Uradni list

Številka 110
Uradni list RS, št. 110/2013 z dne 27. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 110/2013 z dne 27. 12. 2013

Kazalo

4124. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice, stran 13061.

Na podlagi 38. in 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spr.) ter 13. člena Statuta Občina Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) je Občinski svet Občine Jesenice na 32. seji dne 19. 12. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice
1. Uvodne določbe
1. člen
(predmet Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Jesenice (v nadaljevanju: OPN), s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena, ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN vsebuje uvodne določbe, strateški in izvedbeni del ter končne določbe.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
– območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezani, in območja razpršene poselitve.
(3) OPN v izvedbenem delu določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje in
– območja, za katere se bodo pripravili občinski podrobni prostorski načrti (OPPN).
2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) Prostorski načrt vsebuje besedilo odloka in grafične priloge.
(2) Tekstualni del OPN sestavljajo naslednja poglavja in podpoglavja:
– 1.    Uvodne določbe,
– 2.    Strateški del,
– 2.1   Splošne določbe,
– 2.2   Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
– 2.3   Zasnova prostorskega razvoja občine,
– 2.4   Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
– 2.5   Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– 2.6   Koncept prostorskega razvoja naselij, za katerega je
        izdelan urbanistični načrt,
– 2.7   Usmeritve za razvoj v krajini,
– 2.8   Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
– 2.9   Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev,
– 3.    Izvedbeni del,
– 3.1   Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba
        prostora,
– 3.2   Splošni prostorski izvedbeni pogoji,
– 3.3   Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska
        infrastruktura,
– 3.4   Varstvo kulturne dediščine, narave in okolja, varstvo
        pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba,
– 4.    Prostorski izvedbeni pogoji,
– 4.1   Podrobnejša merila in pogoji za posamezne podrobnejše
        namenske rabe,
– 5.    Načini urejanja prostora,
– 6.    Končne določbe.
(3) Grafične priloge OPN vsebujejo:
– Grafični prikaz strateškega dela:
1. Zasnova prostorskega razvoja občine (merilo 1:50.000),
2. Zasnova GJI lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (merilo 1:50.000),
3. Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikaz okvirnih območij razpršene poselitve (merilo 1:50.000),
4. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (merilo 1:50.000),
5. Usmeritve za razvoj v krajini (merilo 1:50.000),
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (merilo 1:50.000).
– Grafični prikaz izvedbenega dela:
1. Pregledna karta Občine Jesenice (merilo 1:50.000),
2. Pregledna karta Občine Jesenice s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij GJI (merilo 1:50.000),
3. Prikaz osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora (merilo 1:5.000),
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in GJI (merilo 1:5.000).
(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu z dne 13. 11. 2013, v merilu 1:5.000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50.000.
(5) Prostorski izvedbeni pogoji določajo urbanistične, oblikovalske in druge pogoje za posege v prostor na območju, ki ga obravnava ta odlok, ter ukrepe za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja, zlasti pa:
– pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– pogoje za varstvo in urejanje voda,
– pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine,
– pogoje za varstvo, ohranjanje in izboljšanje človekovega okolja.
(6) Pogoji so določeni za celotno Občino Jesenice ter za posamezne enote urejanja. Mesto je še podrobneje urejeno z Urbanističnim načrtom. Za enote urejanja so določena tudi območja varstva pred hrupom. Skupni pogoji za posege v prostor veljajo za vse enote urejanja, razen kadar v pogojih za posamezno enoto ni določeno drugače.
3. člen
(obvezne sestavine OPN)
(1) Obvezne sestavine OPN so:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– Prikaz stanja prostora,
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN,
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Obrazložitev in utemeljitev OPN,
– Povzetek za javnost,
– Okoljsko poročilo.
(2) Obvezne sestavine OPN so sestavina analogne oblike OPN in jih hrani Občina Jesenice.
4. člen
(oblika OPN)
OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.
2. Strateški del
2.1. Splošne določbe
5. člen
(splošne določbe)
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve.
(2) Meja Občine Jesenice je prikazana iz registra prostorskih enot (merilo 1:5.000) in poteka po meji med občinama Jesenice in Kranjska Gora do državne meje na Karavankah, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po državni meji z Avstrijo do gorskega vrha Vajneža, v pogorju Stola. Od tam meja poteka proti jugu po meji med občinama Jesenice in Žirovnica do sotočja Save in Radovne, kjer se obrne proti zahodu in po Radovni poteka do soteske, se nadaljuje nad Dobravo, prečka Kočno in se nadaljuje po severnem robu Mežaklje, kjer se obrne proti severu in poteka po meji med občinama Jesenice in Kranjska Gora do izhodišča.
2.2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine temelji na načelu, da mora biti pri uresničevanju prostorskih potreb doseganje družbene blaginje uravnoteženo s svobodo posameznika ter da sedanja generacija z zadostitvijo svojih prostorskih potreb ne sme okrniti možnosti prihodnjih generacij.
(2) Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
(3) Za kvaliteto življenja v mestih so ključnega pomena naravne sestavine in kvalitetno grajeno javno dobro, kot so javne prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki in zelenice, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane strukture. Vodni in obvodni prostor, gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem mesta.
(4) Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine. V urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
(5) Spodbuja se usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in razvoj prometnih vozlišč ter prometno-logističnih terminalov. Prometno omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje različne oblike in vrste prometa.
(6) Jesenice se skupaj z naselji Hrušica, Slovenski Javornik in Koroška Bela razvijajo kot občinsko središče in križišče širšega regionalnega pomena. Glede na bližino meje in razvojne potenciale se Jesenice razvijajo kot središče, ki bo širilo svoj vpliv tudi na čezmejna območja.
(7) V omrežju urbanih naselij se Jesenice povezujejo z Radovljico v somestje kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij. Jesenice krepijo tudi povezanost z drugimi gorenjskimi občinami ter regijskim središčem Kranjem.
(8) Blejska Dobrava, Planina pod Golico in Javorniški Rovt so lokalna središča ožjega pomena, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij v občini. To so naselja, v katerih je vsaj eden od pomembnejših javnih programov, kot so ustanove vzgoje in izobraževanja, sedež krajevne skupnosti, gasilski dom, pošta, pokopališče in druge oskrbne ter storitvene dejavnosti, ali pa so naselja pomembna zaradi razvojnih potencialov, opredeljenih z OPN.
(9) Javni potniški promet se medsebojno povezuje in razvija s podporo države. Posebna skrb se namenja dobrim povezavam med podeželjem in urbanimi naselji. Kolesarski in peš promet se razvijata v povezavi s turistično ponudbo.
(10) Načrtovanje prostorskega razvoja občine upošteva varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.
(11) Načrtovanje prostorskega razvoja občine upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(12) Načrtovanje prostorskega razvoja občine upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.
(13) Občino Jesenice odlikuje strateška lega, in sicer lokacija ob avtocestnem koridorju Hrušica–Ljubljana–Obrežje, ter na železniškem križišču za smeri Ljubljana, Nova Gorica in Beljak.
(14) Mesto Jesenice bo postalo turistično bolj prepoznavno manjše mesto, za kar bo prednostno treba pospešiti razvoj turističnih programov, vključno s poudarkom na kulturni dediščini in parku tehnične dediščine, ter razvoj turistične ponudbe skupaj s podeželjem.
(15) Mesto Jesenice bo postalo privlačno, kakovostno in varno bivalno okolje za vse skupine prebivalstva, za kar bo treba urejati zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javnega prostora ter zagotavljati primerno prometno infrastrukturo tudi za osebe z gibalnimi ovirami.
(16) Podeželje bo razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo mestnega središča. Občina bo zagotavljala:
– prostorske možnosti za razvoj vasi v Karavankah, ki bodo nosilci razvojnih turističnih programov in turistične infrastrukture v posameznih podeželskih območjih,
– zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja, z ohranjanjem kakovostne podobe vasi,
– ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture visokogorskih travnatih območij ter s preprečevanjem razpršene gradnje,
– možnosti za ponovno oživitev in razvoj klimatskega zdraviliškega turizma na območju Planine pod Golico, saj je bila ta dejavnost tam v preteklosti že prisotna,
– na območju Karavank spodbujanje ekstenzivnega kmetijstva,
– varstvo ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Uravnotežen prostorski razvoj Jesenic in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, kar se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem na Jesenicah, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo. Občina bo to dosegla:
– z aktivno zemljiško politiko,
– s celovitim urbanističnim urejanjem naselij,
– s prenovo in prestrukturiranjem ter revitalizacijo degradiranih območij,
– z zadovoljevanjem razvojnih potreb z zapolnjevanjem prostih površin znotraj pozidanih območij,
– z regulacijo in uravnavanjem gostot zazidanosti v stanovanjskih in drugih območjih,
– s prenovo starega stavbnega fonda,
– z izgradnjo in sanacijo komunalnega omrežja,
– z zagotavljanjem minimalnega bivalnega standarda,
– z zagotavljanjem enakomerne dostopnosti do centralnih funkcij,
– z varstvom ljudi in premoženja pred naravnimi nesrečami.
(2) Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za ustvarjanje novih delovnih mest, kar se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki jih bo občina uvedla kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti, in zagotovitev novih delovnih mest predvsem na Jesenicah in v drugih večjih naseljih, zlasti ob pomembnejših cestah in vpadnicah, v okviru prostorskih možnosti pa tudi na podeželju.
(3) Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja z gradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest, kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa.
(4) Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij, kar se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in etapnosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij, izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov alternativnih energetskih virov ter kanalizacijskih omrežij s povezavo s centralno čistilno napravo in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi Lokalnemu energetskemu konceptu.
(5) Ohranjanje prepoznavnosti prostora Jesenic in podeželskih območij občine, ohranjanje naravnih kakovosti krajine in grajenih struktur, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj v obstoječa naselja in s sanacijo (zlasti komunalno) območij razpršene poselitve ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino in z ohranjanjem osnovne rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti, predvsem območja Karavank.
(6) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot strateških programov, kar se zagotavlja z možnostmi za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.
(7) Občina bo prostorske ureditve, ki bodo lahko v soodvisnosti s prostorskimi ureditvami sosednjih občin, načrtovala skupaj s temi občinami.
(8) Razvoj občine bo potekal z upoštevanjem naslednjih okoljskih ciljev:
– zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih,
– zmanjšanje hrupa,
– zmanjšanje obremenjevanja tal,
– izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov,
– zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki,
– ohranjanje narave, kulturne dediščine ter krajinske in biotske raznovrstnosti,
– varstvo ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine
8. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Osnovna načela razvoja poselitve in dejavnosti delijo občinski prostor na dve območji: območje občinskega središča in območje podeželja.
(2) Posebna pozornost se nameni:
– Revitalizaciji platoja Karavanke, ki se prestrukturira za razvoj poslovnih dejavnosti in turizma,
– aktiviranje obstoječih in novih območij za potrebe turizma na območju Karavank,
– rešitev problema železnice skozi mesto in na površinah, ki jih zaseda železnica v mestu, ter razvoj mesta na teh površinah,
– vzpostavitev mreže zelenih povezav z območji za oddih in rekreacijo v naravi ter drugimi javnimi programi,
– pospešitev razvoja turizma v naseljih v Karavankah in na celotnem območju Karavank, s poudarkom na razvoju športa in rekreacije, zdravstvenega turizma in širše turistične ponudbe,
– občina bo razvoj gospodarskih dejavnosti zagotavljala na območjih, na katerih glede na prostorske zmogljivosti in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo komunalnega opremljanja.
(3) Z izgradnjo novih ter s prenovami obstoječih prometnic in drugih infrastruktur se bosta izboljšali dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih območij.
(4) Občina bo poleg tega zagotavljala prostorske možnosti za izgradnjo zadostnega števila stanovanjskih objektov različnih tipov in velikosti predvsem na območju mesta, v manjši meri pa tudi v drugih naseljih občine, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitvami naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje, kot so raven hrupa v prostoru, ustreznost reliefnih razmer, neonesnaženost okolja, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo z bolj strnjeno gradnjo in višjo gostoto pozidave v urbanih središčih zagotavljala racionalno rabo prostora in s tem boljše gospodarjenje z energijo.
(5) Občina bo razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti usmerjala na funkcionalna območja mesta. Zagotavljala bo prostorske možnosti za posamezne dejavnosti in ustrezne dostopnosti.
(6) Občina bo tudi ohranjala in prenavljala obstoječe ureditve ter spodbujala nove ureditve za te dejavnosti, da bi dosegla visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti bo treba dopolnjevati glede na demografska gibanja in dostopnost do teh ureditev.
(7) Občina bo ohranjala možnosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično-rekreacijsko infrastrukturo, da bi tako omogočila dvig kakovosti in večjo raznovrstnost ponudbe. Spodbujala bo razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, predvsem razvoj novih turističnih programov na širšem območju podeželja in tudi na drugih lokacijah, ki imajo možnosti za turistični razvoj. V okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, bo na podeželju spodbujala razvoj tržnih niš. Na podeželju bo razvijala različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi in usmeritve v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.
9. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Mesto Jesenice je upravno, administrativno, kulturno, izobraževalno, zdravstveno in športno središče Zgornje Gorenjske, postane naj moderno mesto z razvitim gospodarstvom, turizmom in ustrezno infrastrukturo ter evropsko primerljivim bivalnim standardom za prebivalce.
(2) Dolgoročni cilj je območje Občine Jesenice razvijati tako, da bodo Jesenice postale prepoznavne kot prijetno, urejeno, moderno, turistično mesto z zanimivim podeželjem, kot območje, kjer bodo vplivi preteklega razvoja vidni in ohranjeni v okviru bogate kulturne in tehniške dediščine. Mesto mora v prihodnje sprejemati vse pozitivne spremembe, biti mora povezano navznoter in odprto navzven, prizadevati si mora postati kraj, prijeten za bivanje, privlačen za delo in zanimiv za obisk.
(3) Druga naselja dobivajo pomembnejšo turistično funkcijo; v njih se bodo zagotavljale zadostne površine za turistične dejavnosti in za ohranjanje in širitev kmetijstva ter dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu.
(4) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve bodo imela naselja in lokacije s turističnim pomenom oziroma možnostmi. V vseh teh naseljih in lokacijah se bo povečala raznovrstnost turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi izdelki) kot količinsko (predvsem s povečanjem števila in različnih vrst nočitvenih kapacitet). Omenjena dejavnost se krepi tudi na območju razpršene poselitve v Karavankah, ki se jo ohranja v obstoječem obsegu, vsebinsko pa se jo dopolnjuje in nadgrajuje.
10. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Temeljna prometna os v občini je avtocesta A2 Predor Karavanke–Obrežje. Ta bo zagotavljala medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju Slovenije.
(2) Ob trasi avtoceste je pomembna prometna os tudi obstoječa regionalna cesta R3-452, ki povezuje naselja v občini ter se bo posodabljala, da bi tako zagotavljala ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu. Pomembno prometno povezavo naselij v občini z občinskim središčem ter s sosednjimi občinami predstavlja še regionalna cesta R3-634. Za povečanje prometne prepustnosti, dvigovanje nivoja prometnih uslug in varnosti ter za usklajen mestni razvoj bo izvedena povezovalna oziroma t. i. industrijska cesta, ki poteka vzporedno z industrijskim tirom proti Acroniju in s katero bo poslovna cona priključena na regionalno cestno omrežje.
(3) Kolesarsko omrežje na območju občine se razvija upoštevaje državno daljinsko kolesarsko povezavo, za katero je sprejet občinski lokacijski načrt.
(4) V vseh naseljih je treba zagotoviti površine za varno odvijanje peš prometa.
(5) Železniško omrežje se posodobi, opuščene površine se nameni za mestne programe, kar pomeni racionalizacijo v okviru postajnih naprav Železniške postaje Jesenice in Železniške postaje Blejska Dobrava. Ohranjajo se obstoječi industrijski tiri oziroma njihovi koridorji ter koridor primestne proge proti Kranjski Gori.
(6) Mestni in primestni potniški promet v občini se bo izboljševal ter ustrezno urejal s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih postajališč.
11. člen
(zasnova dejavnosti v krajini)
(1) Kmetijska dejavnost se razvija v funkciji ohranjanja poselitve na podeželju, ohranjanja značilnosti kulturne krajine z obdelovanjem kmetijskih zemljišč ter pomembne vloge pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.
(2) Na celotnem območju občine se spodbuja sonaravno kmetovanje ter preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, predvsem na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine (Dobravsko polje) ter na območju Karavank.
(3) Z vidika ohranitve poseljenosti podeželja se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Rekreacijo se usmerja v razvoj obstoječih smučišč, ki se jih ureja po načelih trajnostnega in sonaravnega upravljanja z zemljišči ter ohranitve večnamenske funkcije kmetijskih in gozdnih površin.
(4) Na območjih poudarjene pridelovalne funkcije gozda se spodbuja sonaravno gospodarjenje z gozdom. V gozdovih, ki so znotraj posebnih varstvenih območij (Natura 2000), se spodbuja izvajanje naravovarstvenih ciljev Natura 2000. V varovalnih gozdovih se ohranja pokritost tal z obstoječo vegetacijo in njihove funkcije (varovanje pred erozijo, ekološke funkcije).
12. člen
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
Občina bo v nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti na podeželju, kakor tudi na področju poselitve in infrastrukture, zagotavljala ohranjanje kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti, v funkciji razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti.
13. člen
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
(1) Občina se bo zavzemala za celovito in usklajeno prostorsko načrtovanje z namenom ohranjanja narave, s poudarkom ohranjanju opredeljenih območij ohranjanja narave: (predlagana) zavarovana območja, naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot, posebna varstvena območja in ekološko pomembna območja.
(2) Občina bo z usklajenim prostorskim načrtovanjem na celotnem območju občine ohranjala habitatne tipe v ugodnem stanju ter se zavzemala za ohranjanje biotske raznovrstnosti, skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo narave.
(3) Ohranjajo se naravne značilnosti: grape in soteske hudourniških potokov s slapovi in druge vode v Karavankah (npr. potok Javornik, Jesenica), gozdnata strma pobočja Karavank, pas rušja nad gozdno mejo v Karavankah, alpska travišča z veliko pestrostjo rastlinstva, sredogorska gozdnata planota Mežaklja, območje vodotoka Radovna z obrežnim pasom, ki ga opredeljujejo hudourniški značaj, ter različne in enkratne pojavne oblike v sami strugi in na obvodnih površinah.
(4) V največji meri se v naseljih in kulturni krajini ohranjajo travišča v rovtih (senožeti, livade, košenice, pašniki), na katerih se ohranjajo posamezna drevesa, skupine dreves, živice ter visokodebelni sadovnjaki.
(5) Predvsem na območju Karavank ter na obvodnem območju Save s pritoki se zagotavljajo razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem v povezavi s kmetijstvom, gozdarstvom, turizmom in prostočasnimi dejavnostmi.
(6) Občina se bo zavzemala za ustrezen prometni režim pri gradnji novih prometnic, izven poselitvenih območij pa bo skušala v čim večji meri ohranjati naravne kakovosti prostora in njegove krajinske značilnosti.
(7) Občina bo na območjih naravnih kakovosti krajine zagotavljala ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar bo potekalo ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z njihovim ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
14. člen
(območja ustvarjenih kvalitet prostora)
(1) Kulturna dediščina se v izkoristi kot pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga občina vključuje v prostorsko uravnotežen razvoj. Občina se zavzema za trajnostno rabo in integracijo dediščine v prostoru na način in v obsegu, ki ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgubo dediščinskih lastnosti.
(2) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vsi objekti in območja varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo tudi območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij.
(3) V območjih ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevanja tudi varstveni vidik.
15. člen
(površinske vode)
(1) V prostorskem razvoju občine se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju, tako da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti.
(3) Redno vzdrževanje vodotokov se še naprej usmerja k vzdrževanju vodnega režima ob izvedbi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so prodni zadrževalniki, jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo.
(4) Reka Sava z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvajajo ob ohranjanju morfoloških značilnosti Save in obvodnega prostora ter značilnosti posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se, razen v izjemnih primerih, ki jih dopuščajo predpisi, ne posega v pasove struge Save in drugih vodotokov. Rekreacijska območja se lahko urejajo samo tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.
(5) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati, da so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
16. člen
(območja mineralnih surovin)
Na vseh opuščenih pridobivalnih območjih se sanacijo zagotovi na podlagi sanacijskih programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov. Območja opuščenih kopov oziroma kamnolomov se v okviru sanacije nameni novim dejavnostim
17. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Občina Jesenice se bo v največji meri zavzemala, da se bo pri poseganju v prostor preprečevalo nevarnosti in tveganja za nastanek naravnih in drugih nesreč. Na območjih, ki so ogrožena zaradi poplav (Sava na območju Plavškega travnika in Podmežaklje) in hudourniških voda (pritoki Save izpod Karavank), visokih podtalnic (južni del Slovenskega Javornika), zemeljskih in snežnih plazov (pobočja Karavank in jugozahodni del Blejske Dobrave), erozij ali zdrsov (pobočja Karavank in jugozahodni del Blejske Dobrave), tveganje za okolje zaradi nesreč z nevarnimi kemikalijami, potresne in požarne ogroženosti, je treba zagotavljati varne življenjske razmere ter preprečevati razvoj tistih dejavnosti, ki bi ogrožale človekovo življenje in njegove materialne dobrine, prometno in drugo infrastrukturo.
(2) Poplavna območja v občini so v obvodnem prostoru Save ter so prikazana na Prikazu stanja prostora. Temeljijo na hidrotehničnem elaboratu (Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za območje Občine Jesenice, št. C22-RF/10, izdelal Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana, februar 2011, dopolnitev april 2013) in je dostopna na sedežu Občine Jesenice. V tem elaboratu so opredeljeni omilitveni ukrepi, ki se lahko ob novelaciji elaborata tudi spreminjajo.
(3) Območja enostavnejših in zahtevnejših protierozijskih ukrepov (vir podatka: Atlas okolja) so prikazana na Prikazu stanja prostora.
(4) Izdelan je bil tudi geotehnični elaborat: Poročilo o izdelavi kart geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja v merilu 1:25000 za Občino Jesenice, št. DN 2003736, izdelal Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Ljubljana, september 2010.
(5) Območje občine spada v območje s potresno nevarnostjo sedme in osme stopnje po Mercallijevi lestvici (devete stopnje po Evropski potresni lestvici EMS). Objekti morajo biti grajeni potresno varno.
(6) Pobočja Karavank sodijo med območja visoke požarne ogroženosti, zato se bo občina zavzemala za preprečevanje možnosti požara. Za to bo v okviru delovanja centra za zaščito in reševanje skrbela poklicna gasilska enota, predvsem pa je potrebna preventivna zaščita in večja ozaveščenost prebivalstva.
(7) Na območju Občine Jesenice obratujejo podjetja, ki pri svojih proizvodnih procesih uporabljajo nevarne snovi, in zato predstavljajo vire tveganja za okolje. Ta podjetja so: Eurosol, SPG-SOL Plin Gorenjska, Acroni, d.o.o. na Slovenskem Javorniku in na Koroški Beli ter Enos na Koroški Beli. Pri prostorskem načrtovanju in graditvi objektov v neposredni bližini teh virov tveganja oziroma obratov se določijo minimalne oddaljenosti od teh obratov. Najmanjše razdalje se določijo tako, da sprejemljivo ogroženost zagotavlja združitev vplivnega območja obrata glede na njegove scenarije možnih večjih nesreč in razreda ranljivosti objekta, ki se gradi v njegovi bližini.
18. člen
(območja, ki se urejajo z Urbanističnim načrtom)
Na temelju Zakona o prostorskem načrtovanju in Strokovnih podlag, izdelanih za območje OPN za Občino Jesenice, se za mesto izdela Urbanistični načrt.
2.4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
19. člen
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, s čimer bodo zagotovljeni trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Hkrati bo za optimalno oskrbo prebivalcev zagotavljala ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela. Za uresničitev teh ciljev je gradnja gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo možna na vseh območjih, pri tem pa bo skušala v čim večji meri ohranjati naravne kakovosti prostora in njegove krajinske značilnosti.
(2) Na območjih kulturne dediščine je treba gospodarsko javno infrastrukturo umeščati v prostor na način, da varovane vrednote in materialna substanca dediščine ni prizadeta ter da se hkrati zagotovi tudi prostorska integriteta dediščine. Pri graditvi nove ali posodabljanju obstoječe infrastrukture se upošteva zahteve varstva kulturne dediščine.
20. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Občina Jesenice leži na X. panevropskem prometnem koridorju železniške proge. Železniško križišče, predor skozi Karavanke, lega ob avtocesti (A2) ter bližina Italije in Avstrije v Občini Jesenice predstavljajo razvito prometno omrežje. Regionalna cesta R3-452, ki povezuje Občino Jesenice s sosednjima občinama Žirovnica in Kranjska Gora, poteka skozi mestno jedro in hkrati predstavlja osrednjo mestno ulico. Regionalna cesta R3-634, ki poteka proti sosednji Občini Gorje, se v centru Jesenic priključi na R3-452.
(2) Predvidene rekonstrukcije in novogradnje regionalnih in lokalnih cest morajo omogočiti boljšo pretočnost prometa in dobro dostopnost v regionalno pomembnih smereh ter do območij, ki so pomembna z vidika razvoja turizma.
(3) Novozgrajena »industrijska cesta« bo z dograditvijo predstavljala obvozno cesto avtocesti A2, hkrati pa mora omogočiti dobro dostopnost do površin za industrijo in gospodarske cone na južni strani mesta Jesenice. Občina se bo zavzela za njeno prekategorizacijo v regionalno cesto III. reda (državno cesto). Pri tem bo obstoječa državna cesta postala občinska cesta in osrednja mestna ulica. Z njeno prekategorizacijo se spremeni njena funkcija, z ustreznejšimi križanji, vključevanji in prečkanji cest se izboljša njena prometna varnost, več prostora se nameni kolesarskemu in peš prometu, preuredi se obcestni prostor. Postati mora mestna avenija, ob kateri se razvijajo osrednje dejavnosti mesta Jesenice.
(4) Načrtovana je obvozna cesta od avtoceste, mimo naselja Saple, do poslovne cone Črna vas in pokopališča Blejska Dobrava. Na Javorniku je predvidena povezava Ceste Toneta Tomšiča s Cesto Borisa Kidriča ter na Koroški Beli povezava vzhodnega dela Koroške Bele z regionalno cesto Jesenice–Žirovnica.
(5) Železniško omrežje na Jesenicah je treba posodobiti, predvsem zaradi zagotovitve učinkovitejšega razvoja tovornega in javnega potniškega prometa ter zaradi izboljšanja bivalnih pogojev v naselju. Obstoječo železniško progo s pripadajočimi postajami je treba obnoviti v smislu spremembe rabe opuščenih tirov, kar bo omogočilo skladnejši razvoj ter izboljšanje bivalnih pogojev v naselju. Za kvalitetnejši prostorski razvoj mesta Jesenice bo o možnostih združitve razpršenih dejavnosti na območju postaj treba doseči soglasje s SŽ. Na sproščenih površinah bo mesto lahko realiziralo infrastrukturne in prometne povezave ter pridobilo dodatne poslovne in parkirne površine.
(6) Omrežje kolesarskih poti in pešpoti se v občini ureja in dogradi na manjkajočih delih tako, da se vzpostavi sistem povezav znotraj naselij, med posameznimi naselji ter perspektivnim območjem za razvoj turizma. Pri urejanju povezav v sistemu se vzpostavi enoten in prepoznaven način označevanja kolesarskih in peš poti.
(7) Skozi občino bo potekala državna daljinska kolesarska povezava. Nanjo se naveže mestno kolesarsko omrežje.
