Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2014 z dne 7. 7. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2014 z dne 7. 7. 2014

Kazalo

2245. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev območja NIVO–PGM Žalec, stran 5843.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 –ZPNačrt-A, 57/12 – ZPNačrt-B, 109/12 – ZPNačrt-C, 70/08 – ZVO-1B, 80/10 – ZUPUDPP, 57/12 – ZUPUDPP-A, 43/11 – ZKZ-C) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 27. redni seji dne 19. junija 2014 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev območja NIVO–PGM Žalec
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za širitev območja NIVO–PGM Žalec«, v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Jezdarska ul. 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2013/OPPN-002.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa opis prostorskih ureditev, ki se načrtujejo z OPPN, opis prostorske ureditve izven območja OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovanih prostorskih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi grafični del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NAČRTUJEJO Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane s širitvijo območja NIVO–PGM Žalec.
(2) Predvidene ureditve obsegajo:
– gradnjo poslovnih, skladiščnih in servisnih objektov z manipulativnim dvoriščem za javno komunalno podjetje v zahodnem delu območja,
– ureditev zbirnega centra za komunalne odpadke v osrednjem delu,
– gradnjo proizvodno-poslovnega in servisnega objekta z manipulativnim dvoriščem za proizvodno gradbeno podjetje v vzhodnem delu,
– ureditev odprtih površin (parkirišč za osebna in tovorna vozila, manipulativnih in zelenih površin),
– ureditev vodnogospodarskih in protipoplavnih ukrepov,
– gradnjo notranje prometne infrastrukture ter
– gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE IZVEN OBMOČJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(posegi in ureditve izven območja OPPN)
(1) Izven območja OPPN se načrtuje poseg oziroma ureditev, povezana s širitvijo območja NIVO–PGM Žalec, ki je potrebna za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
(2) Predvideni ureditvi obsegata:
– rekonstrukcijo obstoječe nekategorizirane dovozne ceste vključno s priključkom na obstoječo lokalno cesto LC št. 490021 Žalec–Griže– abukovica in prečkanjem kolesarske poti JP 993031 Žalec–Migojnice in
– zgraditev novega priključnega SN električnega voda.
IV. OBMOČJE OPPN
5. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti, ki jih zahteva širitev območja NIVO–PGM Žalec.
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:
– k.o. Žalec (996): 1858/5, 1920/5, 1920/11, 1920/14, 1920/35, 1920/39, 1920/54 in 1940/14.
(4) Območja izven meje OPPN, kjer je načrtovana ureditev gospodarske javne infrastrukture, obsega parcele oziroma dele parcel v katastrski občini:
– k.o. Žalec (996): 1858/4 – del, 1941/8 – del in 1942/5, za rekonstrukcijo obstoječe dovozne ceste in
– k.o. Žalec (996): 1911/4 – del, 1911/6 – del, 1914/2 – del, 1920/70 – del in 1941/8 – del, za nov priključni SN električni vod.
(5) Velikost območja OPPN je cca 1,64 ha.
V. UMESTITEV NAČRTOVANIH PROSTORSKIH UREDITEV V PROSTOR
6. člen
(umestitev načrtovanih ureditev v prostor)
Območje OPPN leži južno od naselja Žalec, na levem bregu Savinje, med obstoječo lokalno cesto LC št. 490021 (Žalec–Griže–Zabukovica) na zahodni strani, nekategorizirano dovozno cesto na južni strani, obstoječim proizvodno-skladiščnim kompleksom NIVO–PGM Žalec na vzhodni strani in kmetijskimi zemljišči na severni strani.
7. člen
(opis prostorskih ureditev)
(1) V območju OPPN je predvidena širitev proizvodnega območja, ki jo razdelimo v tri sklope:
– sklop objektov A – G v zahodnem delu ob lokalni cesti LC 490021 (Žalec–Griže–Zabukovica),
– sklop objektov H – K v osrednjem delu in
– sklop objekta L v vzhodnem delu območja OPPN.
