionarja in koncedenta lahko spremeni z aneksom h koncesijski pogodbi, v koncesijski pogodbi pa se določi upravičenje (opcija) koncedenta, da koncesijsko dajatev enostransko spremeni v primeru spremembe stroškov koncesionarja za izkoriščanje gozdov za več kot 10 %. Koncedent mora znižati koncesijsko dajatev v primeru nastopa višje sile v smislu četrtega odstavka 5. člena, pri znižanju pa mora upoštevati stroške sanacije posledic višje sile, sprejete skladno z načrtom sanacije iz pravilnika, ki ureja varstvo gozdov.
(6) Koncesionar koncesijsko dajatev plačuje vsak mesec za obdobje preteklega meseca. V primeru izjemnih dogodkov lahko koncesionar in koncedent dogovorita začasno drugačno dinamiko plačila.
8. člen
(koncesijsko razmerje)
(1) Koncesijsko razmerje nastane in začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(2) Koncesija se podeli za obdobje 10 let.
(3) Trajanje koncesijskega razmerja se opredeli s koncesijsko pogodbo in se lahko pod pogojem izpolnjevanja pogojev iz 3. člena tega odloka lahko podaljša.
(4) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(5) V koncesijski rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more opravljati dejavnosti, zaradi katere je bila sklenjena koncesijska pogodba, na pretežnem delu gozdov, za katere je sklenil koncesijsko pogodbo.
9. člen
(koncesijska pogodba)
(1) Medsebojna razmerja v zvezi z izvrševanjem koncesije uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijska pogodba mora poleg vsebin, ki jih določa zakon, vsebovati zlasti:
– natančno določitev gozdov, za katere je bila koncesija podeljena, z navedbo katastrske občine in parcelne številke,
– pričetek in čas trajanja koncesije,
– letni program izkoriščanja gozdov, ki je priloga koncesijske pogodbe,
– višino koncesijske dajatve (v deležu letne realizacije, predvidene v letnem programu izkoriščanja gozdov, za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti),
– dolžnost koncesionarja izdelati sečnospravilne načrte,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o izvajanju koncesije,
– dolžnost koncesionarja, da ločeno izkazuje vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na predmet koncesije,
– dolžnost koncesionarja, da dela v gozdovih opravi kot dober gospodar v skladu z Zakonom o gozdovih in podzakonskih aktih in na podlagi odločb Zavoda za gozdove Slovenije,
– dolžnost izvajanja ekonomsko-socialnega programa razvoja lesno predelovalne industrije v regiji,
– dolžnost razvrščanja lesnih sortimentov v skladu s standardi iz predpisov s podrobnejšimi pravili za razvrščanje in označevanje lesnih sortimentov,
– druge pravice in dolžnosti koncesionarja,
– razloge za prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice,
– obveznosti koncedenta,
– druge pogoje, potrebne za ureditev razmerja.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan Občine Kočevje.
10. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s tem odlokom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja ta odlok.
11. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja koncesije preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
12. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo, pravilnostjo in strokovnostjo izvajanja koncesije, zlasti pa:
– ali koncesionar ločeno izkazuje vse poslovne dogodke, ki se nanašajo na predmet koncesije,
– ali koncesionar izvaja koncesijo v skladu z letnim programom izkoriščanja gozdov in ali v zvezi s tem koncedentu sporoča resnične podatke glede obsega in kvalitete izvajanja programa,
– ali koncesionar dela v gozdovih opravlja kot dober gospodar, v skladu z Zakonom in podzakonskimi akti (Pravilnik o izvajanju sečnje in ravnanju s sečnimi ostanki, zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ...) in na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije,
– ali koncesionar izvaja dela v skladu s sečno-spravilnimi načrti,
– ali koncesionar izvaja ekonomsko-socialni program razvoja lesno predelovalne industrije v regiji in ali v zvezi s tem koncedentu sporoča resnične podatke glede obsega in kvalitete izvajanja programa,
– ali je tovor označen in razvrščen v dimenzijske in kakovostne razrede v skladu s koncesijsko pogodbo,
– ali koncesionar opravlja dela s podizvajalci v skladu s štirinajsto alineo 4. člena tega odloka.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(4) Pri opravljanju nadzora lahko koncedent kadarkoli zahteva:
– vpogled v tisti del poslovnih listin koncesionarja, ki se nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe,
– vpogled v evidence o izvajanju del v gozdovih, ki so predmet koncesijske pogodbe,
– da se na območju koncesijskih gozdov in gozdnih prometnic, ki vodijo iz njih, raztovorijo kamioni, da bi ugotovil skladnost tovora z odpremnico.
(5) Koncedent je dolžan pregledati poslovne listine in evidence iz prve in druge alinee prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno, skladnost tovora z odpremnico pa je dolžan preveriti najmanj enkrat mesečno, pri čemer mora letno preveriti najmanj 5 % odpreme gozdnih lesnih sortimentov pri koncesionarju.