(8) Površine za mirujoči promet se na Jesenicah zagotavlja v okviru javnih površin, zlasti v centru mesta ter v stanovanjskih območjih z blokovno pozidavo. Parkirne površine se ureja v obliki ozelenjenih nivojskih ureditev ali parkirnih hiš, kot zahteve po zadostnem številu parkirnih mest v okviru gradnje javnih in drugih objektov.
(9) Potrebna je dograditev površin za parkiranje, zlasti na območju mestnega jedra Jesenic ter na območjih naselij, kjer se razvijajo turizem in prostočasne dejavnosti (pohodništvo, kolesarjenje, zimski športi). Na območju Jesenic bo v okviru obnove železniške postaje možno pridobiti nove površine za mirujoči promet. Predvidene so tudi parkirne hiše v območju Integral in na površinah za Gorenjsko banko. Parkirišča in postajališča za tovornjake so določena. Tovornjake se tudi v bodoče usmerja na Plavški travnik in ob »industrijsko cesto«, kjer parkirišča predvideva veljavni zazidalni načrt.
(10) Občina Jesenice bo razvoj učinkovitega javnega potniškega prometa spodbujala zlasti z izboljšanjem povezav s sosednjimi občinami ter z izrabo potencialov javnega železniškega prometa. Zavzemala se bo za uskladitev voznih redov avtobusnega in železniškega prometa, posodobitve javnega potniškega prometa ter urejanje parkirnih in drugih javnih površin ob glavni avtobusni in železniški postaji na Jesenicah.
(11) V naseljih, ki so povezana z avtobusnim javnim potniškim prometom, se uredijo ali posodobijo postajališča za avtobuse. Sočasno z urejanjem prometne infrastrukture, razvojem gospodarskih območij in območij za centralne dejavnosti naj se predvidijo nova postajališča.
(12) V Občini Jesenice je na območju Splošne bolnice Jesenice urejen helidrom.
(13) Ureditev parkirišča za tovornjake nad 3,5 t znotraj stanovanjskih območij ni dopustna.
21. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov v območjih stanovanjske pozidave ni dovoljena. Postavitev baznih postaj je v drugih namenskih rabah možna pod pogoji, ki jih postavijo lastniki in upravljavci drugih infrastruktur ter ob upoštevanju zakonskih in drugih omejitev, ki jih določa namenska raba zemljišča.
(2) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov v območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine niso dopustne. Dopustne so le izjemoma, če ne spreminjajo ali ne razvrednotijo pomena in videza objekta ali območja dediščine ter ohranjajo ostale varovane vrednote dediščine.
22. člen
(oskrba z energijo)
(1) V Občini Jesenice je poleg obstoječih energentov dopustna uporaba obnovljivih virov energije, zato imajo pri načrtovanju energetskih sistemov prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(2) Pri načrtovanju novih ureditev in pri poseganju v prostor je treba upoštevati odmike in pogoje znotraj vseh koridorjev daljnovodov. Za vsak poseg v koridor, razen za nezahtevne in enostavne objekte ter vzdrževalna dela, je treba izdelati ustrezno projektno tehnično dokumentacijo: Za vse posege v koridor je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(3) V območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine se mora načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih energetskih sistemov za distribucijo načrtovati v podzemnih vodih, razen če načrtovana trasa poteka preko registriranih arheoloških najdišč. Izjemoma lahko potekajo infrastrukturni vodi v območjih registriranih arheoloških najdišč podzemno, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
(4) Na območju Občine Jesenice so za zagotavljanje napajanja TP iz dveh neodvisnih virov predvidena vlaganja v elektroenergetske naprave, in sicer v nove kabelske povezave na SN nivoju med predvideno RTP 110/20 kV Moste in obstoječo RTP 110/20 Jesenice.
(5) Razvoj se načrtuje kot obnova in zamenjava prostozračnih vodov za kabelske povezave, zamenjava in povečanje preseka kablovodov, izgradnja novih kabelskih povezav ustreznega prereza ter zamenjava neprimernih in okolju neprijaznih TP s sodobnimi postajami.
(6) Pokritost Občine Jesenice z omrežjem zemeljskega plina se bo nadaljevala po predvidenem programu. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe se obstoječe objekte obnavlja ter v primeru povečane potrebe po porabi načrtuje okrepitev prenosne plinovodne zmogljivosti. Dograditev obstoječega sistema se preveri s funkcionalno tehnološkega, prostorskega in okoljskega vidika ter ob upoštevanju obstoječih infrastrukturnih koridorjev. Upoštevati je treba omejitve znotraj nadzorovanega pasu (2 x 100 m) oziroma v varstvenem pasu, kjer je treba pridobiti soglasje podjetja Geoplin plinovodi d.o.o. V 2 x 5-metrskem pasu plinovodov se izvajajo dela samo pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše omenjeno podjetje, če se posega v območje plinovoda, ki je v upravljanju podjetja Geoplin Plinovodi d.o.o. Za posege v varstveni pas ostalega plinovodnega omrežja je treba pridobiti soglasje podjetja JEKO-IN, d.o.o.
(7) V skladu s predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njeno izrabo.
(8) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na tleh, pobočnih terenih, usekih ter strehah in fasadah objektov, je možna pod pogojem, da so naprave v prostor umeščene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša.
(9) Izraba vetrne energije za proizvodnjo elektrike na zemljiščih in strehah objektov, je možna pod pogojem, da so naprave v prostor umeščene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša.
(10) Na območjih in objektih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine je nameščanje naprav za proizvajanje električne energije s pomočjo sončne in vetrne energije dopustno le pod pogojem, da namestitev ne ogroža varovanih vrednot kulturne dediščine in ne ovira dejavnosti in ravnanj, ki podpirajo dostop do dediščine in do informacij o njej.
(11) V občini se v okviru oskrbe z električno energijo in ob predhodnem upoštevanju prostorske, okoljske in družbene sprejemljivosti spodbuja rabo vseh obnovljivih virov energije (geotermalne, sončne, vetrne, biomase ipd.).
(12) Pri prostorskem umeščanju novih vodov se preučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati tudi prostorske vidike umeščanja koridorjev v prostor, zlasti na območjih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora. Koridorje novih vodov je treba pozorno umeščati pri prečkanju reliefnih hrbtov in območij naravnih kakovosti (Natura 2000, EPO, zavarovana območja) ter se izogniti območjem varovalnih gozdov in drugim območjem večjega tveganja za naravne nesreče (erozijska, poplavna, plazovita, plazljiva in druga območja).
(13) Gradnja malih vodnih elektrarn (do 36 kV) je dopustna, vendar mora biti sprejemljiva in predhodno preverjena z vidika vplivov na okolje, z vidika ekološko sprejemljivega pretoka pa mora biti umestitev preverjena tudi s strani pristojne strokovne organizacije. Ob izvedbi je treba upoštevati omilitvene in druge ukrepe, ki jih zahtevajo pristojne službe. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah in samo v primerih, da gre za že obstoječe vodne pravice ali prenovo obstoječih vodnih objektov ob pridobitvi koncesije za rabo vodnega vira.
(14) V mestu Jesenice je pri oskrbi s toplotno energijo prioritetno priključevanje na daljinsko ogrevanje z vročevodom oziroma skladno z Lokalnim energetskim konceptom. Kolikor obstaja drugačen, ekonomsko in okoljsko sprejemljivejši način oskrbe s toplotno energijo, lahko župan izda sklep o drugačnem načinu oskrbe s toplotno energijo, kot ga določa Lokalni energetski koncept.
23. člen
(komunalno gospodarstvo in vodno gospodarstvo)
(1) Na celotnem območju Jesenic se uredi ločen sistem kanalizacije. Dogradi se sisteme odvajanja in čiščenja odpadnih voda, in sicer prednostno za večja naselja. Na območjih, kjer je kanalizacijsko omrežje zastarelo in dotrajano, se izvaja obnova.
(2) V mestu Jesenice je kanalizacijski sistem za odvodnjavanje odpadnih voda zgrajen v zadovoljivem obsegu, vendar je potreben obnove. Predvidi se dograditev pomanjkljivega omrežja na naslednjih območjih: Slovenski Javornik, Lipce, Plavški travnik II – Vrbje, Pejce, KS Sava, Podmežaklja, Murova, Blejska Dobrava, Zgornji Plavž, Spodnji Plavž, in obnova komunalne infrastrukture na Blejski Dobravi. Za naselja Plavški Rovt, Potoki in Kočna, ki niso priključena na kanalizacijsko omrežje, se predvidi novogradnja omrežja.
(3) Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ni predvideno (Planina pod Golico, Javorniški Rovt in Žerjavec), se predvidi odvajanje in čiščenje odpadnih voda v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Spodbuja se urejanje malih čistilnih naprav, bioloških čistilnih naprav in rastlinskih čistilnih naprav tudi za več enot skupaj.
(4) Obstoječo čistilno napravo na Jesenicah se dogradi z načrtovanim terciarnim čiščenjem ter se jo ustrezno posodablja in obnavlja.
(5) Ravnanje s prodnimi zadrževalniki in pregradami na območju Občine Jesenice se izvaja v skladu z načrti za gospodarjenje s to vodno infrastrukturo.
(6) Na območjih širitve naselja mora biti odvajanje in čiščenje odpadnih voda zagotovljeno v skladu s področno zakonodajo.
(7) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
24. člen
(oskrba z vodo)
(1) Občina Jesenice bo stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo zagotavljala z izvajanjem ukrepov za zavarovanje pitne vode, obnovo vodovodnega sistema ter dograditvijo delov vodovodnih objektov, zajetij in vodohranov na območjih strnjene poselitve, ki nimajo ustrezne oskrbe z vodo.
(2) Na vodovarstvenih območjih je treba dosledno upoštevati ukrepe za zavarovanje pitne vode, določene glede na posamezni varstveni pas. Vodne vire se z izvajanjem nadzora nad dejavnostmi na območjih varstva obstoječih ter perspektivnih območij vodnih virov zaščiti pred onesnaženjem in drugimi vrstami obremenjevanja vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so dopustne samo tiste gradnje, ki jih dopušča področna zakonodaja o gradnjah na vodovarstvenih območjih in predpisi o zavarovanju vodnih virov.
(3) Za oskrbo z vodo je treba zagotavljati stalno in neoporečno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
(4) Na poselitvenem območju je treba, v skladu s predpisom na področju varstva pred požarom, zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu.
(5) Priključevanje objektov na javne vodovodne sisteme je obvezno povsod tam, kjer je zagotovljen vir pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja. Priključevanje na lastni vir pitne vode je možno samo tam, kjer ni možnosti priključitve na javni vodovod, oziroma kjer bi zaradi oddaljenosti objekta od javnega vodovoda nastali nesorazmerni stroški. Lastna oskrba s pitno vodo je možna, če je zagotovljen vodni vir, ki zagotavlja zdravstveno ustrezno pitno vodo in je za lastno oskrbo s pitno vodo pridobljeno vodno dovoljenje.
(6) Predvidi se novogradnja vodovoda v Planini pod Golico–Prihodi–Plavški Rovt, skupaj z novim zajetjem, obnovi se vodovod Peričnik, vodovod na Kočni, Hrušici, Slovenskem Javorniku, Blejski Dobravi, na Potokih, v naseljih Podmežaklja in Murova, ter v KS Sava. Povečajo se zmogljivosti obstoječih vodohranov na celotnem vodovodnem omrežju.
25. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki je urejeno v sklopu odlagališča Mala Mežakla. Obstoječe odlagališče se nadgradi z novimi objekti, ki sledijo napredku tehnike na področju ravnanja z odpadki.
(2) Občina se bo s spodbujanjem urejanja ekoloških otokov še naprej zavzemala za ločeno zbiranje odpadkov. Hkrati bo z recikliranjem in ponovno uporabo spodbujala zmanjševanje količine odpadka na izvoru ter se zavzemala za preprečitev nastanka odpadkov.
(3) Z izgradnjo zbirnega centra za odpadke v Podmežaklji se gospodinjstvom omogoča oddaja različnih vrst komunalnih odpadkov, vključno z zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
(4) Odlaganje gradbenih odpadkov se omogoči na območju deponije Mala Mežakla.
(5) Nelegalna odlagališča odpadkov se evidentira ter ustrezno sanira, hkrati se preprečuje nastanek novih nelegalnih odlagališč.
(6) Vse povzročitelje odpadkov se vključi v odvoz komunalnih odpadkov. Za vse objekte se predvidi prevzemna mesta za postavitev zabojnikov za odpadke.
26. člen
(varstvo okolja)
(1) Zaradi potreb varstva okolja in zdravja ljudi se na območju Občine Jesenice dopušča samo gradnja tistih objektov, naprav in gradbeno-inženirskih objektov, ki v okolje oddajajo snovi in energijo, ki so manjše od mejnih vrednosti za izpuste snovi v zrak, površinske in podzemne vode, v tla ter emisije odpadnih voda. Obremenjevanje okolja s hrupom in elektromagnetnim sevanjem mora biti nižje od dopustnih mejnih vrednosti, obenem pa v okolju, ki je že čezmerno obremenjeno s hrupom ali elektromagnetnim sevanjem, ne sme povečevati obstoječe čezmerne obremenjenosti oziroma je treba s tehničnimi ukrepi sanirati vir obremenitve.
(2) Nevarne snovi in odpadke je treba skladiščiti in uporabljati na način, ki ne dopušča onesnaževanja tal, podzemnih in površinskih voda ali javne kanalizacije z nevarnimi snovmi.
2.5. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.5.1. Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
27. člen
(splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja se bodo razvijala v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti pozidanih in nepozidanih struktur naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) Počitniška gradnja se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij v Karavankah, na območjih, ki so določena z ustrezno namensko rabo. Nove širitve na nepozidane površine okrog naselij niso dopustne.
(3) Mesto se bo praviloma razvijalo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni treba ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelene mreže. Širitve naselij na podeželju se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev. V podeželskih naseljih se razvoj usmerja navznoter, kot zapolnjevanje obstoječih prostih površin za gradnjo ali kot zaokroževanje obstoječih stavbnih zemljišč in tudi posamičnih stavbnih zemljišč, razen na kmetijah, ki ta prostor potrebujejo za razvoj kmetije.
28. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti naselja.
(2) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin je treba izboljšati raven opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo in zagotavljati urejenost javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine kot kakovostno grajeno javno dobro (prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori za druženje in počitek) ter se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture.
(3) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleno mrežo kot integralni del podobe Jesenic. Na robovih naselij se izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov kot del prepoznavnih značilnosti naselij.
(4) Ohranja se razmerja med grajenimi in zelenimi površinami ter spodbuja vzpostavitev novih povezav z odprto krajino.
29. člen
(prenova naselij)
(1) Prenova naj vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, prednostno se s prenovo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja.
(2) Prenova se usmerja v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je treba upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(3) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, pristave, pokopališča itn.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(4) Neustrezni robovi vasi in degradirana območja se sanirajo z ustreznimi arhitekturnimi ali krajinskimi ureditvami. Prenove se ureja na način, ki upošteva obstoječo prepoznavno podobo naselja ali pa se to z novimi ureditvami na novo vzpostavi.
(5) Občina pri prenovah lahko predpiše videz in urejanje stanovanj in stanovanjskih zgradb.
30. člen
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Občina bo prostorske možnosti za razvojne dejavnosti zagotavljala tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Nova območja za pozidavo se v omejenem obsegu načrtujejo na območjih, kjer bo zagotovljena dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(3) Na območju mesta se stanovanja načrtuje tudi v okviru prenov in sanacij razvrednotenih urbanih in krajinskih območij, s čimer se zagotovijo zaokrožitve in zgostitve pozidave.
(4) V drugih naseljih so dopustne zaokrožitve in zgostitve pozidave manjšega obsega.
(5) Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dopustno.
2.5.2. Razvoj dejavnosti po naseljih
31. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljša se prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Mesto Jesenice ima velik potencial na območjih revitalizacij (npr. mejni plato Karavanke, Poslovna cona). Na teh lokacijah je treba pred urejanjem površin in umeščanjem dejavnosti podrobneje preučiti možne negativne vplive izbranih dejavnosti na okolje ter z ustreznim mikrolociranjem ali z zahtevnejšimi tehnološkimi rešitvami predvideti ustrezne omilitvene ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih vplivov.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in tudi lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja. Dobra dostopnost se v čim večji meri zagotavlja z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in peš potmi.
(4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja ter spremljajoče in dopolnilne dejavnosti, ter v območja centralnih dejavnosti. Na območju mesta se zagotavljajo stanovanjske površine v enostanovanjskih objektih, v večstanovanjskih objektih, v stanovanjsko-poslovnih objektih in v poslovno-stanovanjskih objektih. V drugih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike stanovanjskih objektov, in sicer na domačijah in v enodružinskih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje sodijo tudi dijaški domovi in domovi za starejše občane ter varovana stanovanja.
2.5.3. Ohranjanje območij razpršene poselitve
32. člen
(razpršena poselitev)
(1) V Občini Jesenice ni vzorcev poselitve, ki bi jih lahko opredelili kot razpršeno gradnjo, razen prepoznanega območja razpršene gradnje počitniških hiš v območju Pod Španovim vrhom, ki ga je treba sanirati z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Na območju Karavank pa je prepoznaven vzorec avtohtone razpršene poselitve na podeželju, ki je posledica zgodovinsko pogojenega razvoja poselitve.
(2) Ohranja se avtohtono in dolgoletno tradicijo, katere del so osamele domačije, kot posamični objekti oziroma skupine objektov, in zaselki s posameznimi domačijami in počitniškimi hišami, ki so sledili tradicionalnim tipom poselitve.
(3) Na območjih razpršene poselitve se v nadaljnjem prostorskem razvoju preprečuje razpršena gradnja. Posamični objekti zunaj naselij se vključujejo v večje enote kot zgoščevanje, kjer je to sprejemljivo z urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega vidika. Občina bo opredelila območja razpršene poselitve, kjer bo postopno urejala komunalno infrastrukturo.
(4) V teh območjih je umeščanje novih objektov dovoljeno, in sicer če gre za morfološko in funkcionalno zgoščanje (znotraj obstoječih stavbnih zemljišč), ob poteh oziroma križiščih, ter na območjih, kjer je možno izoblikovati jedro. Ta oblika razvoja poselitve se usmerja v skladu s shemo prostorskega razvoja naselja ter pod pogojem dobre dostopnosti.
(5) Zgošča in zaokroža se predvsem tista območja razpršene poselitve, ki imajo možnost za ustrezno prometno in komunalno ureditev. Pri zgoščevanju in zaokroževanju je treba upoštevati skladnost poselitvenih struktur z značilnostmi kulturne krajine.
(6) Občina bo preprečevala razpršeno gradnjo zunaj naselij z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo.
2.5.4. Oblikovna podoba in razvoj naselij
33. člen
(oblikovna podoba naselij)
(1) Občina bo s prostorskim načrtovanjem zagotavljala skladno oblikovno podobo naselij, tako da se bo pri novogradnjah in prenovah zagotavljalo varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja.
(2) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih arhitekturnih prvin in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov prepoznavni videz. Odstopanje je možno samo v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi z vidika pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe pozidave.
34. člen
(razvoj naselij)
(1) Podlaga za razvoj mesta Jesenice je urbanistični načrt kot obvezna sestavina OPN.
(2) Pri načrtovanju in urejanju drugih naselij se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
2.6. Koncept prostorskega razvoja naselij, za katere je izdelan urbanistični načrt
35. člen
(zasnova razvoja mesta Jesenice)
(1) Občina Jesenice zagotovi, da se mesto Jesenice, ki obsega Jesenice, Hrušico, Slovenski Javornik in Koroško Belo, razvija v prijetno, urejeno in moderno, turistično usmerjeno mesto z zanimivim podeželjem, hkrati pa v območje, kjer bodo vplivi preteklega razvoja ohranjeni v okviru bogate kulturne in tehniške dediščine.
(2) Mesto Jesenice se bo poleg v že obstoječe dejavnosti dolgoročno usmerjalo tudi v turizem, šport in rekreacijo. Vključitve novih vsebin in navedenih dejavnosti bodo omogočile transformacijo industrijskega mesta v turistično orientirano mesto.
(3) Občina bo zagotovila realizacijo zelene mreže, ki predstavlja peš povezave v mestu. Te povezujejo zelene površine, parke ter ključne upravne, proizvodne, športne in rekreacijske površine z zelenimi površinami na širšem območju Jesenic.
(4) Občina Jesenice bo poleg izvedbe sistema zelene mreže začela s pripravo oziroma urejanjem t. i. jeseniške razgledne poti, ki po severnem robu mesta povezuje Koroško Belo in Hrušico.
2.7. Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1. Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
36. člen
(usmeritve za razvoj kmetijstva)
(1) Občina bo spodbujala vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje pogojev za primeren dohodek za kmetijska gospodarstva. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Pri nadaljnjem razvoju bo v občini treba zagotavljati prilagajanje kmetijstva naravnim razmeram in hkrati razvijati nove, tržno zanimive oblike pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje.
(2) Z ohranjanjem kmetovanja in urejanjem kmetijskih površin se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo omejki, živice, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. S kmetovanjem in urejanjem kmetijskih površin se ohranja tudi dediščinska kulturna krajina in druga dediščina, ki predstavlja prepoznave elemente krajine.
(3) Spodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava), zlasti naj se upoštevajo usmeritve za kmetijsko dejavnost na varovanih območjih Natura 2000. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.
(4) Na zaraščajočih površinah se spodbuja živinoreja v obsegu, ki ne presega obremenitev tal. Zaraščanje se preprečuje z rednimi košnjami, spodbuja se kombinirani razvoj kmetijstva in gozdarstva.
(5) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov in dodatnih dejavnosti, ki bodo omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Na območju občine se spodbuja čebelarstvo.
(6) Občina spodbuja razvoj turizma na kmetijah ter omogoča izgradnjo dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe z nočitvenimi kapacitetami in drugo turistično, športno in rekreacijsko infrastrukturo.
(7) Podrobnejši prostorski pogoji za umeščanje turizma na kmetiji se utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta so predpisane tudi omejitve za njihovo namembnost, prenovo, gradnje ipd.
(8) Občina bo gospodarno ravnala s tlemi oziroma s plodno zemljo.
37. člen
(usmeritve za razvoj gozdarstva)
(1) Občina bo ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes, ohranjala gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo. Ob zagotavljanju in ohranjanju vseh drugih funkcij gozda (ekološke in socialne) se bo v občini izvajalo sonaravno gospodarjenje z gozdovi.
(2) V varovalnih gozdovih se ne dopuščajo posegi v podtalje ali vegetacijo, še posebej, kadar bi to spodbudilo erozijske procese ali zavrlo sposobnosti obnavljanja zarasti. Na teh območjih se izjemoma dopuščajo posegi, določeni z gozdnogospodarskimi ukrepi, kot so sanitarne sečnje, posek posamičnih dreves in sanacijski ukrepi. Na teh območjih se upoštevajo tudi druga priporočila službe, pristojne za upravljanje z gozdovi.
(3) Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja – Natura 2000).
(4) Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe.
(5) V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se gozdove ohranja v čim bolj naravnem stanju.
(6) Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč, pri čemer se bo odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami vsakič preverilo in uskladilo s službami, pristojnimi za varstvo narave in gospodarjenje z gozdom. Načrtovanje gozdnih prometnic mora temeljiti na optimalnem umeščanju glede na lastnosti terena. Na erodibilnih terenih in večjih nagibih je treba urediti odvodnjavanje. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in nakladalnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov.
(7) Gozdno-gospodarski posegi v gozd in gozdni prostor bodo naravnani tako, da se bo v gozdnem ekosistemu ohranjalo ugodno stanje vseh avtohtonih vrst. Zato se bodo dela v gozdu opravljala v času in na način, ki bo za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se bo vzpostavljala ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se bo še naprej zagotavljala redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se bo vzdrževala prehrambna baza za divjad.
(8) Na strmih predelih se ohranja stalna pokritost tal z vegetacijo, posege na območjih gozdov se usklajuje s pristojno službo za gozdove. Pred večjimi posegi se predhodno preverja njihov vpliv na okolje.
38. člen
(usmeritve za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Občina bo razvijala turistične in prostočasne dejavnosti kot eno temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj. Razvoj turizma bo temeljil na vključevanju naravnih in ustvarjenih značilnosti Občine Jesenice. Občina bo razvoj turizma spodbujala predvsem na lokacijah z večjim turističnim pomenom, kot je območje Karavank, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami pa tudi v drugih predelih občine. Občina bo spodbujala povečanje programov turistične ponudbe, in sicer tako vsebinsko (z novimi vsebinami, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(2) Po predhodni preveritvi z vidika vplivov na okolje se omogoči povezava obstoječega smučišča Španov vrh z vzhodnim smučiščem proti Pristavi v Javorniškem Rovtu in severnim smučiščem preko Fentovega polja kot večnamenska rekreativna območja z možnostjo izkoriščanja tudi izven zimske sezone (npr. pohodništvo, izletništvo) ter za kmetijsko izrabo površin (pašništvo). Gradnja in prostorske ureditve znotraj sistema smučišč so možne samo ob pridobitvi vseh soglasij pristojnih ministrstev.
(3) Turistične in prostočasne dejavnosti se bodo skladno z usmeritvami pristojne službe za ohranjanje narave razvijale na obstoječih turističnih območjih (npr. smučišča, Golica, Savske jame, Pristava), na območjih naravne ohranjenosti (npr. slapovi Dobršnika, Rožca, Golica, Zoisov park, Pristava, slapovi Javornika) in na drugih območjih, kjer obstajajo prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti.
(4) Kulturni, doživljajski turizem bo usmerjen v zgodovinsko mestno jedro Stare Save, Savskih jam, Zoisovega parka, Rudne poti, Slovenke geološke poti in k slapovom. Prav tako se bo ta tip turizma in prostočasnih dejavnosti razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s prikazom kulturne dediščine, naravnih vrednot in drugih krajinsko kvalitetnih območij. Obstoječe tematske turistične poti se bodo vzdrževale in nadgrajevale z združljivimi programi, po potrebi pa se bodo urejale nove tematske poti.
(5) V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se bodo zagotavljale možnosti za širitev nočitvenih kapacitet na kmetijah in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. V ta namen se bo spodbujalo ohranjanje tradicionalnih oblik kmetijske dejavnosti. Turizem na podeželju se bo spodbujal predvsem na območju obstoječih kmetij in gospodarstev.
(6) Obstoječe tematske, turistične in planinske poti se bodo urejale v skladu s poudarki, ki so potrebni za ohranjanje izjemne krajine in naravnih vrednot.
(7) Izletništvo in planinstvo se bo razvijalo na celotnem območju Karavank. Pohodništvo se usmerja izključno na obstoječe urejene poti, ceste in označene planinske poti. Rekreativni turizem se bo še naprej razvijal na območju Javorniškega Rovta in Planine pod Golico.
(8) Nočitvene kapacitete na Jesenicah se zagotavljajo v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje. V naseljih pod Karavankami se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo ali gradnjo na mestu odstranjenega objekta, ki mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti in kakovostne naravne prvine prostora. Pri tem je treba ohranjati tudi temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture in naselbinske kulturne dediščine.
39. člen
(sanacija odprtih kopov)
(1) Pridobivanje mineralnih surovin (peska) se izvaja na Mali Mežakli, kjer se v okviru sanacije peskokopa predvideva predelava gradbenih odpadkov.
(2) Odprti opuščeni kopi se sanirajo.
40. člen
(usmeritve za upravljanje z vodami)
(1) Na poplavnih, erozijskih, plazovitih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območjih vodnih in priobalnih zemljišč se upošteva naslednje:
– na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano posegati, razen izjem navedenih v predpisih o upravljanju z vodami,
– z ureditvami se ne sme poslabšati stanja voda in vodnega režima,
– ohranjajo se retenzijske sposobnosti območij,
– premostitve vodotokov in dovoljene gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(3) Zagotavlja se varnost naselij in kmetijskih površin pred visokimi vodami. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.