(2) Niz petih objektov – sklop objektov A – G, različno velikih podolgovatih tlorisnih gabaritov, je lociran ob lokalni cestni povezavi Žalec–Zabukovica v zahodnem delu. Niz je sestavljen iz treh objektov in dveh nadstrešnic, ki so povezani z manipulacijskim dvoriščem, na katerega je v severozahodnem delu umeščena tudi pralna ploščad. Objekti so namenjeni izvajanju dejavnosti javnega komunalnega podjetja.
(3) Niz štirih objektov – sklop objektov H – K, podolgovatih in kvadratnega tlorisnega gabarita, – je lociran v osrednjem delu. Niz je sestavljen iz dveh manjših objektov in dveh nadstrešnic tako, da tvorijo notranje manipulacijsko dvorišče. Objekti so namenjeni izvajanju dejavnosti ločenega zbiranja komunalnih odpadkov iz gospodinjstev.
(4) V vzhodnem delu je lociran en objekt – sklop objekta L. Objekt je večjega podolgovatega tlorisnega gabarita z manipulativnim dvoriščem v vzhodnem delu območja. Objekt je namenjen poslovni, proizvodni in servisni dejavnosti.
(5) Objekti so razporejeni tako, da ob nekategorizirani dovozni cesti na južni strani ohranjajo proste površine – notranja dvorišča – namenjene dostopu, manipulaciji in parkiranju. Oblikovanje arhitekturne zunanjščine sloni na tradiciji industrijske funkcionalne gradnje. Dostop do objektov je omogočen z južne strani preko nekategorizirane dovozne ceste, ki se rekonstruira.
(6) Predvideni prostorski elementi odprtih površin so načrtovani kot funkcionalna dopolnitev dostopnih, manipulativnih in parkirnih površin z ozelenitvijo (in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst). Urediti jih je potrebno na ustrezni višini in pod naklonom tako, da omogočajo razlivanje in odtok visokih poplavnih vod reke Savinje.
8. člen
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora (EUP) ŽA-2/2, Žalec v Savinjski dolini. Površine so namenjene proizvodni dejavnosti. Med proizvodnimi dejavnostmi so:
– predelovalne dejavnosti (C),
– oskrba z električno energijo, plinom in paro (D),
– oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (E),
– gradbeništvo (F),
– trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (G),
– promet in skladiščenje (H),
– strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M),
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N) in
– druge dejavnosti (S).
V sklopu objektov A – G in objekta L so lahko umeščene predelovalne, skladiščne in tehnične dejavnosti ter raznovrstne poslovne dejavnosti in trgovina, ki so vezane na posameznega uporabnika prostora. Sklop objektov H – K predvideva dejavnost ravnanja z odplakami in odpadki.
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo po uresničitvi ureditev načrtovanih s tem OPPN:
– tekoča vzdrževalna in investicijska dela na objektih in napravah,
– odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav,
– gradnja novih objektov,
– funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
– spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov in
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
– Nestanovanjske stavbe:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,
– industrijske stavbe in skladišča,
– nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 10. člena tega odloka.
– Objekti prometne infrastrukture:
– ceste.
– Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
– lokalni cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in dostopovna komunikacijska omrežja.
– Industrijski gradbeni kompleksi:
– industrijski gradbeni kompleksi.
– Drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeni inženirski objekti.
9. člen
(pogoji in usmeritve za arhitekturno in urbanistično oblikovanje objektov)
(1) Objekta A in B sta pravokotnega tlorisa in etažnosti pritličje in dve nadstropji (P+2) za objekt A ter pritličje in nadstropje (P+1) za objekt B. V primeru izvedbe dvokapnic so predvidene etažnosti pritličje, nadstropje in mansarda (P+1+M). Objekta sta orientirana v smeri vzhod–zahod, med seboj vzporedna in v prvi etaži povezana z mostovžem. Objekt A ima na severovzhodni strani dodan nadstrešek G. Objekta sta postavljena v zahodni del zemljiške parcele tako, da na vzhodni (in južni) strani omogočata ureditev večje parkirne površine z dostopom iz dovozne ceste na jugu.