13. člen
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent na način in pod pogoji kot je to določeno v tem odloku, koncesijsko pogodbo razdre.
14. člen
(prenos koncesije)
(1) Koncesijo je dopustno prenesti samo na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega odloka in s soglasjem koncesionarja.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
15. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
16. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odstopom od koncesijske pogodbe oziroma enostranskim razdrtjem,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora, v primeru, da koncedent tako zahteva, koncesionar opravljati dejavnost, ki je predmet koncesije do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
17. člen
(odstop)
(1) Koncesijska pogodba lahko z odstopom koncedenta preneha:
– če je bil zoper koncesionarja začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja ali če s posli koncesionarja iz drugih razlogov upravlja sodišče ali je koncesionar opustil poslovno dejavnost ali je v katerem koli podobnem položaju,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če koncesionar krši svoje obveznosti iz 4. člena tega odloka ali druge obveznosti iz koncesijske pogodbe,
– če koncesionar ne plačuje koncesijske dajatve v skladu s koncesijsko pogodbo.
(2) Pogoji iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka so izpolnjeni le v primeru, če je koncedent o konkretni kršitvi koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu določil razumni rok za odpravo morebitnih kršitev oziroma posledic kršitev ter ga pri tem opozoril, da bo v primeru, da v določenem roku kršitev oziroma posledic ne bo odpravil, odstopil od koncesijske pogodbe. V primeru večkratnih ponavljajočih se kršitev lahko koncedent odstopi od pogodbe brez ponovnega predhodnega obvestila.
(3) Koncesionar lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(4) Odstop od koncesijske pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) Ob prenehanju koncesijske pogodbe iz razlogov na strani koncesionarja je koncesionar dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi prenehanja koncesijske pogodbe.
18. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike. V teh primerih lahko koncedent izda akt o prenosu koncesijske pogodbe pod pogoji iz 14. člena tega odloka ali od koncesijske pogodbe odstopi.
19. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, če:
– koncesionar ne začne z izvajanjem koncesije v roku, določenem s koncesijsko pogodbo,
– ne izpolnjuje pogojev iz 3. člena tega odloka,
– ne izvaja letnega programa izkoriščanja gozdov oziroma odstopa od njegovega izvajanja brez soglasja koncedenta,
– ne izvaja ekonomsko-socialnega programa razvoja lesno predelovalne industrije v regiji,
– opravlja sečnjo s podizvajalci v nasprotju s štirinajsto alineo 4. člena tega odloka,
– ne izkazuje ločeno vseh poslovnih dogodkov, ki se nanašajo na predmet koncesije, ali ne omogoči koncedentu vpogleda v poslovne listine in drugih dejanj nadzora,
– ne razvršča gozdnih lesnih sortimentov v skladu s trinajsto alineo 4. člena tega odloka in določbami koncesijske pogodbe,
– poroča o dogodkih, ki so predmet koncesije, v nasprotju z njihovim dejanskim potekom,
– ne izvaja del v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, ohranjanje narave, varnost in zdravje pri delu ter delovna razmerja,
– ne plačuje koncesijske dajatve v skladu s koncesijsko pogodbo,
– v času trajanja koncesijskega razmerja v delu, ki se nanaša na gozdne lesne sortimente, ki so predmet koncesije, dvakrat stori prekršek iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 80. člena Zakona o gozdovih,
– je v javnem interesu, da koncesionar dejavnost preneha izvajati.
(2) Koncedent mora, razen v primeru enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka, koncesionarja pred pričetkom postopka odvzema koncesije pisno opozoriti na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določiti primeren rok za odpravo kršitev in ga opozoriti, da bo sicer pričel postopek odvzema koncesije.
(3) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo. O pritožbi zoper odločbo odloča župan Občine Kočevje. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(4) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
20. člen
(odkup koncesije)
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo dejavnost, ki je predmet koncesije, možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja dejavnosti. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej.
21. člen
(uporaba prava in reševanje sporov)
(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(2) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.
22. člen
(prehodne in končne določbe)
(1) O izbiri koncesionarja oziroma podelitvi koncesije koncesionarju odloči občinska uprava Občine Kočevje z odločbo, ki jo izda v roku 30 dni od pričetka veljavnosti tega odloka. O pritožbi zoper odločbo o izbiri koncesionarja oziroma podelitvi koncesije koncesionarju odloča župan.
(2) V obdobju enega leta po podpisu koncesijske pogodbe se koncesijska dajatev plačuje vsakih šest mesecev za obdobje pretekllh šest mesecev.
(3) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 300-1/2015-2300
Kočevje, dne 24. junija 2015
Župan
Občine Kočevje
dr. Vladimir Prebilič l.r.