(4) Urejanje vodotokov se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.
(5) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana taka raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(6) Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retencijskih površinah ob vodotoku.
2.7.2. Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
41. člen
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti (Karavanke) je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti.
42. člen
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Občina bo ohranjanje prepoznavnosti krajine oziroma prostora zagotavljala na celotnem območju Karavank.
(2) Za prepoznavnost prostora so bistvenega pomena poselitveni vzorec v Karavankah, objekti kulturne dediščine in njihov arhitekturni stil ter postavitev objektov v območjih samotnih kmetij.
(3) Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin je treba vključiti v prostorske in razvojne programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine in druge kulturne dediščine.
43. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno rabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja ter kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Treba si je prizadevati za finančno pomoč občine oziroma države za ohranjanje objektov kulturne dediščine.
(2) Z ustreznimi prostorskimi ureditvami se bo omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Upoštevana bo javna korist varstva dediščine in prostorski razvoj občine bo prilagojen celostnemu ohranjanju kulturne dediščine.
(3) Ohranjena dediščine in njena integracija v prostoru bo eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, kultura, okolje idr.).
(4) Dediščina se glede na tip (arheološka, stavbna posvetna, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, vrtnoarhitekturna drugo) in glede na pravni status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena, varstvena območja dediščine in registrirana dediščina vpisana v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega) varuje v skladu z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
44. člen
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave.
(2) Ohraniti in varovati je treba posebna varstvena območja (Natura 2000), zavarovana in ekološko pomembna območja, naravne vrednote, habitatne tipe ter prvine biotske raznovrstnosti, saj poleg drugih danosti predstavljajo temelj za dolgoročno usmeritev občine v turizem.
2.7.3. Usmeritve glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja zdravja ljudi
45. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja zdravja ljudi)
(1) V občini so opredeljene vrste območij naravnih nesreč: potresna, poplavna, geološko nestabilna, erozijska in plazljiva območja, pri čemer gre za srednjo stopnjo ogroženosti.
(2) Objekti morajo biti grajeni protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območja z opredeljeno potresno nevarnostjo v karti potresne nevarnosti.
(3) Na poplavnih, erozijskih območjih in plazljivih območjih posegi niso dopustni. Izjemoma je na teh območjih mogoče načrtovati posege v prostor v skladu z določili veljavnih predpisov ter s soglasjem organa, pristojnega za področje upravljanja z vodami.
(4) Območja in elementi za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so:
– sirene, ki so nameščene tako, da je območje pokrito s signali,
– zbirna mesta za reševalne ekipe, ki so pri gasilskem domu (GARS) in na določenih mestih po krajevnih skupnostih,
– helidrom, ki je v območju Splošne bolnišnice Jesenice,
– pokopi večjega števila ljudi v primeru naravnih in drugih nesreč – območje zahodno od obstoječega pokopališča Blejska Dobrava,
– živalska trupla – območje vzhodno od obstoječega pokopališča Blejska Dobrava,
– deponija ruševin – odlagališče topilniških odpadkov (PTO) in sanacija peskokopa na Mali Mežakli,
– sanitetna sprejemališča – na igriščih ob osnovnih šolah,
– zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo – separacija Vrbje, območje pod Hrušico med Savo in AC – Spodnji Plavž, poslovna cona, Črna vas na Blejski Dobravi,
– evakuacija in sprejemališča – na površinah ob šolah, zelene površine in urejene (revitalizirane) površine nekdanje železarne,
– zbirna mesta za materialno pomoč – urejene površine nekdanje železarne in parkirišče ob stavbi občinske uprave,
– zbirno mesto za tujo pomoč – parkirna mesta v in ob stavbi občinske uprave.
(5) Za načrtovanje in graditev objektov in grajene strukture je treba zagotoviti:
– varstvo pred požarom,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– pogoje za varen umik ljudi, premoženja in živali pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za interventna vozila,
– ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.
(6) V Občini Jesenice se zaklonišča nahajajo na v objektih z naslednjimi naslovi: Cesta Cirila Tavčarja 21, Ulica Staneta Bokala 4, Cesta maršala Tita 41, 47, 63 in 86, Cesta železarjev 6, Ulica bratov Rupar 8, Ulica Franca Benedičiča 2 in 10, Ulica Viktorja Kejžarja 37, Ulica Gustla Štravsa 1, Cesta Borisa Kidriča 41 in 44, Cesta talcev 2 in 8, Spodnji Plavž 6 ter Spodnji Plavž 6.
2.7.4. Območja za potrebe obrambe
46. člen
(območja za potrebe obrambe)
(1) V občini se upošteva tudi interese, zahteve in usmeritve obrambnih dejavnosti.
(2) Obrambne dejavnosti na teh lokacijah ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
2.7.5. Območja varstva vodnih virov
47. člen
(območja za varstvo vodnih virov)
(1) Posegi v vodovarstvenih območjih se dopuščajo le ob upoštevanju omejitev in pogojev veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti vodno soglasje.
(2) Varstvo vodnih virov naj se zagotavlja tudi za potencialne vodne vire za oskrbo prebivalstva, ki se jih zavaruje z ustreznim pravnim aktom, njihova vodovarstvena območja pa se določi z ustreznimi strokovnimi podlagami.
2.7.6. Območja sanacij razvrednotenj v krajini
48. člen
(območja sanacij razvrednotenj v krajini)
(1) Nelegalne in opuščene kamnolome, peskokope ter odvzeme gramoza iz površinskih kopov in porečja Save v občini je treba evidentirati in sanirati z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravnim procesom.
(2) V času sanacije peskokopa na Mali Mežakli, vključno s transportom, se bodo izvajali ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje in na naravne kakovosti Mežaklje (vplivno območje Nature 2000).
2.7.7. Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev
49. člen
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)
(1) Trase prometnic je treba načrtovati čim bolj racionalno z upoštevanjem graditeljskih znanj o naravnanosti prometnic na dominante v prostoru. Razvoj infrastrukture ja treba načrtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Pri načrtovanju se je treba izogibati območjem in objektom kulturne dediščine in drugim območjem, pomembnim za prepoznavnost, kot tudi območjem naravnih vrednot.
(2) Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinskih vzorcev območij in drugih elementov varovanih na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, preko katerih potekajo trase.
(3) Nove kolesarske poti ne smejo ogrožati naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti prostora ali kako drugače obremenjevati prostora oziroma okolja.
(4) Gozdnih cest in vlak ni dovoljeno graditi preko rastišč, gnezdišč, območij brlogov, prezimovališč in pasišč divjadi. Trase teh prometnic morajo biti najmanj 100 m oddaljene od mest v gozdu, ki so posebej pomembne za obstoj in prehrano divjadi. Prav tako so prepovedana vsa dela, ki bi ovirala ali preprečevala nemoten potek razmnoževanja divjadi.
50. člen
(usmeritve za umeščanje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)
(1) Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se je treba izogibati območjem varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(2) Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij se uredi v skladu z veljavno zakonodajo in sicer na tak način, da bo v čim večji meri omejeno izlivanje komunalnih in padavinskih voda. Predvidi se ponikanje in zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma padavinske odvodnike.
(3) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno. Prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni možen.
(4) V vseh območjih je dovoljena izraba obnovljivih virov energije, če to ni v nasprotju s posameznimi določili upravljavcev energetske infrastrukture.
(5) Pri načrtovanju baznih postaj, anten in oddajnikov bo zaradi elektromagnetnega sevanja in vizualne izpostavljenosti lokacij treba skrbno načrtovati in upoštevati sodobne načine umestitve in zakrivanja baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru.
2.8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
51. člen
(usmeritve za določitev osnovne namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta so določena območja naslednjih namenskih rab zemljišč, ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča.
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v grafičnem delu planskega akta Občine Jesenice in izdelanih strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju stavbnih zemljišč.
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi grafičnega dela veljavnega planskega akta, upoštevajoč potrebe po novih stavbnih zemljiščih in v manjši meri tudi evidentiranje gozdnih in vodnih zemljišč.
(4) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi grafičnega dela veljavnega planskega akta, podatka Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (maska gozda) in se prikažejo v grafičnem delu OPN.
(5) Vodna zemljišča se določijo na podlagi grafičnega dela veljavnega planskega akta, DTK5 in podatkov Ministrstva za okolje in prostor Agencije RS za okolje.
(6) Območja poplav se vnesejo v grafični del OPN na podlagi potrjene strokovne podlage (Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za območje Občine Jesenice).
(7) Druga zemljišča (predvsem območja infrastrukture) se določijo na podlagi grafičnega dela veljavnega planskega akta in ob upoštevanju dejanskega stanja.
2.9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
52. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) V izvedbenem delu tega OPN so določeni prostorski izvedbeni pogoji za naselja, za posamezno namensko rabo. Prostorsko izvedbeni pogoji določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko infrastrukturo ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter usmeritve za pripravo predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN).
3. Izvedbeni del
53. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
(2) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta prav tako določa dopustno rabo za posamezna območja namenske rabe in za posamezne enote urejanja prostora.
(3) S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ne urejajo območja še veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in območja, za katera so predvideni novi prostorsko izvedbeni načrti.
3.1. Enote urejanja, namenska raba in dopustna izraba prostora
54. člen
(splošna določila o enotah urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Občina Jesenice je razdeljena na 5 EUP:
– J1 – območje naselje Hrušica,
– J2 – območje naselij Jesenice, Slovenski Javornik in Podkočna,
– J3 – območje naselja Koroška Bela,
– J4 – območje naselij Blejska Dobrava, Kočna in Lipce,
– J5 – območje naselij Plavški Rovt, Prihodi, Planina pod Golico, Javorniški Rovt in Potoki.
(2) EUP določajo pogoje za urejanje:
– posameznih naselij oziroma njihovih delov, kadar se naselje glede na tipologijo gradnje in razvoj dejavnosti deli na več enot,
– posameznih zaključenih območij razpršene poselitve in načrtovanih območij za razvoj turizma.
(3) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku,
– prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab,
– podrobnejši PIP, ki se nanašajo na posamezno namensko rabo.
(4) Preglednice vsebujejo: podrobnejšo namensko rabo prostora, tipologijo pozidave, način urejanja ter območje varstva pred hrupom.
55. člen
(splošna določila o namenski in podrobnejši namenski rabi prostora ter tipologiji gradnje)
(1) Površine, ki so namenjene poselitvi, so:
+---------------------------------------------------------------+
|S – OBMOČJA STANOVANJ                                          |
+-------------+-------------------------------------------------+
|SS           |Stanovanjske površine (e, v, ve, vd, sb)         |
+-------------+-------------------------------------------------+
|SB           |Stanovanjske površine za posebne namene          |
+-------------+-------------------------------------------------+
|SK           |Površine podeželskega naselja (ve)               |
+-------------+-------------------------------------------------+
|SP           |Površine počitniških hiš                         |
+---------------------------------------------------------------+
|A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE                               |
+-------------+-------------------------------------------------+
|As           |Površine razpršene poselitve – stanovanjski      |
|             |objekti                                          |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Ak           |Površine razpršene poselitve – kmetije           |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Aw           |Površine razpršene poselitve – počitniške hiše   |
+-------------+-------------------------------------------------+
|At           |Površine razpršene poselitve – turistična        |
|             |dejavnost                                        |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Ap           |Površine razpršene poselitve – planšarske,       |
|             |pastirske, planinske koče                        |
+---------------------------------------------------------------+
|C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI                              |
+-------------+-------------------------------------------------+
|CU           |Osrednja območja centralnih dejavnosti (e, sb, x)|
+-------------+-------------------------------------------------+
|CD           |Druga območja centralnih dejavnosti              |
+---------------------------------------------------------------+
|I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI                             |
+-------------+-------------------------------------------------+
|IP           |Površine za industrijo                           |
+-------------+-------------------------------------------------+
|IG           |Gospodarske cone                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|B – POSEBNA OBMOČJA                                            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|BD           |Površine drugih območij                          |
+-------------+-------------------------------------------------+
|BC           |Športni centri (x)                               |
+---------------------------------------------------------------+
|Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN                                    |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZS           |Površine za oddih, rekreacijo in šport           |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZP           |Parki                                            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZD           |Druge urejene zelene površine                    |
+-------------+-------------------------------------------------+
|ZK           |Pokopališča                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN                                  |
+-------------+-------------------------------------------------+
|PC           |Površine cest                                    |
+-------------+-------------------------------------------------+
|PŽ           |Površine železnic                                |
+---------------------------------------------------------------+
|O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE                            |
+-------------+-------------------------------------------------+
|O            |Okoljska infrastruktura (ravnanje z odpadki in   |
|             |odpadnimi vodami)                                |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Ovz          |Vodna zajetja                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE                          |
+---------------------------------------------------------------+
(2) Prostorski izvedbeni pogoji določajo merila in pogoje za površine zunaj ureditvenih območij:
+---------------------------------------------------------------+
|K – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA                                        |
+-------------+-------------------------------------------------+
|K1           |Najboljša kmetijska zemljišča                    |
+-------------+-------------------------------------------------+
|K1n          |Nadomestna kmetijska zemljišča                   |
+-------------+-------------------------------------------------+
|K2           |Druga kmetijska zemljišča                        |
+---------------------------------------------------------------+
|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA                                           |
+-------------+-------------------------------------------------+
|G            |Gozdna zemljišča                                 |
+-------------+-------------------------------------------------+
|Gv           |Varovalni gozdovi                                |
+---------------------------------------------------------------+
|V – OBMOČJA VODA                                               |
+-------------+-------------------------------------------------+
|VC           |Celinske vode                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|OO – DRUGA OBMOČJA (nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča)  |
+---------------------------------------------------------------+
(3) Enote urejanja prostora:
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Naziv EUP       |EUP s        |Tipologija |Način    |Območja   |
|                |podrobnejšo  |pozidave   |urejanja |varstva   |
|                |namensko rabo|           |         |pred      |
|                |prostora     |           |         |hrupom    |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Belo polje      |J1/SS1       |sb, vd     |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Dobrčnik –      |J1/SS2       |e, ve      |PIP      |3         |
|sever           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Na Placu        |J1/SS3       |           |OPPN     |3         |
|(Republika)     |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Dobrčnik – jug  |J1/SS4       |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Hrušica – vas   |J1/SS5       |v          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Hrušica – vzhod |J1/SS6       |ve         |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Hrušica –       |J1/CD1       |           |OPPN*    |3         |
|cerkev          |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Plavški travnik |J1/IG1       |           |OPPN     |3         |
|II –Vrbje       |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Transportni     |J1/IG2       |           |OPPN     |4         |
|plato           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Transportni     |J1/IG3       |           |OPPN     |4         |
|plato           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Karavanški      |J1/BD1       |           |PIP      |4         |
|plato           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Rekreacija –    |J1/ZS1       |           |OPPN*    |4         |
|Karavanški      |             |           |         |          |
|plato           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Zgornji Plavž   |J2/SS1       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Na Pejcah       |J2/SS2       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Murova          |J2/SS5       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Spodnji Plavž   |J2/SS3       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Plavž           |J2/SS4       |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Razgledna pot   |J2/SS6       |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Hermanov most   |J2/SS7       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kurja vas       |J2/SS8       |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kurja vas       |J2/SS9       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Pod Krajam      |J2/SS10      |           |OPPN*    |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Pod Krajam      |J2/SS11      |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Tomšičeva       |J2/SS12      |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Tomšičeva       |J2/SS13      |e, sb, vd  |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Straža          |J2/SS14      |           |ZN       |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Trebež          |J2/SS15      |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Slovenski       |J2/SS16      |sb         |PIP      |3         |
|Javornik –      |             |           |         |          |
|vzhod           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kejžarjeva      |J2/SS17      |e, sb, vd  |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Cesta           |J2/SS18      |           |ZN       |3         |
|železarjev –    |             |           |         |          |
|gasilski dom    |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Borovlje        |J2/SS19      |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Podmežaklja     |J2/SS20      |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Podkočna        |J2/SS21      |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Podkočna        |J2/SS22      |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Nad Trebežem    |J2/SS23      |ve         |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kopališče       |J2/SS24      |           |OPPN*    |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Za Žvagnom      |J2/SS25      |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Dom za ostarele |J2/SB1       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Bolnišnica      |J2/CD1       |           |PIP      |1         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Bolnišnica –    |J2/CD2       |           |OPPN*    |3         |
|vzhod           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|OŠ Plavž        |J2/CD3       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Gledališče      |J2/CD4       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Gimnazija       |J2/CD5       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Stara Sava      |J2/CD6       |           |UN       |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Špedicije       |J2/CD7       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Plavž – center  |J2/CU1       |sb, x      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Center II       |J2/CU2       |e, sb      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Center II –     |J2/CU3       |x          |PIP      |3         |
|Integral        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Cesta           |J2/CU4       |x          |PIP      |3         |
|železarjev –    |             |           |         |          |
|Kazina          |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Center Jesenice |J2/CU5       |x          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Hrenovca        |J2/CU6       |           |OLN      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Center Stara    |J2/CU7       |           |ZN       |3         |
|Sava            |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Partizan        |J2/CU8       |           |OPPN*    |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Slovenski       |J2/CU9       |x          |PIP      |3         |
|Javornik –      |             |           |         |          |
|center          |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Ob Savi         |J2/CU10      |           |OPPN     |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Fiprom          |J2/CU11      |x          |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Stara Sava      |J2/CU12      |x          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železniška      |J2/CU13      |x          |PIP      |4         |
|postaja         |             |           |         |          |
|Slovenski       |             |           |         |          |
|Javornik        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Plavški travnik |J2/CU14      |x          |PIP      |4         |
|I               |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kisikarna       |J2/IP1       |x          |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Valjarna        |J2/IP2       |x          |PIP      |4         |
|Slovenski       |             |           |         |          |
|Javornik        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Plavški travnik |J2/IG1       |           |PIP      |4         |
|I               |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Plavški travnik |J2/IG2       |           |OPPN     |4         |
|II – Vrbje      |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železniško      |J2/IG3       |           |OPPN*    |4         |
|skladišče       |             |           |         |          |
|Prešernova      |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Poslovna cona   |J2/IG4       |           |ZN       |4         |
|Jesenice        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kovin           |J2/IG5       |           |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Športno-        |J2/BC1       |           |UN       |3         |
|rekreacijski    |             |           |         |          |
|park            |             |           |         |          |
|Podmežaklja     |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kamnolom        |J2/BC2       |x          |PIP      |3         |
|Podmežaklja     |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Halda – vzhod   |J2/ZS1       |           |OPPN*    |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Park            |J2/ZS2       |           |PIP      |3         |
|Podmežaklja     |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Spominski park  |J2/ZP1       |           |PIP      |3         |
|Plavž           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Mestni park     |J2/ZP2       |           |PIP      |3         |
|Murova          |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Mala Mežakla    |J2/O1        |           |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Dinos           |J2/O2        |           |OPPN     |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Zbirni center   |J2/O3        |           |OPPN     |4         |
|kom. odpadkov   |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Koroška Bela    |J3/SS1       |e, sb, v   |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Koroška Bela –  |J3/SS2       |e, v       |PIP      |3         |
|vzhod           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Javorniško      |J3/SS3       |e, vd      |PIP      |3         |
|nabrežje        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Nad valjarno II |J3/CU1       |e, x       |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Javorniško      |J3/CU2       |x          |PIP      |3         |
|nabrežje        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|OŠ Koroška Bela |J3/CD1       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Acroni          |J3/IP1       |           |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kamnolom Trebež |J3/IG1       |           |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Nad jeklarno II |J3/IG2       |           |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kres            |J3/ZS1       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Park talcev     |J3/ZP1       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Čistilna        |J3/O1        |           |PIP      |4         |
|naprava         |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kočna           |J4/SS1       |ve         |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Kočna           |J4/SS2       |ve         |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Lipce           |J4/SS3       |ve         |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Na Saplah       |J4/SS4       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Blejska Dobrava |J4/SS5       |v, ve      |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Jurč            |J4/SS6       |e          |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Poslovna cona   |J4/IG1       |           |UN       |4         |
|Črna vas        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Pančur          |J4/IG2       |           |PIP      |4         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Rekreacija      |J4/ZS1       |           |OPPN*    |3         |
|Perun           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Lipce           |J4/ZS2       |           |PIP      |3         |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Pokopališče     |J4/ZK1       |           |PIP      |3         |
|Blejska Dobrava |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Avtocesta –     |PC1          |           |LN       |4         |
|odsek Jesenice  |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Bencinski       |PC2          |           |LN       |4         |
|servis Hrušica  |             |           |         |          |
|– sever         |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Bencinski       |PC3          |           |LN       |4         |
|servis Hrušica  |             |           |         |          |
|– jug           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Magistralna     |PC4          |           |PIP      |4         |
|cesta Jesenice– |             |           |         |          |
|Rateče, odsek   |             |           |         |          |
|Hrušica         |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Magistralna     |PC5          |           |PIP      |4         |
|cesta Jesenice– |             |           |         |          |
|Rateče, odsek   |             |           |         |          |
|Jesenice zahod  |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Magistralna     |PC6          |           |PIP      |4         |
|cesta Jesenice– |             |           |         |          |
|Rateče, odsek   |             |           |         |          |
|Koroška Bela    |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Cesta Jesenice– |PC7          |           |PIP      |4         |
|Bled, odsek     |             |           |         |          |
|Podkočna        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Cesta Jesenice– |PC8          |           |PIP      |4         |
|Bled, odsek     |             |           |         |          |
|Kočna           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Avtocesta –     |PC9          |           |PIP      |4         |
|odsek           |             |           |         |          |
|Karavanški      |             |           |         |          |
|plato           |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železnica       |PŽ1          |           |PIP      |4         |
|Jesenice–       |             |           |         |          |
|Avstrija        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železniška      |PŽ2          |           |ZN       |4         |
|postaja         |             |           |         |          |
|Jesenice        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železnica       |PŽ3          |           |LN       |4         |
|Jesenice–       |             |           |         |          |
|Ljubljana,      |             |           |         |          |
|odsek med ŽP    |             |           |         |          |
|Jesenice in ŽP  |             |           |         |          |
|Slovenski       |             |           |         |          |
|Javornik        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železnica       |PŽ4          |           |PIP      |4         |
|Jesenice–       |             |           |         |          |
|Ljubljana,      |             |           |         |          |
|odsek Javornik– |             |           |         |          |
|Potoki          |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železnica       |PŽ5          |           |PIP      |4         |
|Jesenice–       |             |           |         |          |
|Bohinj, odsek   |             |           |         |          |
|Hrenovca        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železnica       |PŽ6          |           |PIP      |4         |
|Jesenice–       |             |           |         |          |
|Bohinj, odsek   |             |           |         |          |
|Podmežaklja     |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železnica       |PŽ7          |           |PIP      |4         |
|Jesenice–       |             |           |         |          |
|Bohinj, odsek   |             |           |         |          |
|Blejska Dobrava |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Železnica       |PŽ8          |           |PIP      |4         |
|Jesenice–       |             |           |         |          |
|Bohinj, odsek   |             |           |         |          |
|Vintgar         |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+
|Daljinska       |PC10         |           |OLN      |4         |
|kolesarska      |             |           |         |          |
|povezava        |             |           |         |          |
+----------------+-------------+-----------+---------+----------+

+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Naziv območja  |EUP s          |Tipologija|Način    |Območja   |
|urejanja       |podrobnejšo    |pozidave  |urejanja |varstva   |
|               |namensko rabo  |          |         |pred      |
|               |prostora       |          |         |hrupom    |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Plavški Rovt   |J5/SK1         |ve        |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Plavški Rovt   |J5/SK2         |ve        |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Žerjavec       |J5/SK3         |ve        |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Betel –        |J5/SK4         |ve        |PIP      |3         |
|počitniške hiše|               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Planina – proti|J5/SK5         |ve        |PIP      |3         |
|Mentnu         |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Belcijan       |J5/SK6         |          |OPPN*    |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Planina –      |J5/SK7         |ve        |PIP      |3         |
|center         |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Planina – pod  |J5/SK8         |ve        |PIP      |3         |
|cerkvijo       |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Planina – proti|J5/SK9         |ve        |PIP      |3         |
|Adamču         |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Planina – proti|J5/SK10        |ve        |PIP      |3         |
|Adamču         |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Prihodi        |J5/SK11        |ve        |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Prihodi        |J5/SK12        |ve        |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Javorniški Rovt|J5/SK13        |ve        |PIP      |3         |
|– počitniške   |               |          |         |          |
|hiše           |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Javorniški Rovt|J5/SK14        |ve        |PIP      |3         |
|– gasil. dom   |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Javorniški Rovt|J5/SK15        |ve        |PIP      |3         |
|– Kongo        |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Javorniški Rovt|J5/SK16        |ve        |PIP      |3         |
|– spod. del    |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Potoki         |J5/SK17        |ve        |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Potoki         |J5/SK18        |ve        |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Pod Španovim   |J5/SP1         |          |OPPN*    |3         |
|vrhom          |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Planina –      |J5/CU1         |x         |PIP      |3         |
|cerkev         |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Trilobit       |J5/BC1         |x         |PIP      |3         |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Zoisov park –  |J5/ZP1         |          |PIP      |3         |
|jezerca        |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Zoisov park –  |J5/ZP2         |          |PIP      |3         |
|gozd           |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Magistralna    |PC9            |          |PIP      |4         |
|cesta, odsek   |               |          |         |          |
|Potoki–Moste   |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
|Železnica      |PŽ9            |          |PIP      |4         |
|Jesenice–      |               |          |         |          |
|Ljubljana,     |               |          |         |          |
|odsek Potoki–  |               |          |         |          |
|Moste          |               |          |         |          |
+---------------+---------------+----------+---------+----------+
3.2. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
56. člen
(splošna določila)
(1) Splošni prostorsko izvedbeni pogoji veljajo za vse enote urejanja, razen za območje kmetijskih zemljišč in če v podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena velja v območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine, obvezno upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji varstva.
(3) Terciarne dejavnosti po tem odloku so storitvene dejavnosti, kot so na primer: trgovina, promet, gostinstvo, turizem, svobodni poklici in ostale dejavnosti zasebnega sektorja. Kvartarne dejavnosti po tem odloku so storitvene dejavnosti kot so naprimer: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, dejavnosti verskih ustanov in ostale dejavnosti, ki so v javnem interesu.
57. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)
Prostorski izvedbeni pogoji so, glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov, podrobno opredeljeni v preglednicah poglavja 4.
58. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so, glede vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnje, postavitve in oblikovanje, podrobno opredeljeni v preglednicah poglavja 4.
(2) Ta odlok določa vrsto nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov, ki jih je dovoljeno graditi v posamezni prostorski enoti, hkrati pa ureja tiste segmente tega predpisa, ki jih občina lahko oblikuje po svojih zahtevah.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega stavbe in služijo njenim prebivalcem.
(4) Nezahtevni, enostavni in začasni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, ampak so lahko priključeni samo na obstoječe priključke.
(5) Začasni objekti sezonskega turističnega značaja se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in priključena na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavijo samo v središčih naselij in ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti, ter na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.
(6) Začasni objekt, namenjen skladiščenju, se lahko postavi samo na območjih opravljanja te dejavnosti, železniške postaje ter prometnih površin in terminalov.
(7) Vadbeni objekt se lahko postavi samo v območjih podrobne namenske rabe, v katerih je dopustna postavitev tovrstnih objektov.
(8) Pokrit razstavni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru se lahko postavi v okviru gospodarske cone ali opredeljenih prireditvenih površinah ter na površinah, ki so predvidene za evakuacijo prebivalstva v primerih večjih naravnih nesreč.