(2) Objekt C je pravokotnega tlorisa, etažnosti pritličje in nadstropje (P+1) oziroma pritličje, nadstropje in mansarda (P+1+M), v primeru izvedbe dvokapnice, ter z nadstrešnicama D in E v skrajnem severnem delu, tvori manipulativno dvorišče. Objekt C je orientiran v smeri vzhod–zahod. Nadstrešnici sta etažnosti pritličja (P), med seboj vzporedni in orientirani v smeri sever–jug. Med objektom C in nadstrešnico D je predvidena še pralna ploščad F.
(3) Nadstrešnici H in I na skrajnem severu osrednjega dela sta pravokotnega tlorisa, etažnosti pritličja (P) in med seboj skoraj pravokotni. Za izvedbo sta predvideni šele v II. etapi gradnje. Zasnovani sta nad dvema (2) nakladalnima rampama okrog manipulacijskega dvorišča.
(4) Objekt J je delno zaprta nadstrešnica kvadratnega tlorisa in etažnosti pritličje (P). Z objektom K, ki predstavlja tipski kontejnerski objekt podolgovatega tlorisa in etažnosti pritličja (P), tvori južni rob manipulacijskega dvorišča v osrednjem delu, kjer je predvidena ureditev zbirnega centra za komunalne odpadke.
(5) Objekt L je pravokotnega tlorisa in etažnosti pritličje in nadstropje (P+1), ki se delno izvede v dveh etažah in delno v eni etaži, kjer so predvidene servisne in mehanične delavnice. Objekt je orientiran v smeri sever–jug, postavljen v severozahodni vogal zemljiške parcele tako, da na vzhodni strani tvori manipulativno površino. Dostop je predviden iz jugozahodnega vogala preko dovozne ceste na jugu, kjer so predvidene tudi parkirne površine.
(6) V grafičnem delu so podane idejne zasnove postavitve objektov, natančna razporeditev, velikost in namembnost, se opredeli v projektni dokumentaciji, ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov. Postavitev sklopov objektov je omejena z gradbenimi območji, ki so v grafičnem delu prikazani s sivo črtkano črto.
(7) Višinske kote objektov so opredeljene skladno s Hidrološko hidravlično študijo. Višinska kota platoja na lokaciji objektov mora znašati minimalno 254,80, višinska kota načrtovanih objektov pa 255,00.
(8) Etažne višine posameznih objektov oziroma delov objektov se natančneje opredelijo v projektni dokumentaciji glede na namembnost prostorov.
(9) Strehe stavb so načrtovane kot ravne strehe oziroma strehe z minimalnim naklonom in dvokapnice. Gradnja kleti v območju OPPN ni dovoljena.
(10) Fasade bodo oblikovane in konstrukcijsko zasnovane v tradiciji industrijskega oblikovanja. Predvideni materiali so beton, razne kovine, steklo in drugi sodobni obložni materiali.
10. člen
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Nezahtevni objekti:
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zidovi,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje.
– Enostavni objekti:
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (nadstreški, senčnice, manjši zimski vrti, vetrolovi),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zidovi,
– rezervoarji,
– priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja,
– kolesarske poti in pešpoti,
– objekti za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti (razen ograj in podpornih zidov) naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,0 m. Ograje in podporni zidovi naj bodo od parcelne meje odmaknjeni minimalno 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(4) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(5) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Ograje, tudi žive meje, ne smejo presegati maksimalne višine 2,2 m.
(6) Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanja prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Pod pojmom urbane opreme so v odloku opredeljene klopi, nadstreški in parkirni sistemi za kolesa, koši in ograde za smeti, informacijske table, nabiralniki, transparenti, obešanke, skulpture, vodnjaki ipd.
11. člen
(pogoji in usmeritve za urejanje odprtih površin)
(1) Predvideni prostorski elementi odprtih površin so načrtovani kot funkcionalna dopolnitev dostopnih, manipulativnih in parkirnih površin z ozelenitvijo.
(2) V sklopu urejanja odprtih površin je potrebno lokacije zastav, izveskov, informacijskih tabel ipd. predvideti tako, da njihova postavitev ne ovira preglednosti.