(9) Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v prostoru. Umeščen mora biti na dobro dostopnem mestu.
(10) V vseh prostorskih enotah je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov. Gradijo se ob upoštevanju pogojev za oblikovanje arhitekture, ureditev okolice objektov in urbane opreme znotraj te enote.
(11) Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali avtotaksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in sodobne mestne opreme ter usklajeno z drugimi elementi obcestnega prostora, okoliške pozidave in EUP.
(12) Nadkrita čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna utica ali tipski zabojnik ter zavetišče na železniških postajališčih se oblikujejo medsebojno poenoteno.
(13) Protihrupne ovire se za zaščito naselij lahko gradijo v višini do največ 3,60 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih ovir je dovoljena ali na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa, ali na podlagi določil drugih prostorskih izvedbenih aktov, ali pa na podlagi urbanistične in krajinske preveritve in utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost z drugimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave. V sprejemljivih primerih so to lahko tudi fotovoltaični elementi.
(14) Postavitev lovilne mreže in prosto visečih mrež ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.
(15) Gradnja kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih površinah. Druge kioske in tovrstne objekte je dovoljeno postaviti samo kot začasne objekte in za čas trajanja prireditev.
(16) Gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, ki se v primeru intervencije lahko odstranijo. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine.
(17) V vseh prostorskih enotah je dopustna postavitev spominskih obeležij, skulptur, znamenj in kapelic.
(18) Oporne zidove je dovoljeno graditi na vseh zemljiških parcelah na podlagi skupnih pogojev tega odloka, in sicer do višine 1,50 m. Oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
(19) Pri ograjevanju parcel v naselju naj se upoštevajo tipi, materiali in višine ograj, ki so značilne zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. Zidovi niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del objekta.
(20) Znotraj stanovanjskih območij višine ograj ne smejo presegati 1,80 m. Varovalne ograje so v teh območjih lahko višje, kolikor jih je potrebno postaviti za potrebe izvajanja dejavnosti v objektu, ki ga ograjujejo. Igriščne ograje, ki ograjujejo javna otroška ali športna igrišča, so lahko višja. Protihrupne ograje so lahko višje, kolikor se z ustreznimi meritvami dokaže, da je hrup v objektu, ki ga bi ščitila protihrupna ograja presežen in jo je zato potrebno zgraditi.
(21) Ograje ne smejo poslabšati-prometno varnostnih razmer. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(22) Čebelnjaki so zunaj območij kmetij prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.
(23) Objekti za nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljena višina je samo pritličje, brez kleti. Strehe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe (terase), ko je objekt postavljen kot prizidek k fasadi, in v primeru steklenjakov, zimskih vrtov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na novem stavbnem zemljišču bolj smiselna streha nižjega naklona, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi določbe za posamezno enoto urejanja prostora. Strešna kritina nad nadstreški s tlorisno površino do 30 m² je lahko tudi brezbarvna, prosojna, oblika strehe nad nadstrešnico pa je lahko tudi enokapna, z naklonom, manjšim od 20°. Če je objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Vrtne ute imajo lahko tudi šotoraste strehe. Čopi in strešne frčade niso dopustne. Postavitev objekta ne sme spreminjati vaških robov, ovirati manipulacije na dvorišču ali zmanjšati potrebnih površin za parkiranje.
(24) Za objekte, s katerimi se opravlja dejavnosti kmetijstva, se upoštevajo določila za gospodarska poslopja.
(25) Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo samo za določen čas in v območjih, namenjenih poselitvi.
(26) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov, izrabe sončne energije za ogrevanje in proizvodnjo energije pod pogojem, da raziskave in postavitve trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(27) Na območju Karavank so dovoljeni manjši posegi za označitev, obnovo in opremo rudarske in Slovenske geološke poti ter rekonstrukcijo rudarskih rovov. Po posegih morajo biti površine sanirane in krajinsko nemoteče zavarovane proti eroziji.
59. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje)
(1) Objekte za oglaševanje je dovoljeno postavljati v skladu z določili občinskega odloka, ki za območje Občine Jesenice ureja merila in pogoje za oglaševanje. Objekti za oglaševanje se smejo postavljati na celotnem območju občine, tudi v območjih, za katere je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov in so navedeni v tem odloku. Objekti za oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko izpostavljene objekte kulturne dediščine.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka velja, da na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, objektov za oglaševanje ni dovoljeno postavljati.
(3) Na območju kmetijskih zemljišč na Dobravskem polju (od uvoza Lipce na AC do viadukta Moste) ni dovoljeno postavljati objektov za oglaševanje.
(4) Za lastne potrebe je dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na lastniških parcelah poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z napisom podjetja, znakom podjetja, nalepkami, zastavami, simboli podjetja, izdelka, storitve in podobno ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora. Objekti za oglaševanje ne smejo zmanjševati varnosti udeležencev v cestnem prometu ter ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti za oglaševanje se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter ob predhodnem pisnem soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine; če so objekti v vplivnem območju kulturne dediščine ali če so v območju naravne vrednote, pa se pridobi naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Če se s temi posegi posega na kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je treba posege umestiti in izvesti tako, da čim manj zmanjšajo rabo in funkcijo kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, mora biti izvedba skladna z veljavno področno zakonodajo. Objekti za oglaševanje ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih kulturne dediščine objekti za oglaševanje niso dovoljeni.
60. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede vrste dopustnih gradenj so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so navedene v poglavju 4.
(2) Dopustne gradnje se določajo skladno s predpisi o graditvi objektov, ne glede na njihove spremembe ali dopolnitve.
(3) V območjih podrobne namenske rabe, kjer so dopustna tudi stanovanja, se v obstoječih stavbah lahko izvede tudi več stanovanjskih enot, če se upošteva pogoje iz prejšnjega odstavka ter druge pogoje, določene za območje urejanja. V območjih naselbinske dediščine in v njihovih vplivnih območjih ni dovoljena večstanovanjska gradnja, razen kjer je to značilnost naselbinske dediščine.
(4) Dozidave obstoječih stavb se dovolijo v tlorisni velikosti do 50% osnovnega objekta. Oblikovanje dozidav in nadzidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovnega objekta, tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Etažnost dozidav k obstoječemu objektu je lahko enaka etažnosti obstoječega objekta, ne glede na gabarite, določene za posamezna območja podrobnejše namenske rabe v prostorskih izvedbenih pogojih. Pri nadzidavah je treba varovati silhueto naselja oziroma način pozidave obstoječe gradbene strukture.
(5) Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta mora biti skladna s pogoji tega odloka.
(6) Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno območje podrobne namenske rabe. Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(7) Spremembe namembnosti in rabe objektov so dopustne za dejavnosti, ki so dopustne v posamezni EUP.
(8) Ne glede na določbe prvega odstavka 56. člena, so na celotnem območju občine za prometno, komunalno, energetsko omrežje in naprave, objekte in naprave komunikacijskih in informacijskih omrežij, vodnogospodarske ureditve, za spominske plošče, spomenike in druga obeležja ter vadbene objekte dopustni naslednji posegi: novogradnje, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve. Ti posegi so dovoljeni ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave, na območjih kulturne dediščine pa je potrebno predhodno pridobiti kulturovarstvene pogoje oziroma kulturovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine. Če se s temi posegi posega na kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je treba posege umestiti in izvesti tako, da čim manj zmanjšajo rabo in funkcijo kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč. Na poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko ti posegi načrtujejo le skladno z določili veljavne področne zakonodaje in ob predhodni pridobitvi vodnega soglasja.
(9) Ne glede na določbe prvega odstavka 56. člena, je na celotnem območju občine, razen v proizvodnih in transportnih conah, dovoljeno graditi otroška in druga javna igrišča za športe na prostem, večnamenska igrišča, trge in zelenice. Ti posegi so dovoljeni ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Na območjih z naravovarstvenim statusom je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave, na območjih kulturne dediščine pa je potrebno predhodno pridobiti kulturovarstvene pogoje oziroma kulturovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, ter po potrebi soglasje pristojnih služb s področja kmetijskih zemljišč in gozdov, če se s temi posegi posega na kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Na poplavnih in vodovarstvenih območjih se lahko ti posegi načrtujejo le skladno z določili veljavne področne zakonodaje in ob predhodni pridobitvi vodnega soglasja.
(10) Ne glede na določbe prvega odstavka 56. člena so ureditve rekreativnih zelenih površin, sprehajalnih poti, trim stez ipd. možne na celotnem območju Občine Jesenice.
61. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o legi objektov)
(1) Zagotavlja se odmik od mej sosednjih zemljišč ob upoštevanju pogojev:
– najbolj izpostavljeni deli novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2,50 m, nezahtevni in enostavni objekti najmanj 1,50 m. Škarpe in podporni zidovi morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,50 m. Manjši odmiki so možni ob soglasju soseda. Ograje se lahko gradijo na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo o tem pisno sporazumejo,
– objekti morajo biti med seboj oddaljeni skladno s predpisi s področja požarne varnosti, zaščite pred hrupom in odmiki od infrastrukture,
– pri gradnji komunalne in prometne infrastrukture ni potrebno zagotavljati odmikov od parcelnih mej.
(2) Odmiki novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov so lahko manjši od zgoraj določenih, če zmanjšani odmiki ne rušijo vzpostavljenega prostorskega reda, ne kršijo zakonskih določil in se predložijo soglasja lastnikov sosednjih parcel v pasu 2,50 metrov od najbolj izpostavljenih delov novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov so lahko manjši od zgoraj določenih, če se predložijo soglasja lastnikov sosednjih parcel v pasu 1,50 metrov od najbolj izpostavljenih delov nezahtevnega in enostavnega objekta.
(3) Odmiki škarp in podpornih zidov so lahko manjši od zgoraj določenih, če se predložijo soglasja lastnikov sosednjih parcel v pasu 0,50 metrov od najbolj izpostavljenih delov škarp in podpornih zidov.
(4) Odmiki od javnih zemljišč se zagotavljajo v skladu z zakonskimi določili in ob upoštevanju pogojev upravljavcev teh površin.
(5) V območjih ohranjenih vaških jeder in v podobnih območjih je pri določitvi lege stavbe treba slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam, ki jih tvorijo že zgrajene stavbe v prostoru. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je treba novo stavbo praviloma postaviti na mejo, pod pogojem, da ima odvodnjavanje s strehe zagotovljeno na parceli, na kateri stoji.
(6) Vsi gradbeni posegi, razen gradbeno inženirskih objektov, morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljeni najmanj 5,00 m oziroma v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno samo v soglasju z upravljavci cest ter takrat, ko morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.
(7) Če se bo poseg izvajal na stavbnem zemljišču, ki meji na strnjene kmetijske in gozdne površine, je zaradi neoviranega dostopa do teh površin pred posegom treba obvezno pridobiti soglasje pristojnih služb s področja kmetijskih zemljišč in gozdov.
62. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o velikosti in oblikovanju objektov in okolice)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo po sestavi osnovnih stavbnih mas, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi ter teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora in hortikulturnih ureditvah, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnosti prostora prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici.
(2) Izjema so kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN za posamezno zaključeno prostorsko enoto.
(3) Gabariti: pri določanju višine stavb je treba upoštevati tudi pretežno višino drugih okoliških stavb z enako namembnostjo, tako da nova stavba po višini ne izstopa več kot za 10% višine najbližjih stavb z enako namembnostjo. Večje odstopanje je dovoljeno za stavbe namenjene kvartarnim dejavnostim.
(4) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi okoliških objektov. Kritine naj bodo temnih barv (sive do grafitno sive, opečne rdeče barve) in ne smejo biti odsevne. Osvetlitev podstrešnih prostorov in mansard je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Sončni zbiralniki ali fotovoltaični elementi ne smejo presegati slemena streh. Smeri slemen stavb naj bodo praviloma vzporedni s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoči vzorec smeri slemen prečno na plastnice.
(5) Fasade: pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte, in sicer glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve in drugo (struktura, materiali). Zastekljevanje balkonov in lož je dovoljeno, vendar mora biti zasteklitev za celoten objekt enotna. Prav tako mora biti za celoten objekt enotno stavbo pohištvo (okna in vrata) ter ograje in drugi elementi na fasadi. Kot element fasade se lahko uporabijo tudi sončne (fotovoltaične) celice.
(6) Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih tudi drugih (predvsem toplih) barv. Niso dopustne poslikave fasad in podobno; izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Obnova fasad objekta se lahko izvaja v več fazah, vendar je treba v eni fazi izvesti obnovo vsaj ene fasade.
(7) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah, ki so v poglavju 4.
(8) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah naj se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste.
(9) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Kadar niso možna drugačna zavarovanja brežin, se sme postaviti oporni zid. Kadar je potreben oporni zid višji od 3,00 m, se brežine zavarujejo stopničasto z več opornimi zidovi z vmesnimi terasami, ki morajo biti ozelenjene.
(10) Zelene površine in mestne funkcionalne površine, vključno z otroškimi igrišči, se smejo vzdrževati in igrišča posodabljati.
(11) Pri osvetljevanju je treba upoštevati predpise glede svetlobnega onesnaževanja, predvsem pa:
– več šibkejših in manj močnejših virov osvetljevanja ter žarnice, ki ne oddajajo UV spektra. Pri osvetljevanju se upošteva veljavne predpise s tega področja, ki določajo različne pogoje za osvetljevanje cest in javnih površin, železnic, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov in objektov za oglaševanje. Osvetljevanje se lahko izvaja samo z okolju prijaznimi svetilkami, pri katerih je delež svetlobe, ki seva navzgor, minimalen,
– predpis glede mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja,
– negativni učinek osvetljevanja se odpravi še z naslednjimi ukrepi:
– netopirji: objekti (cerkve, javni objekti ipd.) se ne osvetljujejo neposredno v strešne line ali druge odprtine, skozi katere izletavajo netopirji,
– žuželke, ptice: uporablja naj se manj močnejših virov in več šibkejših, ne osvetljuje se v nebo ali v naravo oziroma mimo objekta osvetljevanja, uporabljajo naj se usmerjene, zasenčene luči, ki svetlobo usmerjajo pod vodoravnico, v tla, ne uporabljajo se svetilke, ki razpršijo svetlobo (npr. okrogle).
(12) Uporabljajo se žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo, ki ne oddajajo UV spektra: natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizko- in visokotlačne živosrebrne žarnice.
(13) Urbana oprema, s katero se opremlja javne površine, mora biti v naselju ali delu naselja oblikovana enotno. Postavljena mora biti tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,50 m nad pohodno površino.
(14) V vseh območjih je dovoljena uporaba oziroma postavitev sončnih celic za elemente streh, fasad in tudi kot prostostoječe sklope na travnatih površinah energetskih koridorjev v južnih pobočjih nad mestom ter večjih usekih cest. Elementi ne smejo presegati višine slemen, prostostoječi sklopi pa ne smejo predstavljati izrazitih vedutnih poudarkov, predvsem pa ne smejo vplivati na naravne vrednote in habitate v prostoru.
(15) Pri posegih na obstoječih objektih je treba izboljševati njihove toplotne karakteristike, če to ni v nasprotju z drugimi varovanji in omejitvami.
63. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah)
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč, ki so v redni kmetijski rabi, je treba ohranjati obstoječa drevesa in živice.
(2) V naseljih je treba ohranjati čim več drevesne in grmovne vegetacije, visokodebelnih sadovnjakov, živic ter tista drevesa, ki dajejo prepoznavnost javnim površinam.
(3) Obstoječe drevorede in živice je treba ohranjati, vzdrževati in obnavljati v skladu s prostorskimi možnostmi.
(4) Doseganju bolj učinkovite rabe energije v javnih stavbah naj se prilagaja tudi oblikovanje okolice objektov, če to ni v nasprotju z drugimi varovanji in omejitvami.
64. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o parcelacijah)
(1) Stavbno zemljišče je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Velikost stavbnega zemljišča mora zagotavljati pogoje za nemoteno uporabo objekta in njegove prostorske potrebe.
(2) Za kmetije in kmetijske objekte se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti kmetije.
(3) Za bloke in stolpnice se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke).
(4) Za proizvodne objekte in delavnice se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti dejavnosti.
(5) Za objekte terciarnih dejavnosti se velikost stavbnega zemljišča določi ob upoštevanju velikosti, prostorskih potreb, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in zbiranje odpadkov).
(6) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje stavbnih zemljišč je dopustna pod pogojem, da se nova stavbna zemljišča oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vsa nova stavbna zemljišča zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju stavbnih zemljišč ni dovoljeno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojnega stavbnega zemljišča.
(7) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel za nova stavbna zemljišča, možna za potrebe gradnje javne infrastrukture, v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
3.3. Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
65. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o priključevanju objektov na gospodarsko infrastrukturo)
(1) Vsa gospodarska infrastruktura in priključki nanjo se smejo načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi na vseh območjih, tudi na območjih veljavnih in načrtovanih OPPN.
(2) Vsi posegi na gospodarski infrastrukturi ter vsi posegi, ki so v varovalnem pasu gospodarske infrastrukture, se lahko izvajajo samo s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske infrastrukture.
(3) Vodi gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi gospodarske infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vsi vodi in objekti gospodarske infrastrukture morajo potekati oziroma morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočena nemotena obratovanje in vzdrževanje ter da je možno priključevanje objektov nanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Vode gospodarske infrastrukture na urbanih območjih ter na območjih varstva naravne in kulturne dediščine je treba izvesti podzemno, razen če načrtovana trasa poteka preko registriranih arheoloških najdišč.
(8) Izjemoma infrastrukturni vodi v območjih registriranih arheoloških najdišč lahko potekajo podzemno, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
66. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa. Vse posege na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu je treba strokovno obdelati in utemeljiti z upoštevanjem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, predvsem na območjih, ki so navedena v 17. členu tega odloka.
(2) Upravljavci komunalnih vodov morajo za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo ali zračni prostor državne ceste, na podlagi predpisov, ki urejajo javne ceste, pridobiti služnostne pravice na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki jo pripravi upravljavec javne ceste.
(3) Pri načrtovanju posegov na območju in v varovalnem pasu državnih cest je treba upoštevati smernice za načrtovanje tako, da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu. Za vse nove ureditve in posege je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oziroma križišč je pogoj za pridobitev uporabnih dovoljenj. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(5) V naseljih je treba ob cestah urediti hodnike za pešce s poglobitvijo robnikov in javno razsvetljavo. Pri osvetljevanju naj se upošteva veljavne predpise s tega področja. Prostor za postavitev prometne signalizacije, ki v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah, znaša:
– na cestah, kjer ob vozišču ni kolesarskih stez in pločnikov – pas širine 5,00 m, merjeno od zunanjega roba vozišča,
– na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu – pas širine 2,00 m, merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču.
(6) Ob rekonstrukcijah se na lokalnih cestah dosega vsaj minimalni profil za javno cesto z voziščem širine 2 x 2,75 m izven naselja in 2 x 3,00 m v naselju. Glede na prostorske možnosti, predvsem pa v naseljih s poudarjeno turistično dejavnostjo, se uredi hodnike za pešce širine 1,50 m in kolesarske steze širine 2 x 1,50 m. Meteorna in druga odpadna voda z objektov, parcel, cestnih priključkov in zunanjih ureditev ne sme pritekati na državne ceste oziroma na njih celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cest in cestnega telesa, zato je treba na celotnem območju urediti odvodnjavanje po predpisih. Zaradi posegov ne sme biti ogroženo odvodnjavanje državnih cest.
(7) Cestni priključki oziroma križišča z državno cesto morajo biti ustrezno urejena. Po potrebi je treba preveriti ustreznost obstoječih priključkov in predvideti njihovo ureditev. Posebno pozornost je treba posvetiti priključevanju novih objektov, sosesk in drugih kompleksov na kategorizirane ceste, ki naj se na državne ceste navezujejo preko enotnega cestnega priključka oziroma ustrezno urejenega križišča, zato je treba na celotnem območju predvideti ustrezne sisteme notranjih cest, kolesarskih stez in hodnikov za pešce. Morebitno preureditev cestnih priključkov oziroma ureditev novih križišč na državni cesti je treba predvideti na podlagi prometne analize s prometnimi podatki in predvidevanji prometnih tokov ter prometnih obremenitev, ki bodo nastale kot posledica rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov ali kot posledica izgradnje novih objektov, sosesk ali kompleksov. Širina in radiji cestnega priključka ter elementi državne ceste morajo biti prilagojeni potrebam vzorčnih vozil oziroma prometa. Cestni priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča ceste, na katero se priključuje. Območje križišča (cestnega priključka) in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnega priključka in na državni cesti. Območje cestnega priključka oziroma križišča z državno cesto je treba opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z državnimi cestami je pogoj za začetek del (gradnja na obravnavanem območju) in za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na obravnavanem območju.
67. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri rekonstrukcijah, povečanju kapacitete, dozidavah, nadzidavah in spremembah namembnosti stavb, ki povečujejo njihove kapacitete, je treba na stavbnem zemljišču zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah za stanovalce, zaposlene in obiskovalce. Kolikor na stavbnem zemljišču ni možno zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest, je možno le-te zagotoviti na drugih stavbnih zemljiščih v oddaljenosti do 100 m od stavbnega zemljišča, na katerem se izvaja poseg. Njihovo število se upošteva v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991) oziroma s posebnimi določili tega odloka.
(2) Pod obstoječimi parkirnimi mesti je dovoljena gradnja podzemnih garaž. Število javnih parkirnih mest, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(4) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5% parkirnih mest, rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru, da je parkirnih mest manj kot 20, je treba zagotoviti 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(5) Glede na namembnosti ali dejavnosti je treba pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (PM):
+------------------------------------+--------------------------+
|Dejavnost oziroma raba objekta      |Minimalno število         |
|                                    |parkirnih mest            |
+------------------------------------+--------------------------+
|enostanovanjske stavbe              |2 PM                      |
+------------------------------------+--------------------------+
|dvostanovanjske stavbe              |4 PM                      |
+------------------------------------+--------------------------+
|večstanovanjske stavbe              |2 PM/stanovanje + dodatno |
|                                    |1 PM/10 stanovanj         |
+------------------------------------+--------------------------+
|počitniške hiše (apartmaji)         |1 PM/ počitniško enoto    |
+------------------------------------+--------------------------+
|bolnišnice, domovi za ostarele in   |1 PM/5 postelj            |
|varovana stanovanja za starejše     |                          |
|občane                              |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|dijaški in študentski domovi ter    |1 PM/10 postelj           |
|mladinska prenočišča                |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|vrtci, šole                         |2 PM/oddelek              |
+------------------------------------+--------------------------+
|športna igrišča                     |1 PM/250 m2 površine      |
|                                    |igrišč                    |
+------------------------------------+--------------------------+
|zdravstveni domovi                  |1 PM/2 zaposlena + 1 PM   |
|                                    |na 100 m2 za potrebe      |
|                                    |uporabnikov               |
+------------------------------------+--------------------------+
|prireditveni prostori, kulturne in  |1 PM/5 sedežev            |
|športne dvorane                     |                          |
+------------------------------------+--------------------------+
|verski objekti                      |1 PM/20 m2 uporabne       |
|                                    |površine                  |
+------------------------------------+--------------------------+
|trgovine                            |2 PM/30 m2 prodajne       |
|                                    |površine                  |
+------------------------------------+--------------------------+
|gostilne (gostinski objekti z izjemo|1 PM/4 sedeže + 1 PM/2    |
|apartmajev)                         |zaposlena                 |
+------------------------------------+--------------------------+
|gostilne s prenočišči               |1 PM/2 sobi in 1 PM/6     |
|                                    |sedežev                   |
+------------------------------------+--------------------------+
|obrtni in industrijski objekti      |1 PM/50 m2 neto površine  |
|                                    |ali 1 PM/2 zaposlena      |
+------------------------------------+--------------------------+
|skladišča                           |1 PM/100 m2 neto površine |
|                                    |ali 1 PM/2 zaposlena      |
+------------------------------------+--------------------------+
|poslovni prostori s strankami       |1 PM/30 m2 neto površine  |
+------------------------------------+--------------------------+
|pokopališča                         |1 PM/30 novih grobov      |
+------------------------------------+--------------------------+
68. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Pri vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba zagotoviti zakonsko določen odmik.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(3) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti na zelenih površinah morajo biti praviloma umeščeni v prostor v odmiku najmanj 1,00 m od utrjenih površin.
(4) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(5) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(6) Na območju Občine Jesenice bodo v okviru usmeritev za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.
69. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Celotno kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno vodotesno in preko kolektorjev speljano na Centralno čistilno napravo Jesenice.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti, kjer je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(3) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(4) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma kontrolirano v recipient, če je to mogoče, ali v obstoječi meteorni sistem kanalizacije.
(5) Pri odvodnjavanju padavinskih strešnih vod in meteornih vod s prometnih poti in drugih utrjenih površin se odvajanje uredi preko peskolova neposredno v tla oziroma, kjer je to mogoče, s predčiščenjem v ustrezno hidravlično dimenzioniranih lovilcih maščob v vodotok tako, da bodo vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih stavbnih zemljiščih ne smejo odtekati na druga zemljišča brez soglasja lastnikov teh zemljišč.
(6) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča; kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
70. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih. Odpadke pooblaščena služba redno odvaža na deponijo komunalnih odpadkov.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na funkcionalnem zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da je dostopno z vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se ob soglasju pristojne mestne službe za promet in gospodarjenje z odpadki na javni površini določi potrebno površino za zbirno mesto. Zbirno mesto mora biti na utrjeni površini in lahko zaščiteno z nadstrešnico in ograjo.
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah, pločnikih, zelenicah in vizualno izpostavljena. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih uredijo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice z zabojniki za ločene frakcije postavljene na utrjene površine javnega značaja.
(5) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje po pogojih upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov.
(6) Za zbiranje vseh frakcij in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje, je urejen zbirni center.
(7) Nevarne odpadke je treba do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji nevarnih odpadkov skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, in sicer v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(8) Gradbene odpadke mora investitor na izvoru zbirati ločeno po vrstah gradbenih odpadkov ter za njih zagotoviti oddajo pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem odpadkov. Investitor mora vsaj tri dni pred začetkom zemeljskih del obvestiti Občino Jesenice, da mu ta odredi odlagališče za rodovitno zemljo.
71. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vročevodnega omrežja)
(1) Gradnja in urejanje vročevodnega omrežja ter priklapljanje nanj mora biti skladno z Energetsko zasnovo mesta Jesenice in njeno novelacijo, ki dopuščata tudi drugačen način ogrevanja objektov v posameznih območjih, če to s sklepom potrdi župan, to pa velja tudi za območja, ki jih urejajo prostorski izvedbeni pogoji po tem odloku.
(2) Pri načrtovanju in gradnji vročevodnega omrežja je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati preprečiti škodljive vplive vročevoda na okolje in obratno. Upoštevati je treba varnostne odmike vročevodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od premera in delovnega tlaka.
72. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Gradnja in urejanje plinovodnega omrežja ter priklapljanje nanj mora biti skladno z Energetsko zasnovo mesta Jesenice in njeno novelacijo, ki dopuščata tudi drugačen način ogrevanja objektov v posameznih območjih, če to s sklepom potrdi župan, to pa velja tudi za območja, ki jih urejajo prostorski izvedbeni pogoji po tem odloku.
(2) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati preprečiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je treba varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnostne odmike v odvisnosti od premera in delovnega tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti.
(3) Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za utekočinjeni naftni plin.
73. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20 kV in manj mora biti zgrajeno v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena samo izven mestnih območij in samo v primeru, kadar gradnjo podzemnega voda ne onemogočajo terenske razmere.
(2) Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več je dopustna na območjih, kjer elektroenergetski vodi ne omejujejo namenske rabe prostora, določene s tem OPN.