(3) Ureditev odprtih površin izhaja iz funkcionalno-oblikovalske razporeditve stavb, ureditve parkirišč in dovoznih cest ter zagotavljanja poplavne varnosti širšega območja OPPN. Uredijo se tlakovane in asfaltirane površine, parkirišča, pešpoti oziroma pločniki, ki jih dopolnjujejo zelene površine, sestavljene iz tratnih površin.
(4) Odprte površine se v ustreznem naklonu namenijo za možnost razlivanja poplavnih vod reke Savinje. V grafičnem delu je območje možnega razlivanja prikazano z modro sklenjeno šrafuro. Prehod med območji zunanje ureditve z različnimi višinami se lahko izvede zvezno ali s strmim prehodom, med posameznimi območji pa ne sme biti elementov, ki bi preprečevali prehod poplavnih vod (ograje, zidovi, žive meje ipd.).
(5) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(6) Med stavbami so dostopne ceste, tlakovane in utrjene poti, namenjene intervenciji, dostavi (servisu) in komunalnim vozilom.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Vse povozne in pohodne površine – pločniki, kolesarske poti, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjeni pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.
(3) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost vsem vrstam vozil.
(4) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb.
(5) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelane projektne dokumentacije in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji PGD, PZI ob soglasju upravljavca cest.
13. člen
(prometno omrežje)
(1) Načrtovana gospodarska cona se bo napajala preko obstoječe oziroma rekonstruirane dovozne ceste na jugu, ki poteka do obstoječega proizvodno–skladiščnega kompleksa NIVO–PGM Žalec.
(2) Obstoječo dovozno cesto je potrebno v celotni dolžni rekonstruirati. Vozišče se razširi na 7,00 m, na severni strani se zgradi pločnik širine 1,60 m. Med pločnikom in ograjo bodočih uporabnikov se predvidi pas širine 2,00 m za morebitne širitve in položitev komunalnih vodov.
(3) Rekonstruira se tudi vzhodni krak križišča obstoječe dovozne ceste z lokalnima cestama LC št. 490021 Žalec–Griže–Zabukovica in LC št. 490571 NIVO PGM Žalec–Vrbje. Zagotovijo se ustrezni zavijalni radiji in razširitve, ki omogočajo promet s težkimi tovornimi vozili in priklopniki, zaradi česar se prestavi obstoječa kolesarska in pešpot JP št. 993031 Žalec–Migojnice. V območju križišča za cca 7,00 m proti vzhodu.
(4) Notranje prometne poti se uredijo skladno s potrebami novih uporabnikov. Predvideni so tudi priključki z ustreznimi radiji in minimalno širino ustja 6,00 m.
14. člen
(parkirne površine)
(1) Parkiranje je zagotovljeno po posameznih območjih uporabnikov ob notranjih prometnih poteh na južni strani objektov. Dimenzija enega parkirnega mesta znaša 5,0 x 2,5 m.
(2) V območju OPPN je glede na potrebe posameznih uporabnikov prostora zagotovljenih 78 PM za osebna vozila (zaposleni, obiskovalci). Parkiranje tovornih vozil je zagotovljeno pod nadstrešnicami.
(3) Natančno število parkirnih mest se opredeli v projektni dokumentaciji glede na dejanske površine proizvodnih in poslovnih prostorov ter števila zaposlenih in pričakovanih obiskovalcev. V sklopu parkirnih mest za obiskovalce se zagotovi tudi mesta za parkiranje funkcionalno oviranim osebam.
15. člen
(pešci in kolesarji)
(1) Pešci so vodeni ločeno od prometa z motornimi vozili. Na severni strani rekonstruirane dovozne ceste se uredi pločnik širine 1,60 m, ki se naveže na obstoječo kolesarsko in pešpot JP št. 993031 Žalec–Migojnice.
(2) V križišču rekonstruirane dovozne ceste z lokalnima cestama LC št. 490021 Žalec–Griže–Zabukovica in LC št. 490571 NIVO PGM Žalec–Vrbje se prestavi obstoječa kolesarska in pešpot, in sicer za cca 7,00 m proti vzhodu. Križanje z dovozno cesto se ustrezno prometno označi in opremi.