(3) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih objektov, če daljnovod v nobenem bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje, ne povzroča čezmerne obremenitve območja s sevanjem, za kar je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije. Prav tako je treba znotraj elektroenergetskega koridorja glede na stopnjo varstva pred sevanjem spremeniti osnovno rabo prostora v kmetijsko rabo oziroma območja brez stanovanj, je pa lahko namenjeno industrijski, obrtni ali drugi proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti. Prepovedana je gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(4) Pri gradnji hidroelektrarn je treba cevovode vkopati. Vtočne in iztočne objekte je treba oblikovati sonaravno, z uporabo naravnih materialov. Za izvedbo hidroelektrarn je treba predhodno pridobiti koncesijo za rabo vode, ob obratovanju hidroelektrarn je treba zagotoviti minimalni ekološki pretok vode in zagotoviti selitvene poti za vodne živali.
(5) Objekte za proizvodnjo elektrike iz sončne energije in vetrne energije je dovoljeno postavljati v vseh območjih, ne glede na določbe o dopustnosti postavitve objektov v posameznih območjih podrobnejše namenske rabe v poglavju 4, kot prostostoječe na tleh, pobočnih terenih, usekih ter kot elemente na strehah in fasadah objektov, pod pogojem, da so naprave izdelane in nameščene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša. Ti objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter ob predhodnem pisnem soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine, ter po potrebi s soglasjem pristojnih služb s področja kmetijskih zemljišč in gozdov, če se s temi posegi posega na kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Na območju z naravovarstvenimi vsebinami je treba za vsako pobudo za postavitev objekta za proizvodnjo elektrike pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(6) Za območje Občine Jesenice je dovoljena uporaba vetrnih elektrarn do moči največ 20 kW, ki se jih sme postavljati na objektih, kot prosto stoječe agregate pa povsod, razen na prvem območju kmetijskih zemljišč.
74. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za osvetljevanje javnih površin)
(1) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na preprečevanje svetlobnega onesnaženja ter zagotavljajo varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in zmanjšanje porabe električne energije.
(2) Na območjih, ki se prekrivajo s prehranjevalnim habitatom navadnega netopirja (Myotis myotis) in/ali malega podkovnjaka (Rhinolopus hipposideros), je treba pri osvetljevanju zunanjih površin za zmanjšanje vpliva na prehranjevanje in razmnoževalni potencial netopirja uporabiti okolju prijazne svetilke, ki zagotavljajo naslednje pogoje:
– delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, mora biti enak 0%,
– svetilka mora imeti poudarjen rumen ali rdeč spekter svetlobe, ki ne vsebuje UV spektra,
– svetilka mora biti nepropustno zaprta, tako da se žuželke ne morejo ujeti vanjo.
(3) Določila prejšnjega stavka ni treba upoštevati v izjemnih primerih (parkirne površine, križišča, druga prometna infrastruktura), ko je treba za potrebe dejavnosti in/ali infrastrukture upoštevati druge predpise. Pridobi naj se mnenje pristojnega organa za varstvo narave o vplivu osvetljevanja.
75. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije, anten in radarjev je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije se sme umeščati na lokacije izven stanovanjskih območij in območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter športno rekreacijskih centrov,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja in v objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– objekte in naprave mobilne telefonije je izjemoma dopustno postaviti tudi na manj kvalitetna kmetijska in v gozdna zemljišča, vendar objekti ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij, kulturno dediščino in naravne vrednote. Objekti se smejo postaviti ob upoštevanju veljavne zakonodaje ter ob predhodnem pisnem soglasju pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine; na območjih z naravovarstvenim statusom se pridobi naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje Agencije RS za okolje. Če se s temi posegi posega na kmetijska oziroma gozdna zemljišča, je treba posege umestiti in izvesti tako, da čim manj zmanjšajo rabo in funkcijo kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši,
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten),
– objekte in naprave mobilne telefonije ni dopustno postavljati na objekte kulturne dediščine,
– v upravnih, zdravstvenih, vzgojnih in izobraževalnih objektih naj se omogoči dostop do govorilnice tudi gibalno oviranim osebam.
76. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe in predvidene javne gospodarske infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture so določeni v področnih zakonskih predpisih.
(2) Prav tako so varovalni koridorji posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture določeni v področnih zakonskih predpisih.
(3) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(4) Zaradi zračnega prometa je treba pri gradnji, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine upoštevati omejitve za naslednje javne gospodarske infrastrukture:
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji od 30 m in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
3.4. Varstvo kulturne dediščine, narave in okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
77. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja)
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, kakor jih določa ta odlok in če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi.
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Kjer okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, se skladnost s predpisi ugotavlja s strokovno oceno, kot je to navedeno v veljavnem zakonu o varstvu okolja.
(3) Na celotnih območjih Natura 2000 je treba ohranjati gozdnato oziroma avtohtono vegetacijo območij in se izogibati takim posegom v prostor, ki bi prekomerno obremenjevala okolje z vnosom odpadnih vod ali nevarnih snovi v tla in podzemne vode.
(4) Na območjih Natura 2000 je treba uporabljati obstoječe gozdne vlake in ceste oziroma v primeru potrebe po novih dostopih izdelati preveritev območja (vpliv na kvalifikacijske vrste) za dopustnost izgradnje nove ceste in vlake ter sonaravno gospodariti z gozdom, v gozdu pa je treba puščati štore in posamezna suha drevesa (sušice) ter ukrep upoštevati v gozdnogospodarskih načrtih.
78. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine.
(2) Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Celovitost kulturne dediščine se ohranja tako, da se objekte ustrezno umešča ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega stanja kulturne dediščine je obvezno ohranjanje krajinske identitete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut in prenova vaških jeder.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajnih ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(5) Ne glede na ostale določbe odloka velja, da so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustne naslednje gradnje in posegi:
– vzdrževanje obstoječih objektov,
– rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov.
(6) Gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave objektov, rekonstrukcije in drugi dopustni posegi določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave ali nadzidave, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki velja za ta objekt ali območje.
(7) Ne glede na določbe 58. člena odloka velja, da na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, razen izjemoma, če je gradnja skladna z varstvenim režimom.
(8) Odstranitve objektov ali delov objekta varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(9) Za posege na območja kulturnih spomenikov, vplivnih območij kulturnih spomenikov, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino vpisano v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje za posege je treba pridobiti tudi za posege v EUP v katerih se nahaja registrirana stavbna dediščina, registrirana naselbinska dediščina, registrirana arheološka najdišča, registrirana memorialna dediščina in druga dediščina skladno s 23., 24., 25., 26. in 27. odstavkom tega člena. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi pogoji in določili, ki veljajo za to območje urejanja.
(10) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine ali v EUP kjer se nahaja registrirano arheološko najdišče skladno s 25. odstavkom tega člena, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti organa za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(11) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(12) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(13) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območji dediščine.
(14) Za registrirano kulturno dediščino vpisano v register nepremične kulturne dediščine velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco,ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem členu.
(15) Za stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(16) Za naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(17) Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(18) Za vrtnoarhitekturno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief in podobno),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja in podobno),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb in podobno).
(19) Za memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(20) Za drugo dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(21) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulture dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(22) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi kot jih določa odlok, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(23) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(24) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni organ za varstvo kulturne dediščine.
(25) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi organa za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(26) V EUP, kjer je stavbna kulturna dediščina, se z morebitnimi posegi nanjo in na sosednje nepremičnine ne sme zmanjšati oziroma okrniti njene vloge in pojavnosti v prostoru, vključno z njeno doživljajsko funkcijo, in predstavlja merilo za urejanje. Tlorisni in višinski gabariti ne smejo presegati gabaritov stavbne kulturne dediščine, razen s pisnim soglasjem pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(27) V EUP, kjer je memorialna kulturna dediščina, se z morebitnimi posegi nanjo in sosednje nepremičnine ne sme zmanjšati oziroma okrniti njene vloge in pojavnosti v prostoru, vključno z njeno doživljajsko funkcijo. Predvideni posegi nanjo in sosednje nepremičnine ne smejo okrniti pogledov nanjo, dostopov do nje in urejenih ter ozelenjenih površin okoli nje, razen s pisnim soglasjem pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(28) V EUP, kjer so registrirana arheološka najdišča, je pred vsakim posegom treba obvestiti pristojni organ za varovanje kulturne dediščine in po potrebi izvesti predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo informacije za vrednotenje arheološke dediščine, natančneje določijo ukrepi za njeno varovanje ter pridobiti pisno soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine za začetek izvajanja posega.
(29) V EUP, kjer je naselbinska kulturna dediščina, se z morebitnimi posegi vanjo ne sme zmanjšati oziroma okrniti njene vloge in pojavnosti v prostoru, vključno z njeno doživljajsko funkcijo. Tlorisni in višinski gabariti ne smejo presegati gabaritov večine obstoječih objektov v območju naselbinske kulturne dediščine, razen s pisnim soglasjem pristojne službe za varovanje kulturne dediščine. Predvideni posegi v EUP, kjer je naselbinska kulturna dediščina, so dovoljeni samo s pisnim soglasjem pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(30) V EUP, kjer je druga kulturna dediščina, se z morebitnimi posegi nanjo in sosednje nepremičnine ne sme zmanjšati oziroma okrniti njene vloge in pojavnosti v prostoru, vključno z njeno doživljajsko funkcijo. Predvideni posegi nanjo in sosednje nepremičnine ne smejo okrniti pogledov nanjo, dostopov do nje in urejenih ter ozelenjenih površin okoli nje, razen s pisnim soglasjem pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(31) Območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine so razvidna v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, in v drugih uradnih evidencah.
(32) Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi iz tega člena. Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Jesenice (ZVKDS OE Kranj, februar 2008), se hranijo na sedežu Občine Jesenice in pristojnem organu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Jesenice.
79. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih prikritih vojnih grobišč)
Na območjih prikritih vojnih grobišč je treba pred vsakim posegom v prostor predhodno obvestiti ministrstvo, pristojno za varstvo vojnih grobišč. V Občini Jesenice so evidentirana vojna grobišča na naslednjih zemljiških parcelah: 470 k.o. Javorniški Rovt, 331, 343/17 in 322/1, vse k.o. Hrušica, 117 k.o. Blejska Dobrava ter na zemljiških parcelah, ki so nastale po delitvi navedenih zemljiških parcel.
80. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave)
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave.
(2) Na območjih ohranjene narave je treba ohraniti gozdne površine in sonaravno gospodariti z gozdom, ohranja se sklenjene mejice in obrežno lesno vegetacijo, ki služijo kot linijski objekt netopirjem. Omeji se uporaba insekticidov na gozdnih in kmetijskih površinah ter intenzifikacija travnatih površin.
(3) Novi infrastrukturni objekti naj se umeščajo na že degradirane površine oziroma neposredno ob obstoječe infrastrukturne vode. Na območjih, ki so habitati zavarovanih živalskih vrst, občutljivih na hrup, je treba omejiti hrupne dejavnosti. Gradnja novih planinskih in sprehajalnih poti se mora izvajati izven območja habitatov zavarovanih vrst in habitatnih tipov. Pri izvajanju gradbenih del se začasno odlaganje gradbenega materiala in zemeljskih izkopov omeji na že degradirana območja.
(4) Na območjih evidentiranih habitatov, ki se prednostno varujejo, gradnja objektov ni možna, če bi bil vpliv gradnje za habitat uničujoč. Če habitat zaradi vpliva gradnje ne bi bil ogrožen, so izjemoma dovoljeni posegi za gradnjo javne infrastrukture v soglasju in pod nadzorom pristojnih služb.
(5) Posegi na stavbnih zemljiščih znotraj območij naravnih vrednot so dopustni, če gradnja ne okrni naravne vrednote oziroma ni drugih možnosti, in sicer ob pridobitvi naravovarstvenih pogojev oziroma naravovarstvenega soglasja Agencije RS za okolje.
(6) Naravo je treba varovati v skladu z Naravovarstvenimi smernicami (ZRSVN OE Kranj, maj 2008), kjer so podani varstveni režimi, usmeritve in priporočila in so priloga tega odloka in se hranijo na sedežu Občine Jesenice.
(7) Na vseh območjih je pri posegih v prostor treba v največji možni meri ohranjati visokodebelna drevesa, sadovnjake, drevorede, mejice in gozdne robove in hkrati paziti, da ne pride do poškodb koreninskega sistema dreves. Po končanih gradbenih delih je treba površine urediti in pri ureditvi uporabiti avtohtone grmovne, druge rastlinske in drevesne vrste tam, kjer je treba ponovno vzpostaviti gozdne robove. Strnjeno drevesno in grmovno vegetacijo, ki jo je bilo treba zaradi posega v prostor odstraniti, je treba na samem zemljišču posega v prostor nadomestiti z novo vegetacijo enakih rastlinskih vrst v deležu vsaj 70%.
(8) Pri sečnji dreves je treba les takoj pospraviti zaradi ohranjanja zaroda alpskega kozlička in črtastega medvedka ter zaradi preprečevanja širjenja zalubnikov.
(9) Na območjih z naravnimi vrednotami oziroma na območjih narcis je treba v največji možni meri ohranjati rastišča, kar vključuje tudi preprečevanje zaraščanja rastišč. Pred novimi posegi je na predvidenem območju posega treba ugotoviti dejansko prisotnost narcis in lepega čeveljca. Upoštevati je treba naslednje pogoje:
– košnja se začne po 20. juniju oziroma ko listi narcis porumenijo,
– gnoji naj se zmerno, predvsem s hlevskim gnojem,
– ohranjajo naj se mokrotne površine – melioracije na teh površinah niso primerne,
– nove dovozne ceste naj se gradijo, kadar so ekonomsko upravičene in ne pomenijo večjega posega v pomembnejša naravovarstvena območja.
(10) Na območju Karavank je pri zemeljskih izkopih za gradnje o morebitni najdbi fosilov in mineralov treba obvestiti pristojni organ za ohranjanje narave.
(11) Na območju Natura 2000 in v njegovi okolici, kjer so evidentirani življenjski prostori gozdnega jereba in divjega petelina, se vsaj med 1. marcem in 30. junijem ne izvaja sečnje, spravila lesa ter gradnje cest. Za izvajanje del je treba uporabljati stroje z minimalno zvočno močjo. Na teh območjih ni dopustna gradnja enostavnih oziroma nezahtevnih objektov.
(12) Na območju Natura 2000 naj se nameščanje umetnih svetil v okolje omeji na minimum, in sicer je na območju v obsegu 100 m od zunanjih meja Natura 2000 ob nameščanju novih javnih in drugih svetilk izven objektov ter pri obnovi starih obcestnih svetilk dopustno uporabljati samo okolju prijazne svetilke. Ob objektih na navedenem območju je treba vgraditi tudi senzorje za samodejni vklop in izklop svetil. Gradnjo na zunanjih gradbiščih in dejavnosti na zunanjih površinah v teh območjih je dopustno izvajati samo v času dnevne svetlobe in brez uporabe umetnih svetil.
(13) Na območju Natura 2000 in v obsegu 100 m okrog zunanje meje območja Natura 2000 je pred morebitno rekonstrukcijo obstoječih objektov v času med junijem in avgustom treba opraviti inventarizacijo prisotnosti kotišč netopirjev malih podkovnjakov. Ob ugotovitvi kotišč je treba pridobiti mnenje z usmeritvami za posege v prostor s strani pristojnega organa RS za varstvo narave.
81. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo zraka in tal)
(1) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
82. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem)
(1) Varstvo pred hrupom se v občini izvaja na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. V 55. členu tega odloka je v tabeli enot urejanja za vsako enoto rabe prostora v občini opredeljeno območje stopnje varstva pred hrupom.
(2) Gradnja novih stavb za bivanje v območjih, kjer je na podlagi strateške karte hrupa ugotovljena prekomerna obremenjenost s hrupom, je dopustna, vendar morajo biti objekti zgrajeni tako, da je zdravje ljudi v teh objektih varovano pred čezmerno obremenjenostjo s hrupom.
(3) Viri elektromagnetnega sevanja (EMS) so visokonapetostni transformatorji, razdelilne transformatorske postaje, nadzemni ali podzemni vodi za prenos električne energije, odprti oddajni sistemi za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajniki in radarji ali druge naprave ali objekti, katerih uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(4) Novogradnja objekta, ki je vir EMS, ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(5) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(6) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za enostavne in nezahtevne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja niso prekoračene.
83. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Za vse posege, razen za rekonstrukcije brez povečanja gabaritov objekta in spremembe namembnosti, je stanovanjskim bivalnim prostorom skladno z veljavno zakonodajo treba zagotoviti minimalno osončenje. Zaradi specifične lege občine je treba upoštevati vpliv osenčenja zaradi reliefnih posebnosti in orientacije doline.
(2) Ustreznost se dokazuje z elaboratom osenčenja, iz katerega mora biti na fasadah prizadetih objektov razviden potek senc na dan 21. 12., 21. 3. in 23. 9., in sicer ločeno zaradi reliefa in vpliva objektov.
(3) Bivalni prostori v stanovanjskih stavbah, na katere vpliva osenčenje, morajo biti osončeni:
    – 21. 12.                    1 h,
    – 21. 3. in 23. 9.           3 h.
(4) Če se z elaboratom dokaže prekomerno osenčenje zaradi reliefa, v elaboratu ni treba dokazovati senc zaradi objektov in ni treba dokazovati in zagotavljati zgoraj navedene potrebne dolžine osončenja.
84. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih varstva na plazljivih in erozijskih območjih)
(1) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sprožalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, in sicer na naslednje načine:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– s poseganjem, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, erozijo in oblikovanje hudournikov,
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljenje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
85. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnje na območjih potresne ogroženosti)
Po karti potresne nevarnosti, ki je prikazana v Atlasu okolja Agencije RS za okolje, je severni del občine v območju projektnega pospeška tal 0,15 g, južni del občine pa v območju projektnega pospeška tal 0,175 g. Objekti morajo biti grajeni protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s tako potresno nevarnostjo.
86. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda)
(1) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično študijo in pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje z vodami.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode) za zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(4) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(5) Raba površinskih in podzemnih voda je dovoljena samo pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določili predpisa s področja upravljanja z vodami.
(6) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. V primeru poteka trase vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni samo izjemoma in na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bodo poslabšani obstoječa stabilnost brežin vodotokov in njihova prevodna sposobnost.
(7) Za vsak poseg na vodovarstvenem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Na območjih varstva vodnih virov se:
– uredi odvajanje odpadne vode z dograditvijo kanalizacijskih sistemov in čiščenje odpadne vode v okviru čistilnih naprav;
– na območjih, ki jih ni racionalno priključevati na kanalizacijski omrežje, se uredi individualne čistilne sisteme: nepropustne greznice, skupne ali individualne čistilne naprave (rastlinske, biološke idr.);
– uredi gnojnične jame in gnojišča kot vodotesne brez iztoka ter se gnojevko odvaža na za to primerne površine;
– vodne vire tudi drugače zaščiti pred onesnaženjem ter se omejuje posege v skladu z upoštevanjem veljavnih predpisov.
(8) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
(9) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področij upravljanja z vodami in varstva okolja.
(10) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
(11) Za vsak poseg na varstvenih in ogroženih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.
87. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na poplavnih območjih)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih skladno s predpisi o graditvi objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(6) V hidrološko hidravlični študiji, ki je strokovna podlaga in priloga temu OPN, so določeni omilitveni ukrepi. Ti se lahko izvajajo tudi etapno v skladu s potrjeno študijo poplavne nevarnosti, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže ažurirano stanje poplavnih območij, poplavne nevarnosti in razredov poplavne nevarnosti.
(7) Pri načrtovanju prostorskih ureditev na območjih ogroženih zaradi poprav, se upošteva tiste omilitvene ukrepe, ki so predvideni z zadnjo potrjeno hidrološko hidravlično študijo.
88. člen
(pogoji za varstvo pred požarom ter ostalimi naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami.
(2) V objektih, ki so določeni s predpisi, je treba graditi zaklonišča. V ostalih objektih je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo. Investitor graditve objekta mora poskrbeti za revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče. Revizija je obvezna tudi pri posegih v obstoječa zaklonišča, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(3) Novi viri tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi snovmi se lahko gradijo samo na območjih, na katerih je za njih zagotovljena minimalna oddaljenost od sosednjih objektov. Minimalna oddaljenost mora biti takšna, da glede na ranljivost sosednjih objektov ter razreda vplivnega območja obrata v skladu z veljavnimi predpisi zagotavlja sprejemljivo ogrožanje.
(4) Večja sprememba obstoječih virov tveganja je možna samo takrat, ko se za sosednje objekte skladno s področno zakonodajo zagotavlja sprejemljivo ogrožanje. Sprejemljivost ogrožanja se za nove in obstoječe vire tveganja preverja v postopku pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja za vir tveganja. Če okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, se sprejemljivost ogrožanja preveri v strokovni oceni.
89. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za ureditve za obrambne potrebe)
Gradnja objektov in ureditev za obrambne potrebe in obrambne dejavnosti je dovoljena, mora pa upoštevati veljavno zakonodajo s področja vplivov na okolje.
90. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za člene, vezane na področno zakonodajo)
(1) V vseh členih, kjer so določbe vezane na področno veljavno zakonodajo, se pri postopkih upoštevajo vsakokratne spremembe teh zakonskih predpisov.
(2) Zaradi sprememb zakonskih predpisov ni nujno spreminjati določb tega odloka, pač pa se tudi te spremembe zajamejo v sklopu sprememb in dopolnitev tega odloka in se uporabljajo neposredno.
4. Prostorski izvedbeni pogoji
4.1. Podrobnejša merila in pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe
91. člen
(merila in pogoji)
Splošna merila in pogoji veljajo za vse posamezne sklope podrobnejše namenske rabe na celotnem območju OPN, ob tem, da so s podrobnejšimi pogoji in določili za posamezno območje urejanja določeni dodatni pogoji oziroma dodatna določila.