(3) V območju rekonstruirane dovozne ceste se kolesarji vodijo v sklopu prometa z motornimi vozili.
16. člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.
(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.
17. člen
(vodovodno omrežje)
Za zagotovitev vodooskrbe in požarne zaščite je potrebno izvesti:
– prestavitev in rekonstrukcijo dela obstoječega cevovoda PE 90,
– zgraditi interno vodovodno omrežje ustreznih dimenzij tako, da z obstoječim cevovodom tvori krožno zanko, ter priključke do posameznih objektov,
– na omrežju predvideti ustrezno število hidrantov za požarno zaščito,
– vsa dela izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavca ter v skladu z veljavnimi predpisi s področja vodooskrbe.
18. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za odvod vseh vrst odpadnih vod se na območju OPPN zgradi ločen sistem odvodnjavanja.
(2) Fekalne odpadne vode se priključijo na obstoječi kanalizacijski sistem v lokalni cesti LC št. 490021, ki se zaključuje s čistilno napravo. Navezava se izvede preko obstoječega revizijskega jaška na zahodni strani območja OPPN.
(3) Meteorne odpadne vode iz strešin in utrjenih površin se vodijo ločeno v lokalno ponikanje. Na mestih, kjer je možno onesnaženje, se meteorne vode predhodno očistijo na peskolovih in lovilcih olj. Na območju se predvidi več ločenih ponikalnic in ponikalnih polj. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji za posameznega uporabnika prostora in glede na geomehanske karakteristike tal.
(4) Meteorne odpadne vode iz rekonstruirane dovozne ceste se vodijo ločeno v lokalno ponikanje. Na mestih, kjer je možno onesnaženje, se meteorne vode predhodno očistijo na peskolovih in lovilcih olj.
(5) Ponikanje meteornih vod se izvede skladno z Geotehničnim mnenjem.
(6) Pri načrtovanju, izvedbi omrežja in priključevanju je potrebno upoštevati vse veljavne predpise s področja odvajanja odpadnih vod, veljavne zakonodaje s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod ter skladno s pogoji oziroma tehničnimi smernicami upravljavca.
19. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za napajanje objektov v območju OPPN ni zadostnih kapacitet električne energije, zato je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo, ki bo služila kot nadomestna postaja TP Žalec Surovina (v nadaljevanju: TP nadomestna) ter jo vključiti v srednje-napetostno 20 kV in nizkonapetostno 0,4 kV omrežje. V nadomestno TP bodo vključeni tudi obstoječi odjemalci električne energije izven območja OPPN (izvod 3) in obstoječi objekt Surovina (izvod 4). TP nadomestna bo postavljena na delu parcele št. 1858/5 k.o. Žalec. Pred postavitvijo nadomestne TP je potrebno izvesti prestavitev obstoječih komunalnih vodov na tej lokaciji.
(2) Za vključitev nove transformatorske postaje TP nadomestna v obstoječe SN omrežje je potrebno zgraditi nov priključni kablovod, ki bo vključen na obstoječi DV drog št. 53 (DV 20 kV Roje) in na drugi strani na obstoječi SN kablovod – DV drog št. 55 (DV 20 kV Roje). Na parcelah, kjer je predviden novi SN kablovod, je potrebno porušiti obstoječi DV 20 kV (2 oporišči – št. 54 Roje in št. 1 PL Surovina).
(3) Za napajanje objektov v območju OPPN je potrebno zgraditi nizkonapetostni razvod za napajanje predvidenih objektov in preurediti obstoječe nizkonapetostno omrežje tako, da bo možno obstoječe odjemalce takoj prevezati na novo transformatorsko postajo. Predvideni nizkonapetostni kabelski razvod iz TP nadomestna predstavljajo:
– izvod 1 – napajal bo objekte A – G,
– izvod 2 – napajal bo objekte H – K,
– izvod 3 – na lokaciji demontirane TP se izvede kabelska spojka za obstoječ kabel za javno razsvetljavo,
– izvod 4 – na lokaciji demontirane TP se izvedeta kabelska spojki za obstoječa kabla za obstoječi objekt Surovina in
– izvod 5 – objekt L bo napajan iz obstoječe TP Vrbje–Nivo.