92. člen
(območje SS-e)
+---------------------------------------------------------------+
|SS-e – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti        |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |S |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |SS|Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez      |
|  |  |dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za     |
|  |  |občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in|
|  |  |drugih socialnih skupin.                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |e |Prosto stoječa hiša z največ dvema stanovanjskima        |
|  |  |enotama.                                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  Poleg bivanja so dopustne tudi druge dejavnosti     |
|     |(poslovne in turistične – nastanitveni prostori oziroma  |
|     |apartmaji), razen proizvodnje in kmetijstva. Površina    |
|     |prostorov za druge dejavnosti je lahko do neto 100 m2 in |
|     |če so izpolnjeni naslednji pogoji:                       |
|     |– da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe     |
|     |ostane stanovanjska,                                     |
|     |– v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne          |
|     |dejavnosti,                                              |
|     |– da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki          |
|     |zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje       |
|     |objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za  |
|     |potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in             |
|     |obiskovalcev,                                            |
|     |– da omogoča neposredno povezavo s prometno              |
|     |infrastrukturo,                                          |
|     |– da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno        |
|     |povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje|
|     |(povečana stopnja hrupa in drugih emisij),               |
|     |– dejavnosti so dopustne v kleteh in pritličjih objektov |
|     |(nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah).|
|     |(2) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za  |
|     |dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne, pod      |
|     |pogojem, da se zagotovi infrastrukturne in prostorske    |
|     |potrebe (parkirne površine in priključki).               |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih objektov|
|     |za lastne potrebe in opravljanje dejavnosti, ki so       |
|     |skladni dopustnimi dejavnostmi znotraj EUP,              |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– postavitve začasnih objektov (razen objektov,          |
|     |namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter        |
|     |spominskih obeležij in urbane opreme.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– višinski gabarit: etažnost objektov do  |
|     |              |največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno   |
|     |              |lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino|
|     |              |zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri|
|     |              |tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne |
|     |              |etaže vsaj do ene polovice svoje višine   |
|     |              |vkopana v raščen teren. V primeru izvedbe |
|     |              |ravne strehe kolenčnega zidu ni, višina   |
|     |              |mansarde pa je lahko visoka eno etažno    |
|     |              |višino. Možna je izraba druge kleti in    |
|     |              |druge mansarde pri poševnih strehah, kjer |
|     |              |je to mogoče in izvedljivo. Pri določanju |
|     |              |višine stavb je treba upoštevati tudi     |
|     |              |vertikalni gabarit prevladujočega tipa    |
|     |              |obstoječih in sosednjih objektov, da nove |
|     |              |stavbe ne bodo izstopale iz silhuete      |
|     |              |naselja (da ne bodo višje ali bistveno    |
|     |              |nižje) in da bodo ustrezno izkoriščale    |
|     |              |terenske danosti.                         |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh   |
|     |              |naklonov in/ali ravne strehe; kadar je    |
|     |              |izvedba s slemenom, mora biti smer slemena|
|     |              |vzporedno z daljšo stranico objekta,      |
|     |              |– večkapne strehe so dovoljene, kadar se  |
|     |              |želi optično zmanjšati volumen stavbe,    |
|     |              |kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo|
|     |              |stavbe od obstoječega okolja, kadar to    |
|     |              |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali|
|     |              |če gre za drugačno tipologijo objekta,    |
|     |              |– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in  |
|     |              |večkapnih streh z ravnimi strehami,       |
|     |              |predvsem v primeru pokritih teras,        |
|     |              |vetrolovov, zimskih vrtov in drugih       |
|     |              |dozidav,                                  |
|     |              |– dovoljeni so strešna okna in frčade. Vse|
|     |              |frčade na eni strehi naj imajo enako      |
|     |              |obliko odprtine in strehe. Na eni strešini|
|     |              |sta lahko največ dve enaki frčadi v       |
|     |              |dolžini do 1/2 dolžine strešine,          |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih     |
|     |              |celic, ki ne smejo segati nad sleme       |
|     |              |strehe,                                   |
|     |              |– dovoljena je kritina v barvi, ki bo     |
|     |              |usklajena z barvo strešin prevladujočih   |
|     |              |objektov v območju. Kritine ne smejo biti |
|     |              |bleščeče.                                 |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost|
|     |              |celotne podobe objekta,                   |
|     |              |– na območju mesta se dovoli in spodbuja  |
|     |              |uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov    |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov), posebej v kombinaciji z      |
|     |              |ravnimi ali enokapnimi strehami,          |
|     |              |– vsi drugi objekti na parceli morajo biti|
|     |              |usklajeni z osnovno stavbo glede naklona  |
|     |              |in oblike streh ter barve in oblikovanosti|
|     |              |fasad.                                    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+-----+----------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  Dovoli se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, |
|     |energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev      |
|     |naprav za rabo obnovljivih virov energije. Dovoli se     |
|     |zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje       |
|     |biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev,|
|     |vse pod pogojem, da se s tem bivalne razmere na območju  |
|     |ne poslabšajo.                                           |
|     |(2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dostopa.                                                 |
|     |(3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja |
|     |se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti)    |
|     |ortogonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim      |
|     |reliefnim posebnostim.                                   |
|     |(4) Dvostanovanjski objekt je lahko ločen po horizontali |
|     |ali vertikali (kar pomeni več vhodov).                   |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Območje urejanja Hrušica–Belo Polje (J1/SS1):        |
|     |– dopustne so obrtne delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih |
|     |deponij in ne presegajo velikosti 50 m2 tlorisne         |
|     |površine.                                                |
|     |(2) Območje urejanja Hrušica–Dobrčnik (J1/SS2):          |
|     |– dopustne so tudi obrtne delavnice in terciarne         |
|     |dejavnosti, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne       |
|     |presegajo velikosti 50 m2 tlorisne površine.             |
|     |(3) Območje urejanja Dobrčnik – jug (J1/SS4):            |
|     |– v ureditveni enoti so poleg posegov dopustne tudi      |
|     |obrtne delavnice in terciarne dejavnosti, ki ne zahtevajo|
|     |zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 50 m2 tlorisne|
|     |površine.                                                |
|     |(4) Območje urejanja Spodnji Plavž – J2/SS3:             |
|     |– v ureditveni enoti so dopustne tudi terciarne in       |
|     |kvartarne dejavnosti;                                    |
|     |– ob Cesti maršala Tita in ob cesti Spodnji Plavž v smeri|
|     |proti Mercatorju so dopustni tudi pretežno poslovni      |
|     |objekti oziroma poslovno stanovanjski objekti, poslovna  |
|     |dejavnost se sme izvajati v vseh etažah objekta; višina  |
|     |objekta do največ K+P+2+M.                               |
|     |(5) Območje urejanja Plavž (J2/SS4):                     |
|     |– dopustne so tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo     |
|     |zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m2 neto   |
|     |tlorisne površine.                                       |
|     |(6) Območje urejanja Murova (J2/SS5):                    |
|     |– v območju niso dopustne spremembe objektov ali delov   |
|     |objektov za oskrbne, storitvene dejavnosti in proizvodno |
|     |obrt, ki so vezane na tovorni promet;                    |
|     |– treba je ohraniti značilne lege objektov ob cesti,     |
|     |vendar tako, da je minimalna širina ulice 4,00 m, razen  |
|     |na odsekih novogradenj in pri obstoječih objektih, kjer  |
|     |je možna razširitev ulice na predpisano širino. Na       |
|     |odsekih z zgodovinsko pogojeno lego objektov se ohrani   |
|     |obstoječ odmik.                                          |
|     |(7) Območje urejanja Kurja vas (J2/SS8 in J2/SS9):       |
|     |– v ureditvenih enotah so dopustne še obrtne delavnice,  |
|     |dejavnosti, povezane s športom in rekreacijo, in         |
|     |gostinske dejavnosti. Zelene površine in mestne          |
|     |funkcionalne površine, vključno z otroškimi igrišči, se  |
|     |ne smejo zmanjševati.                                    |
|     |(8) Območje urejanja Tomšičeva 1 in Tomšičeva 2 (J2/SS12 |
|     |in J2/SS13):                                             |
|     |– dopustne so tudi obrtne delavnice, ki ne zahtevajo     |
|     |zunanjih deponij in ne presegajo velikosti 100 m2 neto   |
|     |tlorisne površine.                                       |
|     |(9) Območje urejanja Koroška Bela–vas Trebež (J2/SS15):  |
|     |– v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice,  |
|     |ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 150 m2  |
|     |tlorisne površine.                                       |
|     |(10) Območje urejanja Javornik–Borovlje (J2/SS19):       |
|     |– obstoječi objekti ob regionalni cesti se ob gradnji    |
|     |lahko povečajo, vendar ne smejo presegati najvišje kote  |
|     |obstoječega objekta, pri tem pa ni treba upoštevati      |
|     |omejitev glede etažnosti objekta,                        |
|     |– v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice,  |
|     |ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2  |
|     |tlorisne površine. Na parcelah, ki so dostopne z         |
|     |regionalne ceste, so dopustne površine prostorov za druge|
|     |dejavnosti lahko do neto 300 m2.                         |
|     |(11) Območje urejanja Podmežaklja in Podkočna (J2/SS20,  |
|     |J2/SS21 in J2/SS22):                                     |
|     |– v ureditveni enoti (e) so dopustne tudi obrtne         |
|     |delavnice, ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne        |
|     |presegajo 100 m2 neto tlorisne površine.                 |
|     |(12) Območje urejanja Nad Trebežem (J2/SS23):            |
|     |– v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice,  |
|     |ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 700 m2  |
|     |tlorisne površine.                                       |
|     |(13) Območje urejanja Koroška Bela (J3/SS2):             |
|     |– v ureditveni enoti so dopustne tudi obrtne delavnice,  |
|     |ki ne zahtevajo zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2  |
|     |neto tlorisne površine.                                  |
+--+--+---------------------------------------------------------+
93. člen
(območje SS-v)
+---------------------------------------------------------------+
|SS-v – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti        |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |S |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |SS|Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez      |
|  |  |dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za     |
|  |  |občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in|
|  |  |drugih socialnih skupin.                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |v |Vaški tip stanovanjske pozidave, prosto stoječa hiša z   |
|  |  |največ dvema stanovanjskima enotama.                     |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg bivanja so dopustni tudi kmetijstvo, poslovne  |
|     |dejavnosti in druge dejavnosti (površina prostorov za    |
|     |poslovne in druge dejavnost do neto 80 m2, za kmetijsko  |
|     |dejavnost lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji     |
|     |pogoji:                                                  |
|     |– da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe     |
|     |ostane stanovanjska,                                     |
|     |– v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne          |
|     |dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom,     |
|     |– da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki          |
|     |zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje       |
|     |objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za  |
|     |potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,         |
|     |– da omogoča neposredno navezanost na prometno           |
|     |infrastrukturo,                                          |
|     |– glede na obstoječe obremenitve nima bistveno povečanih |
|     |negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana|
|     |stopnja hrupa in drugih emisij),                         |
|     |– da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov        |
|     |(nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah).|
|     |(2) V stanovanjskih stavbah se dopuščajo gostinske       |
|     |dejavnost ter turistične nastanitve pod pogojem, da      |
|     |prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske.           |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih objektov|
|     |za lastne potrebe in opravljanje dejavnosti, ki so       |
|     |skladni dopustnimi dejavnostmi znotraj EUP,              |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– postavitve začasnih objektov (razen objektov,          |
|     |namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter        |
|     |spominskih obeležij in urbane opreme,                    |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih         |
|     |kmetijsko-gozdarskih objektov.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|  |a) Stanovanjski objekti in stavbe za poslovne dejavnosti    |
+--+--+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– višinski gabarit: etažnost objektov do  |
|     |              |največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno   |
|     |              |lego do največ 40 cm) ali K+P+M (z višino |
|     |              |zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri|
|     |              |tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne |
|     |              |etaže vsaj do ene polovice svoje višine   |
|     |              |vkopana v raščen teren. Možna je izraba   |
|     |              |druge kleti in druge mansarde, kjer je to |
|     |              |mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine|
|     |              |stavb je treba upoštevati tudi vertikalni |
|     |              |gabarit prevladujočega tipa obstoječih    |
|     |              |objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale|
|     |              |iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali |
|     |              |bistveno nižje) in da bodo ustrezno       |
|     |              |izkoriščale terenske danosti.             |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so dvokapne simetričnega      |
|     |              |naklona, naklona od 35° do 45°, smer      |
|     |              |slemena mora potekati vzporedno z daljšo  |
|     |              |stranico objekta,                         |
|     |              |– večkapne strehe so dovoljene, kadar se  |
|     |              |želi optično zmanjšati volumen stavbe,    |
|     |              |kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo|
|     |              |stavbe od obstoječega okolja, kadar to    |
|     |              |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali|
|     |              |če gre za drugačno tipologijo objekta,    |
|     |              |– v primeru dozidav je dovoljeno          |
|     |              |kombiniranje enokapnih, dvokapnih in      |
|     |              |večkapnih streh z ravnimi strehami,       |
|     |              |predvsem v primeru nezahtevnih in         |
|     |              |enostavnih objektov,                      |
|     |              |– dovoljeni so strešna okna, dvokapne     |
|     |              |frčade z enakim naklonom kot osnovna      |
|     |              |streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo|
|     |              |enako obliko odprtine in strehe, na eni   |
|     |              |strešini sta lahko največ dve enaki       |
|     |              |frčadi,                                   |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki  |
|     |              |ne smejo segati nad sleme strehe,         |
|     |              |– dovoljena je kritina v barvi, ki bo     |
|     |              |usklajena z barvo strešin prevladujočih   |
|     |              |objektov na tem območju. Kritine ne smejo |
|     |              |biti bleščeče.                            |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka velja  |
|     |              |pogoj:                                    |
|     |              |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost|
|     |              |celotne podobe objekta.                   |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4. Splošno    |Vsi drugi objekti na parceli morajo biti  |
|     |              |usklajeni z osnovno stavbo glede          |
|     |              |gabaritov, streh in fasad, vendar morajo  |
|     |              |biti manjši in nižji od nje.              |
+---------------------------------------------------------------+
|   b) Gospodarske stavbe                                       |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– objekti na parceli (v osnovi podolgovat |
|     |              |tloris (do največ 10 m širine), se lahko  |
|     |              |sestavljajo v nize ali skupine, če je taka|
|     |              |postavitev značilna za naselje in če gre  |
|     |              |za gručasti oziroma vrstni tip            |
|     |              |organizacije dvorišča,                    |
|     |              |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat  |
|     |              |tloris, razlika med osnovnima stranicama  |
|     |              |je od 1:1,4 do 1:3,                       |
|     |              |– višinski gabarit: K+P+p (podstrešje) ali|
|     |              |P+1+p (podstrešje). Pri določanju višine  |
|     |              |stavb je treba poleg predpisanih dopustnih|
|     |              |višin upoštevati tudi vertikalni gabarit  |
|     |              |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa  |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne |
|     |              |bodo višje, lahko pa so nižje),           |
|     |              |– dopustna so tudi do 10% odstopanja, če  |
|     |              |je to potrebno zaradi tehnoloških zahtev  |
|     |              |dejavnosti ali prilagoditve zahtevam nove |
|     |              |zakonodaje.                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so klasične dvokapne strehe do|
|     |              |45°, enokapne strehe do 30° ali ravna     |
|     |              |streha,                                   |
|     |              |– smer slemena mora potekati vzporedno z  |
|     |              |daljšo stranico objekta,                  |
|     |              |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni    |
|     |              |oziroma prevladujoči,                     |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki  |
|     |              |ne smejo segati nad sleme strehe,         |
|     |              |– dovoljena je kritina v opečno rdeči,    |
|     |              |črni, temno sivi in rjavi barvi, glede na |
|     |              |prevladujoči tip kritine v naselju.       |
|     |              |Kritine ne smejo biti bleščeče.           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |pogoji:                                   |
|     |              |– oblikovanje in horizontalna ter         |
|     |              |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
|     |              |in postavitev fasadnih odprtin ter        |
|     |              |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
|     |              |bodo usklajeni s tradicionalnimi          |
|     |              |gospodarskimi objekti. S prizidki je treba|
|     |              |zagotoviti skladnost celotne podobe       |
|     |              |objekta,                                  |
|     |              |– dovoli in spodbuja se postavitev        |
|     |              |objektov tradicionalnega oblikovanja in   |
|     |              |materialov,                               |
|     |              |– zatrepi gospodarskih objektov naj bodo  |
|     |              |leseni oziroma v temnejši fasadni barvi,  |
|     |              |– pri lesenih fasadah se uporabijo        |
|     |              |tradicionalne rešitve,                    |
|     |              |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |              |usklajeni s prostorsko podobo posameznih  |
|     |              |območij.                                  |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,|
|     |energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev      |
|     |naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se   |
|     |zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje       |
|     |biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev,|
|     |vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne       |
|     |razmere na območju.                                      |
|     |(2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dostopa.                                                 |
|     |(3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja |
|     |se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti)    |
|     |ortogonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim      |
|     |reliefnim posebnostim.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Ni posebnih pogojev in določil.                          |
+-----+---------------------------------------------------------+
94. člen
(območje SS-ve)
+---------------------------------------------------------------+
|SS-ve – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti       |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |S |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |SS|Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez      |
|  |  |dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za     |
|  |  |občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in|
|  |  |drugih socialnih skupin.                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |ve|Kombinirani vaški enodružinski tip, prosto stoječa hiša z|
|  |  |največ dvema stanovanjskima enotama.                     |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg bivanja so dopustne tudi primarne dejavnosti   |
|     |(kmetijstvo) in druge dejavnosti (površina prostorov za  |
|     |poslovne in druge dejavnost do neto 80 m2, za kmetijsko  |
|     |dejavnost lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji     |
|     |pogoji:                                                  |
|     |– da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe     |
|     |ostane stanovanjska,                                     |
|     |– v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne          |
|     |dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom,     |
|     |– da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki          |
|     |zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje  |
|     |objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za  |
|     |potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in             |
|     |obiskovalcev,                                            |
|     |– da omogoča neposredno navezanost na prometno           |
|     |infrastrukturo,                                          |
|     |– da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno        |
|     |povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje|
|     |(povečana stopnja hrupa in drugih emisij),               |
|     |– da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov        |
|     |(nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah).|
|     |(2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod       |
|     |pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo |
|     |tega območja. V stanovanjskih stavbah se na območju      |
|     |namenske rabe SS-ve dopuščajo gostinske dejavnosti ter   |
|     |turistične nastanitve pod pogojem, da prevladujoče rabe  |
|     |stavb ostanejo stanovanjske.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih objektov|
|     |za lastne potrebe in opravljanje dejavnosti, ki so       |
|     |skladni dopustnimi dejavnostmi znotraj EUP,              |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– postavitve začasnih objektov (razen objektov,          |
|     |namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter        |
|     |spominskih obeležij in urbane opreme,                    |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih         |
|     |kmetijsko-gozdarskih objektov.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– gabariti: podolgovat tloris;            |
|     |              |– višinski gabarit: etažnost objektov do  |
|     |              |največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno   |
|     |              |lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino|
|     |              |zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri|
|     |              |tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne |
|     |              |etaže vsaj do ene polovice svoje višine   |
|     |              |vkopana v raščen teren. Možna je izraba   |
|     |              |druge kleti in druge mansarde, kjer je to |
|     |              |mogoče in izvedljivo. Pri določanju višine|
|     |              |stavb je treba upoštevati tudi vertikalni |
|     |              |gabarit prevladujočega tipa obstoječih    |
|     |              |objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale|
|     |              |iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali |
|     |              |bistveno nižje) in da bodo ustrezno       |
|     |              |izkoriščale terenske danosti.             |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh   |
|     |              |naklonov. Kadar je izvedba s slemenom,    |
|     |              |mora biti smer slemena vzporedno z daljšo |
|     |              |stranico objekta,                         |
|     |              |– večkapne strehe so dovoljene, kadar se  |
|     |              |želi optično zmanjšati volumen stavbe,    |
|     |              |kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo|
|     |              |stavbe od obstoječega okolja, kadar to    |
|     |              |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali|
|     |              |če gre za drugačno tipologijo objekta,    |
|     |              |– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih in  |
|     |              |večkapnih streh z ravnimi strehami, v     |
|     |              |primeru pokritih teras, vetrolovov,       |
|     |              |zimskih vrtov in drugih dozidav,          |
|     |              |– dovoljeni so strešna okna, dvokapne     |
|     |              |frčade z enakim naklonom kot osnovna      |
|     |              |streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo|
|     |              |enako obliko odprtine in strehe. Na eni   |
|     |              |strešini sta lahko največ dve enaki       |
|     |              |frčadi,                                   |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki  |
|     |              |ne smejo segati nad sleme strehe,         |
|     |              |– dovoljena je kritina v barvi, ki bo     |
|     |              |usklajena z barvo strešin prevladujočih   |
|     |              |objektov na tem območju. Kritine ne smejo |
|     |              |biti bleščeče.                            |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost|
|     |              |celotne podobe objekta,                   |
|     |              |– na območju mesta se dovoli in spodbuja  |
|     |              |uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov    |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov), posebej v kombinaciji z      |
|     |              |ravnimi ali enokapnimi strehami,          |
|     |              |– vsi drugi objekti na parceli morajo biti|
|     |              |glede gabaritov, streh in fasad usklajeni |
|     |              |z osnovno stavbo, vendar morajo biti      |
|     |              |manjši in nižji od nje.                   |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |Infrastruktura|usklajeni s prostorsko podobo posameznih  |
|     |              |območij,                                  |
|     |              |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |              |okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,|
|     |energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev      |
|     |naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se   |
|     |zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje       |
|     |biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev,|
|     |vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne       |
|     |razmere na območju.                                      |
|     |(2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dostopa.                                                 |
|     |(3) Dopustne so še obrtne delavnice, ki ne zahtevajo     |
|     |zunanjih deponij in ne presegajo 100 m2 neto tlorisne    |
|     |površine. Zelene površine in mestne funkcionalne         |
|     |površine, vključno z otroškimi igrišči, se ne smejo      |
|     |zmanjševati oziroma se ne sme posegati vanje.            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(4) Dopustne so še spremembe namembnosti objektov za     |
|     |oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti, povezane s |
|     |športom in rekreacijo, tudi take, ki so povezane s       |
|     |primarnimi dejavnostmi (konjereja, rastlinjaki,          |
|     |intenzivni nasadi), ter gostinske dejavnosti.            |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Blejska Dobrava (J4/SS5):                            |
|     |– parceli 1858 in 1859 k.o. Blejska Dobrava se namenita  |
|     |za ureditev vaškega trga s pripadajočo infrastrukturo.   |
+-----+---------------------------------------------------------+
95. člen
(območje SS-vd)
+---------------------------------------------------------------+
|SS-vd – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti       |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |S |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |SS|Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez      |
|  |  |dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za     |
|  |  |občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in|
|  |  |drugih socialnih skupin.                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |vd|Prosto stoječa stanovanjska pozidava, vrstne hiše,       |
|  |  |dvojčki.                                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti in|
|     |druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do neto|
|     |120 m2) in če so izpolnjeni naslednji pogoji:            |
|     |– da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe     |
|     |ostane stanovanjska,                                     |
|     |– v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne          |
|     |dejavnosti,                                              |
|     |– da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki          |
|     |zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje  |
|     |objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za  |
|     |potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in             |
|     |obiskovalcev,                                            |
|     |– da omogoča neposredno navezanost na prometno           |
|     |infrastrukturo,                                          |
|     |– da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno        |
|     |povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje|
|     |(povečana stopnja hrupa in drugih emisij),               |
|     |– da so dejavnosti dopustne v pritličjih objektov        |
|     |(nastanitveni prostori so dopustni tudi v višjih etažah).|
|     |(2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod       |
|     |pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo |
|     |tega območja. V stanovanjskih stavbah se na območju      |
|     |namenske rabe SS-vd dopušča še urejanje turističnih      |
|     |nastanitvenih prostorov – apartmajev pod pogojem, da     |
|     |prevladujoče rabe stavb ostanejo stanovanjske.           |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih objektov|
|     |za lastne potrebe in opravljanje dejavnosti, ki so       |
|     |skladni dopustnimi dejavnostmi znotraj EUP,              |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– postavitve začasnih objektov (razen objektov,          |
|     |namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter        |
|     |spominskih obeležij in urbane opreme.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat  |
|     |              |tloris, razlika med osnovnima stranicama  |
|     |              |je od 1:1,2 do 1:2. Izjema je dvojček, ki |
|     |              |je lahko tudi kvadraten,                  |
|     |              |– dovoljeno je dodajanje in odvzemanje    |
|     |              |volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, |
|     |              |T in podobne oblike),                     |
|     |              |– višinski gabarit: etažnost objektov do  |
|     |              |največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno   |
|     |              |lego do največ 100 cm) ali K+P+M (z višino|
|     |              |zidu pod kapno lego do največ 250 cm), pri|
|     |              |tem pa mora biti vsaj ena stranica kletne |
|     |              |etaže vsaj do ene polovice svoje višine   |
|     |              |vkopana v raščen teren. Pri določanju     |
|     |              |višine stavb je treba poleg predpisanih   |
|     |              |dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni|
|     |              |gabarit prevladujočega tipa obstoječih    |
|     |              |objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale|
|     |              |iz silhuete naselja (da ne bodo višje ali |
|     |              |bistveno nižje) in da bodo ustrezno       |
|     |              |izkoriščale terenske danosti.             |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so dvokapne, enokapne, vseh   |
|     |              |naklonov in/ali ravne strehe. Kadar je    |
|     |              |izvedba s slemenom, mora biti smer slemena|
|     |              |vzporedno z daljšo stranico objekta,      |
|     |              |– večkapne strehe so dovoljene, kadar se  |
|     |              |želi optično zmanjšati volumen stavbe,    |
|     |              |kadar je smiselno poudariti drugo funkcijo|
|     |              |stavbe od obstoječega okolja, kadar to    |
|     |              |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba) ali|
|     |              |če gre za drugačno tipologijo objekta,    |
|     |              |– dovoljeni so strešna okna, frčade z     |
|     |              |enakim naklonom kot osnovna streha. Vse   |
|     |              |frčade na eni strehi naj imajo enako      |
|     |              |obliko odprtine in strehe. Na eni strešini|
|     |              |sta lahko največ dve enaki frčadi,        |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki  |
|     |              |ne smejo segati nad sleme strehe,         |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |              |– vsi objekti v nizu morajo imeti enak    |
|     |              |naklon in enake frčade,                   |
|     |              |– dovoljena je kritina v barvah, ki so    |
|     |              |usklajene s prevladujočimi objekti v      |
|     |              |območju. Kritine ne smejo biti bleščeče.  |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– oblikovanje in horizontalna ter         |
|     |              |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
|     |              |in postavitev fasadnih odprtin ter        |
|     |              |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
|     |              |bodo enostavni. S prizidki je treba       |
|     |              |zagotoviti skladnost celotne podobe       |
|     |              |objekta,                                  |
|     |              |– na območju mesta se dovoli in spodbuja  |
|     |              |uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov    |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov), posebej v kombinaciji z      |
|     |              |ravnimi ali enokapnimi strehami,          |
|     |              |– vsi drugi objekti na novem stavbnem     |
|     |              |zemljišču morajo biti usklajeni z osnovno |
|     |              |stavbo glede gabaritov, streh in fasad,   |
|     |              |vendar morajo biti manjši in nižji od nje.|
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,|
|     |energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev      |
|     |naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se   |
|     |zbiranje in uporabo padavinske vode, kompostiranje       |
|     |biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev,|
|     |vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne       |
|     |razmere na območju.                                      |
|     |(2) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev   |
|     |glede dostopa.                                           |
|     |(3) Parcelna mreža in sheme pozidave na območju urejanja |
|     |se zasnujejo v obliki čim bolj pravilne (po možnosti)    |
|     |ortogonalne mreže, ki naj bo prilagojena obstoječim      |
|     |reliefnim posebnostim.                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Ni posebnih določil.                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
96. člen
(območje SS-sb)
+---------------------------------------------------------------+
|SS-sb – stanovanjska pozidava in spremljajoče dejavnosti       |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |S |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |SS|Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez      |
|  |  |dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za     |
|  |  |občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in|
|  |  |drugih socialnih skupin.                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |sb|Prosto stoječa stanovanjska pozidava, stanovanjski bloki |
|  |  |in stolpnice.                                            |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg bivanja so dopustne tudi poslovne dejavnosti,  |
|     |trgovina ter storitvene dejavnosti in druge dejavnosti in|
|     |če so izpolnjeni naslednji pogoji:                       |
|     |– da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe     |
|     |ostane stanovanjska,                                     |
|     |– v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne          |
|     |dejavnosti,                                              |
|     |– da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki          |
|     |zagotavlja potrebne površine za normalno delovanje       |
|     |objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za  |
|     |potrebe stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,         |
|     |– da omogoča neposredno povezavo s prometno              |
|     |infrastrukturo,                                          |
|     |– da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno        |
|     |povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje|
|     |(povečana stopnja hrupa in drugih emisij),               |
|     |– da so dejavnosti dopustne samo v pritličjih objektov;  |
|     |kadar gre za samostojno poslovno stavbo, je poslovna     |
|     |dejavnost dopustna v vseh etažah.                        |
|     |(2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod       |
|     |pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo  |
|     |tega območja.                                            |
|     |(3) Dejavnosti, ki ustvarjajo večje število obiskovalcev,|
|     |se uredijo v pritličjih objektov, bivanje pa je dovoljeno|
|     |v vseh etažah.                                           |
|     |(4) Dejavnost se lahko izvaja pod pogojem, da se za      |
|     |potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo parkirišča na |
|     |skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v kletnih    |
|     |etažah.                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe ob upoštevanju tipologije zazidave,|
|     |– nestanovanjske stavbe: kot samostojne stavbe, ob       |
|     |upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti.         |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) ENOSTAVNI, NEZAHTEVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– na skupnih funkcionalnih površinah blokov in stolpnic  |
|     |so dovoljene samo nadstrešnice nad vhodi in postavitve   |
|     |enostavnih objektov za skupne potrebe (igrišča, parkovna |
|     |oprema, paviljoni), gradnje in postavitve spominskih     |
|     |obeležij in urbane opreme,                               |
|     |– garaže so možne pod nivojem terena, v garažnih hišah   |
|     |ali kot nadaljevanje obstoječih garažnih nizov, pod      |
|     |pogojem, da nadaljevanje sledi oblikovanju obstoječega   |
|     |garažnega niza tako v oblikovanosti strehe in fasade kot |
|     |tudi v njunih barvah in strukturi,                       |
|     |– dovoljeno je postavljanje tipskih kioskov mestne opreme|
|     |in začasnih objektov (razen objektov, namenjenih         |
|     |skladiščenju),                                           |
|     |– dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih tipskih|
|     |objektov, namenjenih občasni trgovski ponudbi ali        |
|     |občasnim javnim prireditvam, vendar tako, da niso        |
|     |prizadete prvine urbane, kulturne in naravne dediščine.  |
|     |Ti objekti so lahko postavljeni za čas sezonske prodaje  |
|     |oziroma za čas prireditev, vendar največ za 3 mesece.    |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave, |
|     |rekonstrukcije, odstranitve objektov in vzdrževanje      |
|     |objektov. Dopustne so izrabe mansard za stanovanja,      |
|     |vendar mora biti poseg izveden za celotni objekt ali za  |
|     |zaključeni del objekta (npr. lamela, stopnišče).         |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti: večstanovanjska      |
|     |              |prostostoječa hiša, vila blok in blok.    |
|     |              |Dovoli se združevanje blokov v nize in    |
|     |              |kareje,                                   |
|     |              |– višinski gabarit za stanovanjske in     |
|     |              |stanovanjsko poslovne stavbe: do največ   |
|     |              |2K+P+5 v primeru, da je nad objektom      |
|     |              |predvidena ravna streha oziroma 2K+P+4+M v|
|     |              |primeru, da je nad objektom predvidena    |
|     |              |dvo- ali večkapna streha. Za dvo- ali     |
|     |              |večkapno streho se šteje streha, ki je    |
|     |              |predvidena v naklonu, večjem od 10°. Pri  |
|     |              |določanju višine stavb je treba poleg     |
|     |              |predpisanih dopustnih višin upoštevati    |
|     |              |tudi vertikalni gabarit prevladujočega    |
|     |              |tipa obstoječih objektov, da nove stavbe  |
|     |              |ne bodo izstopale iz silhuete območja (da |
|     |              |ne bodo višje ali bistveno nižje) in da   |
|     |              |bodo ustrezno izkoriščale terenske        |
|     |              |danosti,                                  |
|     |              |– višinski gabarit za poslovne stavbe: do |
|     |              |največ 2K+P+1.                            |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne |
|     |              |strehe ter izjemoma dvo- in večkapne      |
|     |              |strehe. Smer slemena mora potekati        |
|     |              |vzporedno z daljšo stranico objekta,      |
|     |              |– naklon streh je poljuben (od 0° do 90   |
|     |              |°),                                       |
|     |              |– odpiranje strehe je dopustno s frčadami,|
|     |              |kjer je oblika le-teh poljubna. Pogoj je, |
|     |              |da je na enem objektu dopustna samo ena   |
|     |              |oblika frčad,                             |
|     |              |– dovoljena so strešna okna, strešne      |
|     |              |terase, pohodne terase ipd.,              |
|     |              |– na strešinah in fasadah je dovoljena    |
|     |              |namestitev sončnih kolektorjev in sončnih |
|     |              |celic, ki ne smejo segati nad sleme strehe|
|     |              |oziroma zaključni venec.                  |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– pri vzdrževanju obstoječih objektov se  |
|     |              |poenoti oblikovanje, horizontalna in      |
|     |              |vertikalna členitev fasad ter             |
|     |              |strukturiranje fasadnih odprtin in drugih |
|     |              |fasadnih elementov, in sicer po celi      |
|     |              |fasadi, nizu oziroma kareju,              |
|     |              |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad   |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov, uporaba izrazitejših fasadnih |
|     |              |barv kot poudarkov).                      |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |Infrastruktura|usklajeni s prostorsko podobo območja,    |
|     |              |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |              |okoljske infrastrukture morajo biti v     |
|     |              |podzemni izvedbi.                         |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Parkiranje se lahko zagotovi v povečanih kletnih     |
|     |etažah, zagotavlja se parkovne in športne površine, ki   |
|     |naj zavzemajo najmanj 20% območja.                       |
|     |(2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,|
|     |energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev      |
|     |naprav za rabo obnovljivih virov energije. Spodbuja se   |
|     |zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje       |
|     |biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev,|
|     |vse pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne       |
|     |razmere na območju.                                      |
|     |(3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dostopa.                                                 |
|     |(4) Dovoljeno je nadaljevanje obstoječih garažnih nizov, |
|     |kot skupen projekt in kjer to omogočajo prostorske       |
|     |možnosti.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Območje urejanja Podmežaklja – Pod Krajam (J2/SS11): |
|     |– v ureditveni enoti je dopustna gradnja stanovanjskih   |
|     |objektov. Etažnost ne sme presegati K+P+3,               |
|     |– gradnjo garažnih objektov je treba prilagoditi terenu  |
|     |(vkopane). Lahko so posamezne, v nizih in v dveh etažah. |
|     |Oblikovanje mora biti enotno za celo območje. V pasu ob  |
|     |avtocesti so dopustne protihrupne ograje, ki jih je treba|
|     |ozeleniti.                                               |
|     |(2) Območje urejanja Javornik–Borovlje (J2/SS19):        |
|     |– v območju je izjemoma dopustna gradnja niza nadzemnih  |
|     |garaž.                                                   |
+-----+---------------------------------------------------------+
97. člen
(območje SK-ve)
+---------------------------------------------------------------+
|SK ve – površine podeželskega naselja, kmetije in stanovanjske |
|hiše                                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |S |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |SK|Površine podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam  |
|  |  |z dopolnilnimi in drugimi dovoljenimi dejavnostmi ter    |
|  |  |bivanju.                                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |ve|Eno- ali dvostanovanjski objekti, lahko ločeni           |
|  |  |vertikalno ali horizontalno.                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg bivanja so dopustne dejavnosti tudi            |
|     |kmetijstvo, trgovina, gostinstvo (tudi turistične        |
|     |nastanitvene kapacitete – apartmaji), poslovne,          |
|     |storitvene in druge dejavnosti (površina prostorov za    |
|     |poslovne in druge dejavnost je do neto 120 m2, za        |
|     |kmetijsko dejavnost in turistične nastanitvene           |
|     |kapacitete je lahko večja) in če so izpolnjeni naslednji |
|     |pogoji:                                                  |
|     |– da prevladujoča raba obstoječe stanovanjske stavbe     |
|     |ostane stanovanjska,                                     |
|     |– v novogradnjah so dopustne tudi samo poslovne          |
|     |dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijstvom,     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |– da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki          |
|     |zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje  |
|     |objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za  |
|     |potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in             |
|     |obiskovalcev,                                            |
|     |– da omogoča neposredno navezanost na prometno           |
|     |infrastrukturo,                                          |
|     |– da glede na obstoječe obremenitve nima bistveno        |
|     |povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno       |
|     |okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij).        |
|     |(2) Spremembe namembnosti objektov so dopustne pod       |
|     |pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo |
|     |tega območja.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  STAVBE:                                             |
|     |– stanovanjske stavbe ob upoštevanju tipologije zazidave |
|     |za SK,                                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in     |
|     |druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev     |
|     |glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja.               |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih         |
|     |objektov za lastne potrebe in opravljanje dejavnosti, ki |
|     |so skladni z dopustnimi dejavnostmi znotraj EUP,         |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– postavitve začasnih objektov (razen objektov,          |
|     |namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter        |
|     |spominskih obeležij in urbane opreme,                    |
|     |– nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti    |
|     |razen gozdnih vlak, gozdnih žičnic. Na območjih kmetij   |
|     |se dovoli ureditev gnojišč in zbiralnikov gnojnice ali   |
|     |gnojevke, ki pa morajo biti vsaj 10 m oddaljeni od meje  |
|     |sosednjih stavbnih zemljišč, ki so namenjene za          |
|     |stanovanjske gradnje, razen če se lastnik sosednjih      |
|     |zemljišč strinjajo z manjšimi odmiki.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|  |a) Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen            |
|  |gospodarskih objektov                                       |
+--+--+---------------+-----------------------------------------+
|     |1. Gabariti    |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat |
|     |               |tloris, razlika med osnovnima stranicama |
|     |               |je od 1:1,4 do 1:2. Izjema je dvojček, ki|
|     |               |je lahko tudi kvadraten,                 |
|     |               |– dovoljeno je dodajanje in odvzemanje   |
|     |               |volumnov na osnovni podolgovat tloris (L |
|     |               |oblike),                                 |
|     |               |– višinski gabarit: etažnost objektov do |
|     |               |največ K+P+1+M (z višino zidu pod kapno  |
|     |               |lego do največ 40 cm) ali K+P+M (z višino|
|     |               |zidu pod kapno lego do največ 250 cm),   |
|     |               |pri tem pa mora biti vsaj ena stranica   |
|     |               |kletne etaže vsaj do ene polovice svoje  |
|     |               |višine vkopana v raščen teren. Pri       |
|     |               |določanju višine stavb je poleg          |
|     |               |predpisanih dopustnih višin treba        |
|     |               |upoštevati tudi vertikalni gabarit       |
|     |               |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa |
|     |               |obstoječih objektov, da nove stavbe ne   |
|     |               |bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne|
|     |               |bodo višje ali bistveno nižje) in bodo   |
|     |               |ustrezno izkoriščale terenske danosti.   |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |2. Streha                                                |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |               |– dovoljene so klasične dvokapne strehe, |
|     |               |smer slemena mora potekati vzporedno z   |
|     |               |daljšo stranico objekta,                 |
|     |               |– večkapne (štirikapne) strehe so        |
|     |               |dovoljene, kadar je smiselno optično     |
|     |               |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to      |
|     |               |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba    |
|     |               |ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo  |
|     |               |objekta, vezano na prevladujoči          |
|     |               |kakovostni tip objekta v okolici,        |
|     |               |– naklon dvokapnih in večkapnih streh je |
|     |               |od 35° do 45°,                           |
|     |               |– pri objektih, izvedenimi kot prizidki, |
|     |               |je dovoljeno kombiniranje dvokapnih in   |
|     |               |večkapnih streh z ravnimi ali enokapnimi |
|     |               |strehami, vendar samo v primeru pokritih |
|     |               |teras, vetrolovov, zimskih vrtov in      |
|     |               |garaž,                                   |
|     |               |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni   |
|     |               |oziroma prevladujoči in v izrazito       |
|     |               |vetrovnih območjih,                      |
|     |               |– dovoljena so strešna okna, dvokapne    |
|     |               |frčade z enakim naklonom kot osnovna     |
|     |               |streha. Vse frčade na eni strehi naj     |
|     |               |imajo enako obliko odprtine in strehe. Na|
|     |               |eni strešini so lahko največ tri frčade, |
|     |               |– na strešinah je dovoljena namestitev   |
|     |               |sončnih kolektorjev in sončnih celic,    |
|     |               |vendar ne smejo segati nad sleme strehe, |
|     |               |lahko pa so nameščeni tudi na tla,       |
|     |               |– dovoljena je kritina v opečno rdeči,   |
|     |               |sivi in temno rjavi barvi, glede na      |
|     |               |prevladujoči tip kritine v naselju.      |
|     |               |Kritine ne smejo biti bleščeče.          |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |3. Fasade      |Poleg splošnih pogojev tega odloka       |
|     |               |veljajo še naslednji pogoji:             |
|     |               |– oblikovanje ter horizontalna in        |
|     |               |vertikalna členitev fasad, strukturiranje|
|     |               |in postavitev fasadnih odprtin ter       |
|     |               |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj|
|     |               |bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti.|
|     |               |S prizidki je treba zagotoviti skladnost |
|     |               |celotne podobe objekta,                  |
|     |               |– fasade so lahko horizontalno in        |
|     |               |vertikalno členjene, odprtine naj bodo   |
|     |               |načeloma pokončnih oblik,                |
|     |               |– na ruralnih območjih se dovoli in      |
|     |               |spodbuja postavitev objektov             |
|     |               |tradicionalnega oblikovanja in           |
|     |               |materialov,                              |
|     |               |– fasade so lahko delno tudi lesene in   |
|     |               |obložene s kamnom. Detajli na objektih v |
|     |               |območjih ohranjenih tradicionalnih       |
|     |               |objektov naj bodo tradicionalni,         |
|     |               |– pri lesenih fasadah se lahko uporabijo |
|     |               |polkrožna bruna,                         |
|     |               |– če se pri objektu uporabijo            |
|     |               |tradicionalna dvokapna streha in         |
|     |               |tradicionalni volumni (tlorisni in       |
|     |               |višinski gabarit), se izjemoma dovolijo  |
|     |               |sodobni fasadni materiali in oblikovanje.|
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |4.             |– vodi komunikacijske, energetske in     |
|     |Infrastruktura |okoljske infrastrukture morajo biti      |
|     |               |speljani pod zemljo,                     |
|     |               |– uredi se kanalizacijo in čiščenje      |
|     |               |odpadne vode na manjših čistilnih        |
|     |               |napravah. Kjer to ni možno, se pri       |
|     |               |novogradnjah in obnovah zagotovi         |
|     |               |nepretočne greznice.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|   b) Gospodarske stavbe                                       |
+-----+----------------+----------------------------------------+
|     |1. Lokacija     |– objekti na parceli se lahko           |
|     |in gabariti     |sestavljajo v nize ali skupine, če je   |
|     |                |taka postavitev značilna za naselje in  |
|     |                |če gre za gručasti oziroma vrstni tip   |
|     |                |organizacije dvorišča,                  |
|     |                |– tlorisni gabariti: v osnovi           |
|     |                |podolgovat tloris, razlika med          |
|     |                |osnovnima stranicama je od 1:1,4 do     |
|     |                |1:3,                                    |
|     |                |– višinski gabarit: K+P+p (podstrešje)  |
|     |                |ali P+1+p (podstrešje). Pri določanju   |
|     |                |višine stavb je treba poleg predpisanih |
|     |                |dopustnih višin upoštevati tudi         |
|     |                |vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
|     |                |prevladujočega tipa obstoječih          |
|     |                |objektov, da nove stavbe ne bodo        |
|     |                |izstopale iz silhuete naselja (da ne    |
|     |                |bodo višje, lahko pa so nižje).         |
+-----+----------------+----------------------------------------+
|     |2. Streha       |– dovoljene so klasične dvokapne strehe |
|     |                |z naklonom od 35° do 45°. Če je to      |
|     |                |usklajeno s stanovanjskim ter drugimi   |
|     |                |objekti na novem stavbnem zemljišču     |
|     |                |oziroma v okviru kmetije, se dovolijo   |
|     |                |odstopanja od tega naklona v primeru    |
|     |                |objektov velikih dimenzij. V teh        |
|     |                |primerih se lahko uredi dvokapna streha |
|     |                |nižjega naklona, pa tudi enokapna ali   |
|     |                |ravna streha,                           |
|     |                |– smer slemena mora potekati vzporedno  |
|     |                |z daljšo stranico objekta,              |
|     |                |– dovoljeni so čopi, kjer je so         |
|     |                |avtohtoni oziroma prevladujoči,         |
|     |                |– na strešinah je dovoljena namestitev  |
|     |                |sončnih kolektorjev in sončnih celic,   |
|     |                |ki ne smejo segati nad sleme strehe,    |
|     |                |– dovoljena je kritina v opečno rdeči   |
|     |                |in temno sivi barvi, glede na           |
|     |                |prevladujoči tip kritine v naselju.     |
|     |                |Kritine ne smejo biti bleščeče.         |
+-----+----------------+----------------------------------------+
|     |3. Fasade       |– Poleg splošnih pogojev tega odloka    |
|     |                |veljajo še naslednji pogoji:            |
|     |                |– oblikovanje in horizontalna ter       |
|     |                |vertikalna členitev fasad,              |
|     |                |strukturiranje in postavitev fasadnih   |
|     |                |odprtin in oblikovanje drugih fasadnih  |
|     |                |elementov naj bodo usklajeni s          |
|     |                |tradicionalnimi gospodarskimi objekti.  |
|     |                |S prizidki je treba zagotoviti          |
|     |                |skladnost celotne podobe objekta,       |
|     |                |– dovoli in spodbuja se postavitev      |
|     |                |objektov tradicionalnega oblikovanja in |
|     |                |materialov,                             |
|     |                |– zatrepi gospodarskih objektov naj     |
|     |                |bodo leseni oziroma v temnejši fasadni  |
|     |                |barvi,                                  |
|     |                |pri lesenih fasadah se lahko uporabijo  |
|     |                |polkrožna bruna.                        |
+-----+----------------+----------------------------------------+
|     |4.              |– vodi komunikacijske, energetske in    |
|     |Infrastruktura  |okoljske infrastrukture morajo biti     |
|     |                |speljani pod zemljo,                    |
|     |                |– uredi se kanalizacijo in čiščenje     |
|     |                |odpadne vode na manjših čistilnih       |
|     |                |napravah. Kjer to ni možno, se pri      |
|     |                |novogradnjah in obnovah zagotovi        |
|     |                |nepretočne greznice.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih       |
|     |virov, energetsko varčna gradnja in izvedba ter          |
|     |namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za |
|     |zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje    |
|     |biološko razgradljivih odpadkov za potrebe               |
|     |gospodinjstev, z izjemo gnoja in gnojevke, vse pod       |
|     |pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na    |
|     |območju.                                                 |
|     |(2) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dostopa.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Ureditveni območji Betel J5/SK9 in Prihodi J5/SK10:  |
|     |– sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je  |
|     |dopustna samo pod pogojem, da so objekti priključeni na  |
|     |ustrezno komunalno infrastrukturo in imajo omogočen      |
|     |dovoz po cesti širine najmanj 3,00 m.                    |
|     |(2) Javorniški rovt – počitniške hiše J5/SK13:           |
|     |– sprememba namembnosti počitniških hiš v stanovanja je  |
|     |dopustna samo pod pogojem, da so objekti priključeni na  |
|     |ustrezno komunalno infrastrukturo in imajo omogočen      |
|     |dovoz po cesti širine najmanj 3,00 m.                    |
|     |(3) Potoki J5/SK17:                                      |
|     |– v nizu objektov severno od ceste od vaškega križišča   |
|     |do potoka je treba pri novih posegih ohranjati značilno  |
|     |orientacijo slemena v smeri sever–jug.                   |
+-----+---------------------------------------------------------+
98. člen
(območje As)
+---------------------------------------------------------------+
|As – razpršena poselitev, stanovanja                           |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |A |Območje stanovanj na površinah razpršene poselitve, kot  |
|  |  |avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi      |
|  |  |posameznih stavb, zaselkov, razdrobljenih, raztresenih,  |
|  |  |razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik   |
|  |  |strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).     |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |s |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim (gostinstvo in turizem).       |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |  |Prosto stoječe stanovanjske stavbe z največ dvema        |
|  |  |stanovanjskima enotama, tudi spremljajoči objekti v      |
|  |  |okviru podeželskega naselja.                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg bivanja sta dopustna tudi gostinstvo in        |
|     |turizem.                                                 |
|     |(2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod       |
|     |pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo |
|     |tega območja.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  STAVBE:                                             |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti in oblikovanja.                     |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:                     |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih objektov|
|     |za lastne potrebe in opravljanje dejavnosti, ki so       |
|     |skladni z dopustnimi dejavnostmi znotraj EUP,            |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– postavitve začasnih objektov (razen objektov,          |
|     |namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter        |
|     |spominskih obeležij in urbane opreme,                    |
|     |– kmetijsko-gozdarski objekti, razen gozdnih vlak,       |
|     |gozdnih žičnic, gnojišč in zbiralnikov gnojnice ali      |
|     |gnojevke.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|   a) Stanovanjske stavbe                                      |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |1. Gabariti    |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat |
|     |               |tloris (do največ 9,00 m širine), razlika|
|     |               |med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do  |
|     |               |1:2,                                     |
|     |               |– višinski gabarit: etažnost objektov do |
|     |               |največ K+P+M (z višino zidu pod kapno    |
|     |               |lego do največ 100 cm), pri tem pa mora  |
|     |               |biti vsaj ena stranica kletne etaže vsaj |
|     |               |do ene polovice svoje višine vkopana v   |
|     |               |raščen teren. Pri določanju višine stavb |
|     |               |je treba poleg predpisanih dopustnih     |
|     |               |višin upoštevati tudi vertikalni gabarit |
|     |               |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa |
|     |               |obstoječih objektov, da nove stavbe ne   |
|     |               |bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne|
|     |               |bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo|
|     |               |ustrezno izkoriščale terenske danosti.   |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |2. Streha      |– dovoljene so simetrične dvokapne       |
|     |               |strehe. Smer slemena mora potekati       |
|     |               |vzporedno z daljšo stranico objekta,     |
|     |               |– večkapne (štirikapne) strehe so        |
|     |               |dovoljene, kadar je smiselno optično     |
|     |               |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to      |
|     |               |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba    |
|     |               |ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo  |
|     |               |objekta, vezano na prevladujoči          |
|     |               |kakovostni tip objekta v okolici,        |
|     |               |– naklon dvokapnih in večkapnih streh je |
|     |               |od 35° do 45°,                           |
|     |               |– izjemoma se dovolijo enokapne in ravne |
|     |               |strehe, če se pri objektu uporabijo      |
|     |               |tradicionalni volumni (tlorisni in       |
|     |               |višinski gabarit) in tradicionalni       |
|     |               |fasadni materiali (omet, les, opeka,     |
|     |               |avtohtoni kamen),                        |
|     |               |– pri prizidkih je dovoljeno kombiniranje|
|     |               |dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi   |
|     |               |ali enokapnimi strehami, vendar samo v   |
|     |               |primeru pokritih teras, vetrolovov,      |
|     |               |zimskih vrtov in drugih dozidav,         |
|     |               |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni   |
|     |               |oziroma prevladujoči in v izrazito       |
|     |               |vetrovnih območjih,                      |
|     |               |– dovoljena so strešna okna in dvokapne  |
|     |               |frčade z enakim naklonom kot osnovna     |
|     |               |streha.                                  |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |               |Vse frčade na eni strehi naj imajo enako |
|     |               |obliko odprtine in strehe. Na eni        |
|     |               |strešini so lahko največ tri frčade,     |
|     |               |– na strešinah je dovoljena namestitev   |
|     |               |sončnih kolektorjev in sončnih celic,    |
|     |               |vendar ne smejo segati nad sleme strehe, |
|     |               |– dovoljena je kritina v opečno rdeči,   |
|     |               |sivi in temno rjavi barvi, glede na      |
|     |               |prevladujoči tip kritine v naselju.      |
|     |               |Kritine ne smejo biti bleščeče.          |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |3. Fasade      |Poleg splošnih pogojev tega odloka       |
|     |               |veljajo še naslednji pogoji:             |
|     |               |– oblikovanje in horizontalna ter        |
|     |               |vertikalna členitev fasad, strukturiranje|
|     |               |in postavitev fasadnih odprtin in        |
|     |               |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj|
|     |               |bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti.|
|     |               |S prizidki je treba zagotoviti skladnost |
|     |               |celotne podobe objekta,                  |
|     |               |– fasade so lahko horizontalno in        |
|     |               |vertikalno členjene, odprtine naj bodo   |
|     |               |načeloma pokončnih oblik,                |
|     |               |– na ruralnih območjih se dovoli in      |
|     |               |spodbuja postavitev objektov             |
|     |               |tradicionalnega oblikovanja in           |
|     |               |materialov,                              |
|     |               |– v območjih ohranjenih tradicionalnih   |
|     |               |objektov naj bodo detajli na objektih    |
|     |               |tradicionalni,                           |
|     |               |– pri lesenih fasadah se lahko uporabijo |
|     |               |tudi polkrožna bruna,                    |
|     |               |– izjemoma se dovoli uporaba sodobnih    |
|     |               |fasadnih materialov, ki s svojim videzom |
|     |               |sovpadajo videzu tradicionalnih          |
|     |               |materialov značilnih za to območje.      |
+-----+---------------+-----------------------------------------+
|     |4.             |– uredi se kanalizacijo in čiščenje      |
|     |Infrastruktura |odpadne vode na manjših čistilnih        |
|     |               |napravah. Kjer to ni možno, se pri       |
|     |               |novogradnjah in obnovah zagotovi         |
|     |               |nepretočne greznice,                     |
|     |               |– v največji možni meri naj bodo vodi    |
|     |               |komunikacijske, energetske in okoljske   |
|     |               |infrastrukture speljani pod zemljo.      |
+---------------------------------------------------------------+
|   b) Druge stavbe                                             |
+-----+----------------+----------------------------------------+
|     |                |Druge stavbe (za različne dejavnosti, ki|
|     |                |so dovoljene v okviru As) morajo biti po|
|     |                |vertikalnih in horizontalnih gabaritih, |
|     |                |oblikovanju streh in fasad usklajene s  |
|     |                |stanovanjskimi objekti, vendar manjše in|
|     |                |nižje od njih.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,|
|     |energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav|
|     |za rabo obnovljivih virov energije.                      |
|     |(2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in     |
|     |kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, z izjemo  |
|     |gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne       |
|     |poslabšajo bivalne razmere na območju.                   |
|     |(3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dovoza.                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V teh območjih so možne spremembe namembnosti        |
|     |gospodarskih poslopij v stanovanjska, vendar samo pod    |
|     |pogojem, da se arhitektonske značilnosti objektov ne     |
|     |razlikujejo bistveno od drugih stanovanjskih objektov;   |
|     |ohranjati je treba objekte gospodarstev, ki se še        |
|     |ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi.                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
99. člen
(območje Ak)
+---------------------------------------------------------------+
|Ak – razpršena poselitev, kmetije                              |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |A |Območje kmetij na površinah razpršene poselitve, kot     |
|  |  |avtohtoni vzorec v krajini, nizke gostote, s pojavi      |
|  |  |samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih,    |
|  |  |raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter   |
|  |  |drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta  |
|  |  |naselja).                                                |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |k |Območja kmetij, ki so namenjena bivanju in spremljajočim |
|  |  |dejavnostim (kmetijstvo, gostinstvo in turizem).         |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|     |Prosto stoječe stanovanjske stavbe z največ dvema        |
|     |stanovanjskima enotama, ki služita nastanitvi oseb, ki   |
|     |upravljajo kmetijo, in kmetijskimi objekti: hlevi, kašče,|
|     |skednji, kozolci ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru|
|     |podeželskega naselja ter objekti, namenjeni turizmu      |
|     |(turistične kmetije).                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg bivanja in kmetijstva so dopustne tudi         |
|     |dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji.   |
|     |(2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod       |
|     |pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo |
|     |tega območja.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe: nestanovanjske kmetijske in     |
|     |druge nestanovanjske stavbe, ob upoštevanju omejitev     |
|     |glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja.               |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:                     |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevni in enostavnih objektov|
|     |za lastne potrebe in opravljanje dejavnosti, ki so       |
|     |skladni z dopustnimi dejavnostmi znotraj EUP,            |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– postavitve začasnih objektov (razen objektov,          |
|     |namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov ter        |
|     |spominskih obeležij in urbane opreme,                    |
|     |– kmetijsko-gozdarski objekti, razen gozdnih vlak,       |
|     |gozdnih žičnic. Na območjih kmetij se dovoli ureditev    |
|     |gnojišč in zbiralnikov gnojnice ali gnojevke, ki pa      |
|     |morajo biti vsaj 10 m oddaljeni od mej stavbnih zemljišč,|
|     |ki so namenjena za stanovanjske gradnje, razen če se     |
|     |lastniki sosednjih zemljišč strinjajo z manjšimi odmiki. |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov, kadar gre za gradnjo na mestu odstranjenega    |