(4) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo in urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske infrastrukture. Obstoječe elektroenergetske vode in objekte na terenu je po potrebi potrebno zamenjati v skladu z veljavno zakonodajo in standardizacijo.
20. člen
(javna razsvetljava)
(1) V območju OPPN se izvede javna razsvetljava ob severnem robu rekonstruirane dovozne ceste (podaljšek Ulice Savinjske čete). Interna razsvetljava ob novih notranjih prometnih povezavah, parkirnih površinah ter tlakovanih poteh in ploščadih se izvede v sklopu celovite zunanje in krajinske ureditve območja. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
(2) Obstoječa razsvetljava v križišču rekonstruirane dovozne in lokalnih cest se prestavi in prilagodi glede na nove rešitve priključevanja.
21. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1) Obstoječi TK vod poteka po južnem delu obstoječe dovozne ceste in omogoča priključitev.
(2) V območju OPPN se zagotavljajo trase kabelske kanalizacije ločeno za TK in KTV omrežje z jaški.
22. člen
(plinovodno omrežje)
(1) V območju OPPN poteka srednjetlačno (4 bar) plinovodno omrežje, in sicer cev PEHD ø 90, ki poteka v južnem delu cestišča obstoječe dovozne ceste.
(2) Iz obstoječega plinovodnega omrežja se izvedejo priključki do posameznih uporabnikov prostora.
(3) Vsa dela na oziroma v bližini plinovodnega omrežja se izvajajo skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. V območju načrtovane rekonstrukcije križišča dovozne ceste z lokalnimi, se omrežje ustrezno zaščiti.
23. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov bo urejeno individualno. Predvideni objekti bodo kot gorivo uporabljali zemeljski plin.
(2) Dopustne so tudi oblike alternativnega ogrevanja (sončna energija, toplotne črpalke …). V primeru uporabe toplotnega vira – podtalne vode, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja izdelati analizo tveganja za onesnaženje skladno z določili veljavne zakonodaje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
24. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
25. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju I. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
26. člen
(varstvo pred hrupom)
Območje sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
27. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Območje OPPN leži izven vodovarstvenih območij.
(2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
(3) Odvajanje padavinskih voda je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Lokalno ponikanje se predvidi glede na geomehanske karakteristike tal in se izvede s točkastimi ponikovalnicami skladno z »Geotehničnim mnenjem o pogojih ponikanja za objekt OPPN za širitev območja NIVO–PGM Žalec«.
(4) Investitor si mora za poseg v podzemno vodo (ogrevanje s toplotno črpalko tipa voda-voda), predhodno pred izdajo vodnega soglasja skladno z zakonom pridobiti:
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), kolikor bo vrtina globlja od 30,00 m, ter na tej osnovi ločeno vodno soglasje za izvedbo raziskovalne vrtine, in nato vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, oziroma
– Samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, kolikor bo vrtina izvedena do globine 30,00 m.
(5) Vsi posegi v prostor, ki bi trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvajajo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda ARSO.
(6) Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
28. člen
(vodnogospodarske ureditve in ukrepi)
(1) Na osnovi izdelane študije »Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini« je ugotovljeno, da predmetno območje spada v razreda preostale in majhne poplavne nevarnosti. Na podlagi le-te je bila izdelana »Hidrološko hidravlična študija za vnos zemljine na območju predvidene pozidave po OPPN, širitev območja NIVO–PGM Žalec – Zbirni center za ravnanje z odpadki« – I. in II. faza, ki je natančneje podala obseg površin za razlivanje poplavnih vod reke Savinje in njenih pritokov, višinske kote in naklone terena ter višinske kote objektov.
(2) Izravnalni ukrepi Hidrološko hidravlične študije predvidevajo dvig platoja okrog objektov na koto 254,80 in izvedbo pritličij objektov na koti 255,00. Za zagotavljanje komunikacije (preliv) med vodami Struge in Lave pa se del manipulativnih površin ob objektih izvede na nižji koti, pod nivojem obstoječe dovozne Industrijske ceste na jugu. Poleg nižjega območja parkirišč ob obstoječi Industrijski cesti so načrtovani neovirani prehodi teh vod mimo objektov, in sicer z:
– izvedbo 5 m širokega koridorja na koti 254,00 med območjem zbirnega centra za komunalne odpadke in območjem proizvodno gradbeno podjetje in
– izvedbo 23–30 m širokega koridorja na koti 253,30 v vzhodnem delu območja proizvodno gradbeno podjetje.
Predlagani koridorji in manipulativne površine se lahko na nižji koti. Prehod med območji zunanje ureditve z različnimi višinami se lahko izvede zvezno ali s strmim prehodom, med posameznimi območji pa ne sme biti elementov, ki bi preprečevali prehod poplavnih vod (ograje, zidovi, žive meje ipd.).
(3) Predmetna vodnogospodarska dokumentacija je sestavni del OPPN in jo je potrebno v celoti upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
29. člen
(ohranjanje narave)
Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
30. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. Skladno z veljavno zakonodajo je predvideno ločeno zbiranje odpadkov (biološki, mešani komunalni in ločene frakcije). Zbirni prostor je lahko lociran ločeno za vsako stavbo posebej na zemljišču, ki pripada stavbi, ali lociran na javni površini za skupino stavb, v obliki nadzemne ali podzemne zbiralnice. Dostopna pot mora biti izvedena skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi, minimalne širine 3,0 m, odjemno mesto pa oddaljeno največ 5,0 m od dostopne poti, pri čemer mora prav tako ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varnostnim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica, ki so posledica nevarnosti razlitja visokih vod Savinje in njenih pritokov ter visoke kote podtalnice. Izdelana vodnogospodarska dokumentacija je natančno opredelila poplavno varnost območja, potrebne zaščitne ukrepe, zaščito pred talno vodo in višinsko lociranje objektov, ki so opredeljeni v 9., 11., 27. in 28. členu tega odloka.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
32. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. Požar lahko nastane pri stalnem ognju. Širjenje je počasno, na odprtem prostoru pa srednje hitro. Po navadi nastanejo manjši površinski požari s slabim ognjem, v glavnem zagori samo listje. Požar se da hitro omejiti.
(2) Načrtovane stavbe in objekti se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
– širjenjem požara na sosednje objekte,
– nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
– evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
– napravami za gašenje in dostopom gasilcev.
Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Za omejitev širjenja požara so pri proizvodnih stavbah zagotovljeni odmiki 2,5–5,0 m od parcelnih mej in odmiki 7,0–10,0 m med stavbami. Za OPPN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
33. člen
(etapnost gradnje)
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Etapa predstavlja gradnjo posameznega objekta ali skupine objektov. Pri tem mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami, ki so potrebne za posamezno etapo. Le-ta mora biti zgrajena tako, da omogoča neodvisno nadaljevanje gradnje naslednjih etap.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
34. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z ekonomskega, oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
35. člen
(odstopanja pri načrtovanju objektov)
(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih proizvodnih stavb je možno znotraj opredeljenih in grafično prikazanih gradbenih območij. Gradbeno območje tlorisni gabariti stavb ne smejo presegati, od njega pa so stavbe lahko odmaknjene v notranjost. Dovoljena je gradnja stavb manjših tlorisnih gabaritov. Ob lokalni cesti LC št. 490021 Žalec–Griže–Zabukovica je obvezna gradbena linija, na katero mora biti naslonjena ena stranica predvidenih proizvodnih stavb.
(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno za postavitev strojne in tehnološke opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi, izhodi na strehe …), dopustne so višje etažne višine posameznih objektov. Dovoljena je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. Vse stavbe morajo biti grajene brez kleti.
(3) Dopustno je odstopanje pri oblikovanju streh in njihovih naklonov tako, da je možno na njih namestiti sončne kolektorje in/ali fotovoltaične sisteme.
(4) Pri objektih A, B in C so dopustna odstopanja od višinskih gabaritov opredeljenih v 9. členu tega odloka. V primeru izvedbe dvokapnice lahko višinski gabarit znaša pritličje, nadstropje in mansarda (P+1+M).
(5) V sklopu objekta L je možno, znotraj opredeljenega in grafično prikazanega gradbenega območja, namesto enega večjega objekta postaviti več manjših objektov. Glede na število predvidenih objektov je dopustno preoblikovati zarisano zemljiško parcelo v manjše skladno s potrebami investitorjev. Dopustna je tudi podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti.
36. člen
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1) Dopustna so odstopanja pri urejanju notranjih prometnih in parkirnih površin. Natančno se rešitve opredelijo v projektni dokumentaciji glede na dejanske površine proizvodnih in poslovnih prostorov ter števila zaposlenih in pričakovanih obiskovalcev.
(2) Parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce je možno pokriti z nadstrešnicami ter na njih namestiti sončne kolektorje in/ali fotovoltaične sisteme. Natančnejši ukrepi za postavitev le-teh bodo opredeljeni v vodnogospodarski dokumentaciji.
37. člen
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
(1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
(2) Območje zbirnega centra za komunalne odpadke, ki bo zgrajeno v prvi etapi realizacije OPPN, se kolikor pride do prevzema obstoječe TP Žalec Surovina v osnovna sredstva Elektra Celje d.d. lahko priključi na obstoječo TP Žalec Surovina, v nasprotnem primeru pa je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo v območju OPPN, katera se v prvi etapi priključi na obstoječe stojno mesto SN nadzemnega voda – oporišče št. 54. Za vse nadaljnje etape izgradnje OPPN pa je potrebna preureditev TP in priključnega voda ter omrežja, še pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za vse preostale objekte znotraj območja OPPN.
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
38. člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
39. člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2) Pred začetkom izdelave projektne dokumentacije mora investitor pridobiti geotehnične in hidrološke pogoje gradnje za vsak predviden objekt.
(3) Vodnogospodarske ureditve in ukrepi se podrobneje obdelajo in določijo med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo strokovne podlage, smernice in mnenja, pridobljeni med izdelavo OPPN.
40. člen
(obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
41. člen
(obveznosti gradnje komunalne opreme)
(1) Dograditev manjkajočih elementov obstoječe dovozne ceste (pločnik, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava) in rekonstrukcija neustreznih elementov vzhodnega kraka križišča dovozne ceste z občinskimi cestami je obveznost investitorjev objektov na območju NIVO–PGM Žalec, vključno z rešitvijo le-tega.
(2) Dovozno cesto NIVO–PGM Žalec, ki leži na zemljišču s parcelo št. 1942/12, k.o. Žalec (Občina Žalec) in križišče le-te z občinskimi cestami LC 490021 Žalec–Griže–Zabukovica, LC 490571 NIVO PGM Žalec–Vrbje in JP 993031 kolesarska pot Žalec–Migojnice morajo investitorji rekonstruirati skladno s predpisi s področja gradnje javnih cest, nato pa rekonstruirano cesto in križišče vključno z zemljiščem, na katerem ležijo, brezplačno prenesti na Občino Žalec. Stroške gradnje oziroma rekonstrukcije, ki poleg gradbenih del vključuje tudi projektiranje, nadzor in geodetske storitve odmere zemljišč, je potrebno določiti v programu opremljanja stavbnih zemljišč in bremenijo investitorja/je OPPN.
(3) Rekonstrukciji dovozne ceste in križišča morata biti izvedeni in predani v uporabo ter last in upravljanje Občini Žalec še pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov v območju predvidene širitve območja NIVO–PGM Žalec, ki ga obravnava OPPN. Skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju se lahko šteje, da je ta pogoj izpolnjen tudi v primeru, če se za določitev obveznosti izvedbe rekonstrukcij dovozne ceste in križišča sklene pogodba o opremljanju stavbnega zemljišča, izpolnitev pogodbenih obveznosti pa se hkrati zavaruje z bančno garancijo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
42. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se območju določi enota urejanja prostora s podrobnimi določili za posege v prostor.
XIV. KONČNE DOLOČBE
43. člen
(vpogled v OPPN)
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Žalec v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
44. člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
45. člen
(pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-05-0001/2007-2/4
Žalec, dne 19. junija 2014
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.