|     |objekta, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje    |
|     |javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin in  |
|     |kadar je predvidena vzpostavitev zelenih površin ali     |
|     |naravne krajine.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|   Stanovanjski in nestanovanjski objekti, razen gospodarskih  |
|   objektov                                                    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat  |
|     |              |tloris (do največ 9,00 m širine), razlika |
|     |              |med osnovnima stranicama je od 1:1,4 do   |
|     |              |1:2,                                      |
|     |              |– višinski gabarit: etažnost objektov do  |
|     |              |največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego|
|     |              |do največ 100 cm), pri tem pa mora biti   |
|     |              |vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene|
|     |              |polovice svoje višine vkopana v raščen    |
|     |              |teren. Pri določanju višine stavb je treba|
|     |              |poleg predpisanih dopustnih višin         |
|     |              |upoštevati tudi vertikalni gabarit        |
|     |              |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa  |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne |
|     |              |bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo |
|     |              |ustrezno izkoriščale terenske danosti.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so simetrične dvokapne strehe.|
|     |              |Smer slemena mora potekati vzporedno z    |
|     |              |daljšo stranico objekta,                  |
|     |              |– večkapne (štirikapne) strehe so         |
|     |              |dovoljene, kadar je smiselno optično      |
|     |              |zmanjšanje volumna stavbe, kadar to       |
|     |              |zahteva lokacija (npr. vogalna stavba,    |
|     |              |ipd.) ali če gre za drugačno tipologijo   |
|     |              |objekta, vezano na prevladujoči kakovostni|
|     |              |tip objekta v okolici,                    |
|     |              |– naklon dvokapnih in večkapnih streh je  |
|     |              |od 35° do 45°,                            |
|     |              |– izjemoma se dovolijo enokapne in ravne  |
|     |              |strehe, če se pri objektu uporabijo       |
|     |              |tradicionalni volumni (tlorisni in        |
|     |              |višinski gabarit) in tradicionalni fasadni|
|     |              |materiali (omet, les, opeka, avtohtoni    |
|     |              |kamen),                                   |
|     |              |– pri prizidkih je dovoljeno kombiniranje |
|     |              |dvokapnih in večkapnih streh z ravnimi ali|
|     |              |enokapnimi strehami, vendar samo v primeru|
|     |              |pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov |
|     |              |in drugih dozidav,                        |
|     |              |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni    |
|     |              |oziroma prevladujoči in v izrazito        |
|     |              |vetrovnih območjih,                       |
|     |              |– dovoljena so strešna okna, dvokapne     |
|     |              |frčade z enakim naklonom kot osnovna      |
|     |              |streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo|
|     |              |enako obliko odprtine in strehe. Na eni   |
|     |              |strešini so lahko največ tri frčade,      |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic,     |
|     |              |vendar ne smejo segati nad sleme strehe,  |
|     |              |– dovoljena je kritina v opečno rdeči,    |
|     |              |sivi in temno rjavi barvi, glede na       |
|     |              |prevladujoči tip kritine v naselju.       |
|     |              |Kritine ne smejo biti bleščeče.           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– oblikovanje in horizontalna ter         |
|     |              |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
|     |              |in postavitev fasadnih odprtin ter        |
|     |              |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
|     |              |bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. |
|     |              |S prizidki je treba zagotoviti skladnost  |
|     |              |celotne podobe objekta,                   |
|     |              |– fasade so lahko horizontalno in         |
|     |              |vertikalno členjene, odprtine naj bodo    |
|     |              |načeloma pokončnih oblik,                 |
|     |              |– na ruralnih območjih se dovoli in       |
|     |              |spodbuja postavitev objektov              |
|     |              |tradicionalnega oblikovanja in materialov,|
|     |              |– fasade so lahko delno tudi lesene in    |
|     |              |obložene s kamnom; v območjih ohranjenih  |
|     |              |tradicionalnih objektov naj bodo detajli  |
|     |              |na objektih tradicionalni,                |
|     |              |– pri lesenih fasadah se lahko uporabijo  |
|     |              |tudi polkrožna bruna,                     |
|     |              |– izjemoma se dovolijo sodobni fasadni    |
|     |              |materiali in oblikovanje, če se pri       |
|     |              |objektu uporabijo tradicionalna dvokapna  |
|     |              |streha in tradicionalni volumni (tlorisni |
|     |              |in višinski gabarit).                     |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– uredi se kanalizacijo in čiščenje       |
|     |Infrastruktura|odpadne vode na manjših čistilnih         |
|     |              |napravah. Kjer to ni možno, se pri        |
|     |              |novogradnjah in obnovah zagotovi          |
|     |              |nepretočne greznice,                      |
|     |              |– v največji možni meri naj bodo vodi     |
|     |              |komunikacijske, energetske in okoljske    |
|     |              |infrastrukture speljani pod zemljo.       |
+---------------------------------------------------------------+
|   b) Gospodarske stavbe                                       |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– objekti na parceli (v osnovi podolgovat |
|     |              |tloris do največ 10 m širine), se lahko   |
|     |              |sestavljajo v nize ali skupine, če je taka|
|     |              |postavitev značilna za naselje in če gre  |
|     |              |za gručasti oziroma vrstni tip            |
|     |              |organizacije dvorišča,                    |
|     |              |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat  |
|     |              |tloris, razlika med osnovnima stranicama  |
|     |              |je od 1:1,4 do 1:3,                       |
|     |              |– višinski gabarit: do največ K+P+1+p     |
|     |              |(podstrešje). Pri določanju višine stavb  |
|     |              |je treba poleg predpisanih dopustnih višin|
|     |              |upoštevati tudi vertikalni gabarit        |
|     |              |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa  |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne |
|     |              |bodo višje, lahko pa so nižje).           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so klasične dvokapne strehe   |
|     |              |(naklon od 35° do 45°). Če je to usklajeno|
|     |              |s stanovanjskim ter drugimi objekti na    |
|     |              |parceli oziroma v okviru kmetije, se v    |
|     |              |primeru objektov velikih dimenzij dovolijo|
|     |              |odstopanja od tega naklona. V teh primerih|
|     |              |se lahko uredi dvokapna streha nižjega    |
|     |              |naklona, pa tudi enokapna ali ravna       |
|     |              |streha,                                   |
|     |              |– smer slemena mora potekati vzporedno z  |
|     |              |daljšo stranico objekta,                  |
|     |              |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni    |
|     |              |oziroma prevladujoči,                     |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic,     |
|     |              |vendar te ne smejo segati nad sleme       |
|     |              |strehe,                                   |
|     |              |– dovoljena je kritina v opečno rdeči in  |
|     |              |temno sivi barvi, glede na prevladujoči   |
|     |              |tip kritine v naselju. Kritine ne smejo   |
|     |              |biti bleščeče.                            |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– oblikovanje in horizontalna ter         |
|     |              |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
|     |              |in postavitev fasadnih odprtin ter        |
|     |              |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
|     |              |bodo usklajeni s tradicionalnimi          |
|     |              |gospodarskimi objekti. S prizidki je treba|
|     |              |zagotoviti skladnost celotne podobe       |
|     |              |objekta,                                  |
|     |              |– dovoli in spodbuja se postavitev        |
|     |              |objektov tradicionalnega oblikovanja in   |
|     |              |materialov,                               |
|     |              |– zatrepi gospodarskih objektov naj bodo  |
|     |              |leseni oziroma v temnejši fasadni barvi,  |
|     |              |– pri lesenih fasadah naj se uporabijo    |
|     |              |polkrožna bruna.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih      |
|     |virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in          |
|     |namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije.    |
|     |(2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode in     |
|     |kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, z izjemo  |
|     |gnoja in gnojevke, vse pod pogojem, da se s tem ne       |
|     |poslabšajo bivalne razmere na območju.                   |
|     |(3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dovoza.                                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V teh območjih so možne spremembe namembnosti        |
|     |gospodarskih poslopij v stanovanjska, vendar samo pod    |
|     |pogojem, da se arhitektonske značilnosti objektov ne     |
|     |razlikujejo bistveno od drugih stanovanjskih objektov.   |
|     |Ohranjati je treba objekte gospodarstev, ki se še        |
|     |ukvarjajo s primarnimi dejavnostmi.                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
100. člen
(območje At, Ap)
+---------------------------------------------------------------+
|At, Ap – razpršena poselitev, turizem in planšarije            |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+---+--------------------------------------------------------+
|  |A  |Površine razpršene poselitve, kot avtohtoni vzorec v    |
|  |   |krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij,       |
|  |   |zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,       |
|  |   |razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik  |
|  |   |strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).    |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+---+--------------------------------------------------------+
|  |t,p|Območja objektov za turizem, planinskih koč in          |
|  |   |planšarij, ki so namenjena turistični, gostinski in     |
|  |   |rekreativni ponudbi ter kmetijskim dejavnostim.         |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+------+--------------------------------------------------------+
|      |– t: eno ali več prosto stoječih stavb, namenjenih      |
|      |turističnim nastanitvenim zmogljivostim,                |
|      |– p: kmetijski objekti, kot so: planšarije, hlevi,      |
|      |skednji ipd.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+------+--------------------------------------------------------+
|      |(1)  Poleg kmetijstva so dopustne tudi dejavnosti:      |
|      |gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oziroma na    |
|      |podeželju.                                              |
|      |(2) Dopustne so spremembe namembnosti objektov pod      |
|      |pogojem, da so nove namembnosti v skladu z namensko rabo|
|      |tega območja.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+------+--------------------------------------------------------+
|      |(1) STAVBE:                                             |
|      |– obstoječe stavbe za občasno bivanje,                  |
|      |– nestanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske in   |
|      |druge nestanovanjske stavbe – ob upoštevanju omejitev   |
|      |glede dopustnih dejavnosti in oblikovanja.              |
|      |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                        |
|      |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,       |
|      |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.  |
|      |(3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:                    |
|      |– gradnje in postavitve objektov (samo drvarnice),      |
|      |vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.|
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+------+--------------------------------------------------------+
|      |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne |
|      |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave |
|      |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in   |
|      |vzdrževanje objektov. K obstoječim stavbam za občasno   |
|      |bivanje je dovoljena prizidava bivakov oziroma zimskih  |
|      |sob. V območjih A p niso dovoljene gradnje novih        |
|      |objektov.                                               |
|      |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov     |
|      |objektov.                                               |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+---------------------------------------------------------------+
|   a) Stavbe za občasno bivanje                                |
+------+---------------+----------------------------------------+
|      |1. Gabariti    |– tlorisni gabariti: v osnovi           |
|      |               |podolgovat tloris, razlika med          |
|      |               |osnovnima stranicama je od 1:1,4 do     |
|      |               |1:2; tlorisni gabarit obstoječih        |
|      |               |objektov je dopustno povečati za 20%,   |
|      |               |– višinski gabarit: etažnost objektov   |
|      |               |do največ K+P+M (z višino zidu pod      |
|      |               |kapno lego do največ 100 cm), pri tem   |
|      |               |pa mora biti vsaj ena stranica kletne   |
|      |               |etaže vsaj do ene polovice svoje višine |
|      |               |vkopana v raščen teren. Pri določanju   |
|      |               |višine stavb je treba poleg predpisanih |
|      |               |dopustnih višin upoštevati tudi         |
|      |               |vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
|      |               |prevladujočega tipa obstoječih          |
|      |               |objektov, da nove stavbe ne bodo        |
|      |               |izstopale in bodo ustrezno izkoriščale  |
|      |               |terenske danosti.                       |
+------+---------------+----------------------------------------+
|      |2. Streha      |– dovoljene so dvokapne strehe. Smer    |
|      |               |slemena mora biti vzporedno z daljšo    |
|      |               |stranico objekta,                       |
|      |               |– večkapne (štirikapne) strehe so       |
|      |               |dovoljene, kadar je smiselno optično    |
|      |               |zmanjšanje volumna stavbe ali če gre za |
|      |               |drugačno tipologijo objekta, vezano na  |
|      |               |prevladujoči kakovostni tip objekta v   |
|      |               |okolici,                                |
|      |               |– naklon dvokapnih in večkapnih streh   |
|      |               |je od 35° do 45°,                       |
|      |               |– dovoljeno je kombiniranje dvokapnih   |
|      |               |in večkapnih streh z enokapnimi         |
|      |               |strehami, vendar samo v primeru         |
|      |               |pokritih teras, vetrolovov, zimskih     |
|      |               |vrtov in drugih dozidav,                |
|      |               |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni  |
|      |               |oziroma prevladujoči in v izrazito      |
|      |               |vetrovnih območjih,                     |
|      |               |– dovoljeni so strešna okna, dvokapne   |
|      |               |frčade z enakim naklonom kot osnovna    |
|      |               |streha. Vse frčade na eni strehi naj    |
|      |               |imajo enako obliko odprtine in strehe.  |
|      |               |Na eni strešini so lahko največ tri     |
|      |               |frčade,                                 |
|      |               |– na strešinah je dovoljena namestitev  |
|      |               |sončnih kolektorjev in sončnih celic,   |
|      |               |ki ne smejo segati nad sleme strehe,    |
|      |               |– dovoljena je kritina v sivi barvi.    |
|      |               |Kritine ne smejo biti bleščeče.         |
+------+---------------+----------------------------------------+
|      |3. Fasade      |Poleg splošnih pogojev tega odloka      |
|      |               |veljajo še naslednji pogoji:            |
|      |               |– oblikovanje in horizontalna ter       |
|      |               |vertikalna členitev fasad,              |
|      |               |strukturiranje in postavitev fasadnih   |
|      |               |odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih |
|      |               |elementov naj bodo usklajeni s          |
|      |               |tradicionalnimi objekti. S prizidki je  |
|      |               |treba zagotoviti skladnost celotne      |
|      |               |podobe objekta,                         |
|      |               |– fasade so lahko horizontalno in       |
|      |               |vertikalno členjene, odprtine naj bodo  |
|      |               |načeloma pokončnih oblik,               |
|      |               |– na ruralnih območjih se dovoli in     |
|      |               |spodbuja postavitev objektov            |
|      |               |tradicionalnega oblikovanja in          |
|      |               |materialov,                             |
|      |               |– fasade so lahko delno tudi lesene in  |
|      |               |obložene s kamnom; v območjih           |
|      |               |ohranjenih tradicionalnih objektov naj  |
|      |               |bodo detajli na objektih tradicionalni, |
|      |               |– pri lesenih fasadah se lahko          |
|      |               |uporabijo tudi polkrožna bruna,         |
|      |               |– če se pri objektu uporabijo           |
|      |               |tradicionalna dvokapna streha in        |
|      |               |tradicionalni volumni (tlorisni in      |
|      |               |višinski gabarit), se izjemoma dovolijo |
|      |               |sodobni fasadni materiali in            |
|      |               |oblikovanje.                            |
+------+---------------+----------------------------------------+
|      |4.             |– uredi se kanalizacijo in čiščenje     |
|      |Infrastruktura |odpadne vode na manjših čistilnih       |
|      |               |napravah. Kjer to ni možno, se pri      |
|      |               |novogradnjah in obnovah zagotovi        |
|      |               |nepretočne greznice. Greznice in        |
|      |               |rezervoarji za zbiranje vode morajo     |
|      |               |biti vkopani,                           |
|      |               |– v največji možni meri naj bodo vodi   |
|      |               |komunikacijske, energetske in okoljske  |
|      |               |infrastrukture speljani pod zemljo.     |
+---------------------------------------------------------------+
|   b) Gospodarske stavbe:                                      |
+------+-------------+------------------------------------------+
|      |1. Gabariti  |– objekti na parceli (v osnovi podolgovat |
|      |             |tloris do največ 8,00 m širine) se lahko  |
|      |             |sestavljajo v nize ali skupine, če je     |
|      |             |taka postavitev značilna za naselje       |
|      |             |oziroma planšarijo,                       |
|      |             |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat  |
|      |             |tloris. Razlika med osnovnima stranicama  |
|      |             |je od 1:1,4 do 1:3,                       |
|      |             |– višinski gabarit: K+P+p (podstrešje).   |
|      |             |Pri določanju višine stavb je treba poleg |
|      |             |predpisanih dopustnih višin upoštevati    |
|      |             |tudi vertikalni gabarit obstoječih        |
|      |             |objektov planšarije, da nove stavbe ne    |
|      |             |bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne |
|      |             |bodo višje, lahko pa so nižje),           |
|      |             |– dopustna so tudi odstopanja, če so      |
|      |             |potrebna zaradi tehnoloških zahtev        |
|      |             |dejavnosti (planšarija) ali prilagoditve  |
|      |             |zahtevam nove oziroma evropske            |
|      |             |zakonodaje.                               |
+------+-------------+------------------------------------------+
|      |2. Streha    |– dovoljene so klasične dvokapne strehe   |
|      |             |(naklon od 35° do 45°),                   |
|      |             |– smer slemena mora biti vzporedno z      |
|      |             |daljšo stranico objekta,                  |
|      |             |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni    |
|      |             |oziroma prevladujoči,                     |
|      |             |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|      |             |sončnih kolektorjev in sončnih celic,     |
|      |             |vendar ne smejo segati nad sleme strehe,  |
|      |             |– dovoljena je kritina v sivi barvi.      |
|      |             |Kritine ne smejo biti bleščeče.           |
+------+-------------+------------------------------------------+
|      |3. Fasade    |Poleg splošnih pogojev tega odloka        |
|      |             |veljajo še naslednji pogoji:              |
|      |             |– oblikovanje in horizontalna ter         |
|      |             |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
|      |             |in postavitev fasadnih odprtin in         |
|      |             |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
|      |             |bodo usklajeni s tradicionalnimi          |
|      |             |gospodarskimi objekti. S prizidki je      |
|      |             |treba zagotoviti skladnost celotne podobe |
|      |             |objekta,                                  |
|      |             |– dovoli in spodbuja se postavitev        |
|      |             |objektov tradicionalnega oblikovanja in   |
|      |             |materialov,                               |
|      |             |– zatrepi gospodarskih objektov naj bodo  |
|      |             |leseni,                                   |
|      |             |– pri lesenih fasadah naj se uporabijo    |
|      |             |polkrožna bruna.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+------+--------------------------------------------------------+
|      |Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov in |
|      |raba obnovljivih virov energije. Dovoli se zbiranje in  |
|      |uporaba padavinske vode in uporaba sončnih              |
|      |fotovoltaičnih celic. Kolikor ni možen odvoz smeti s    |
|      |strani službe za odvoz odpadkov, mora lastnik zagotoviti|
|      |odvoz odpadkov na za to določena zbirna mesta.          |
|      |Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede    |
|      |dovoza.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+------+--------------------------------------------------------+
|      |(1) Na objektu Kurirski dom (na parc. št. 427/2 k.o.    |
|      |Javorniški Rovt) je dopustno v okviru obstoječih        |
|      |gabaritov izvajati vzdrževalna dela in rekonstrukcijo,  |
|      |dopustna je tudi odstranitev objekta in gradnja novega  |
|      |objekta v gabaritih obstoječega objekta. Dejavnost v    |
|      |objektu mora dopolnjevati dejavnosti območja Pristave.  |
|      |(2) Na območju Pristave je na lokaciji nekdanjega       |
|      |gospodarskega objekta oziroma v njegovi bližini dopustna|
|      |samo postavitev novega objekta, ki pa mora s svojo      |
|      |dejavnostjo in obliko ter tlorisnimi in višinskimi      |
|      |gabariti izražati sekundarno vlogo v primerjavi z       |
|      |obstoječim objektom Pristave. Dovoljena je le ureditev  |
|      |parkirnih površin, zunanjih igrišč in otroškega igrišča.|
|      |Vsi ti posegi morajo biti načrtovani na osnovi          |
|      |Konservatorskega programa za Javorniški Rovt – Zoisov   |
|      |park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je februarja 2008    |
|      |izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,  |
|      |Območna enota Kranj, in je na vpogled na sedežu navedene|
|      |območne enote in sedežu Občine Jesenice. Za vse te      |
|      |posege je treba na podlagi idejne zasnove za predvidene |
|      |objekte in idejnega načrta krajinske arhitekture za     |
|      |okolico objektov pridobiti pogoje pristojnega organa za |
|      |varstvo kulturne dediščine Slovenije ter naravovarstvene|
|      |pogoje oziroma naravovarstveno soglasje ARSO. Pred      |
|      |začetkom izvajanja del je o začetku del treba obvestiti |
|      |pristojni organ RS za varstvo narave.                   |
+------+--------------------------------------------------------+
101. člen
(območje Aw)
+---------------------------------------------------------------+
|Aw – razpršena poselitev, počitniški objekti                   |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |A |Površine razpršene poselitve kot avtohtoni vzorec v      |
|  |  |krajini, nizke gostote, s pojavi samotnih kmetij,        |
|  |  |zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,        |
|  |  |razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik   |
|  |  |strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).     |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |w |Območje posameznih ali manjše skupine počitniških        |
|  |  |objektov.                                                |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Enostanovanjske prosto stoječe stavbe, namenjene         |
|     |občasnemu bivanju, tudi objekti, namenjeni turizmu       |
|     |(apartmajski tip objekta).                               |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustna dejavnost je začasno bivanje.               |
|     |(2) Spremembe namembnosti objektov niso dovoljene, razen |
|     |za turistične prenočitvene kapacitete.                   |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe.                                   |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:                     |
|     |– gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe –     |
|     |drvarnice, gradnje in postavitve ograj in opornih zidov v|
|     |skladu s pogoji tega odloka, postavitve vadbenih         |
|     |objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.          |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dovoljene |
|     |novogradnje, spremembe namembnosti, dozidave in          |
|     |nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in       |
|     |vzdrževanje obstoječih objektov.                         |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat  |
|     |              |tloris do največ 6,00 m širine, razlika   |
|     |              |med osnovnima stranicama je do 1:1,4;     |
|     |              |tlorisni gabarit obstoječih objektov je   |
|     |              |dopustno povečati za 20%.                 |
|     |              |– višinski gabarit: etažnost objektov do  |
|     |              |največ K+P+M (z višino zidu pod kapno lego|
|     |              |do največ 80 cm), pri tem pa mora biti    |
|     |              |vsaj ena stranica kletne etaže vsaj do ene|
|     |              |polovice svoje višine vkopana v raščen    |
|     |              |teren. Pri določanju višine stavb je treba|
|     |              |poleg predpisanih dopustnih višin         |
|     |              |upoštevati tudi vertikalni gabarit        |
|     |              |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa  |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete naselja (da ne |
|     |              |bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo |
|     |              |ustrezno izkoriščale terenske danosti.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so simetrične dvokapne strehe.|
|     |              |Smer slemena mora biti vzporedno z daljšo |
|     |              |stranico objekta,                         |
|     |              |– naklon dvokapnih in večkapnih streh je  |
|     |              |od 35° do 45°,                            |
|     |              |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni    |
|     |              |oziroma prevladujoči in v izrazito        |
|     |              |vetrovnih območjih,                       |
|     |              |– dovoljeni so strešna okna, dvokapne     |
|     |              |frčade z enakim naklonom kot osnovna      |
|     |              |streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo|
|     |              |enako obliko odprtine in strehe. Na eni   |
|     |              |strešini so lahko največ tri frčade,      |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic,     |
|     |              |vendar ne smejo segati nad sleme strehe,  |
|     |              |– dovoljena je kritina v sivi barvi.      |
|     |              |Kritine ne smejo biti bleščeče.           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– oblikovanje in horizontalna ter         |
|     |              |vertikalna členitev fasad, strukturiranje |
|     |              |in postavitev fasadnih odprtin in         |
|     |              |oblikovanje drugih fasadnih elementov naj |
|     |              |bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. |
|     |              |S prizidki je treba zagotoviti skladnost  |
|     |              |celotne podobe objekta,                   |
|     |              |– fasade so lahko delno tudi lesene in    |
|     |              |obložene s kamnom; v območjih ohranjenih  |
|     |              |tradicionalnih objektov naj bodo detajli  |
|     |              |na objektih tradicionalni,                |
|     |              |– pri lesenih fasadah se lahko uporabijo  |
|     |              |tudi polkrožna bruna,                     |
|     |              |– izjemoma se dovolijo sodobni fasadni    |
|     |              |materiali in oblikovanje, če se pri       |
|     |              |objektu uporabijo tradicionalna dvokapna  |
|     |              |streha in tradicionalni volumni (tlorisni |
|     |              |in višinski gabarit).                     |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– uredi se kanalizacijo in čiščenje       |
|     |Infrastruktura|odpadne vode na manjših čistilnih         |
|     |              |napravah. Kjer to ni možno, se pri        |
|     |              |novogradnjah in obnovah zagotovi          |
|     |              |nepretočne greznice,                      |
|     |              |– v največji možni meri naj bodo vodi     |
|     |              |komunikacijske, energetske in okoljske    |
|     |              |infrastrukture speljani pod zemljo.       |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,|
|     |energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev      |
|     |naprav za rabo obnovljivih virov energije.               |
|     |(2) Dovoli se zbiranje in uporaba padavinske vode.       |
|     |Dovoljeno je kompostiranje biološko razgradljivih        |
|     |odpadkov, pod pogojem, da se s tem ne poslabšajo bivalne |
|     |razmere na območju.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V teh območjih so spremembe namembnosti gospodarskih |
|     |poslopij v počitniške objekte možne, vendar samo v okviru|
|     |obstoječega tlorisa. Okolica objekta se mora ohranjati z |
|     |vsemi svojimi sestavinami, zato se ne sme izvajati       |
|     |zemeljskih del, ki trajno spremenijo relief, zasajati    |
|     |neavtohtonih rastlinskih vrst, graditi dostopnih poti,   |
|     |izgradnja komunalne infrastrukture pa se sme izvesti     |
|     |tako, da ima čim manjši vpliv na okolje, habitatne tipe, |
|     |naravno vrednoto in ekološko pomembna območja.           |
|     |(2) Komunalne odpadne vode objektov je treba speljati v  |
|     |nepretočno vodotesno greznico brez odtoka, če ni možna   |
|     |priključitev na kanalizacijsko omrežje. Če se posegi     |
|     |izvajajo na vplivnem območju izvirov, ki napajajo        |
|     |mokrotne habitate, se vsi posegi v zemeljske plasti lahko|
|     |izvedejo samo na osnovi hidrološke študije, v kateri     |
|     |morajo biti določeni in ocenjeni možni vplivi na         |
|     |hidrološke razmere v okolici posega. Podzemna dela se    |
|     |lahko izvedejo samo na način, s katerim vplivno območje  |
|     |izvirov, ki napajajo mokrotne habitate, ne bo prizadeto. |
|     |(3) Novogradnje na območju z rastišči narcis niso        |
|     |dovoljene.                                               |
+-----+---------------------------------------------------------+
102. člen
(območje SB)
+---------------------------------------------------------------+
|SB – večstanovanjska pozidava za posebne namene                |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |S |Območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in            |
|  |  |spremljajočim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |SB|Stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene |
|  |  |za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov|
|  |  |in drugih socialnih skupin, varovanim stanovanjem.       |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|     |Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.               |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  Poleg bivanja so dopustne spremljajoče dejavnosti,  |
|     |in sicer: zdravstvo in socialno varstvo, kulturne,       |
|     |razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, pod     |
|     |pogojem:                                                 |
|     |– da gre za dovolj veliko stavbno zemljišče, ki          |
|     |zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje  |
|     |dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami, |
|     |– da omogoča neposredno povezavo s prometno              |
|     |infrastrukturo,                                          |
|     |– da dejavnosti glede na obstoječe obremenitve ne bodo   |
|     |bistveno povečale negativnih vplivov na bivanje in       |
|     |bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij).|
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.   |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– na skupnih funkcionalnih površinah objektov so         |
|     |dovoljene gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih|
|     |objektov za skupne potrebe (igrišča, parkovna oprema,    |
|     |nadstrešnice za pokritje peš povezav med objekti,        |
|     |paviljoni), gradnje in postavitve ograj ter opornih      |
|     |zidov, postavitve začasnih objektov (razen objektov,     |
|     |namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih  |
|     |obeležij in urbane opreme.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V skladu s splošnimi pogoji tega odloka so dopustne  |
|     |gradnje novih objektov, spremembe namembnosti, dozidave  |
|     |in nadzidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov in    |
|     |vzdrževanje objektov.                                    |
|     |(2) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov, kadar gre za gradnjo na mestu odstranjenega    |
|     |objekta, kadar je odstranitev potrebna zaradi gradnje    |
|     |javne infrastrukture oziroma urejanja javnih površin.    |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE –veljajo splošni pogoji tega|
|   odloka, poleg teh pa še:                                    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti: večstanovanjska      |
|     |              |prostostoječa hiša, vila blok in blok:    |
|     |              |podolgovat ali kvadraten tloris, lahko    |
|     |              |tudi druge oblike (npr. L, T ipd). Dovoli |
|     |              |se združevanje blokov v nize in kareje,   |
|     |              |– višinski gabarit: do 2K+P+5. Pri        |
|     |              |določanju višine stavb je treba poleg     |
|     |              |predpisanih dopustnih višin upoštevati    |
|     |              |tudi vertikalni gabarit kakovostnega      |
|     |              |oziroma prevladujočega tipa obstoječih    |
|     |              |objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale|
|     |              |iz silhuete območja (da ne bodo višje ali |
|     |              |bistveno nižje) in da bodo ustrezno       |
|     |              |izkoriščale terenske danosti.             |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljeni so vsi tipi streh: enokapne   |
|     |              |in/ali ravne strehe ter izjemoma dvo in   |
|     |              |večkapne strehe. Smer slemena mora        |
|     |              |potekati vzporedno z daljšo stranico      |
|     |              |objekta,                                  |
|     |              |– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°),|
|     |              |– dovoljeni so strešna okna, strešne      |
|     |              |terase ipd.,                              |
|     |              |– na strešinah je dovoljena namestitev    |
|     |              |sončnih kolektorjev in sončnih celic, ki  |
|     |              |ne smejo segati nad sleme strehe.         |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– oblikovanje, horizontalna in vertikalna |
|     |              |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih|
|     |              |odprtin in drugih fasadnih elementov naj  |
|     |              |bodo enostavni in poenoteni po celi       |
|     |              |fasadi, nizu oziroma kareju,              |
|     |              |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad   |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov, uporaba izrazitejših fasadnih |
|     |              |barv kot poudarkov),                      |
|     |              |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |              |usklajeni s prostorsko podobo posameznih  |
|     |              |območij.                                  |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Parkiranje se lahko zagotovi v povečanih kletnih     |
|     |etažah. Zagotavlja naj se parkovne in športne površine,  |
|     |ki naj zavzemajo najmanj 20% območja. V primeru gradnje  |
|     |varovanih stanovanj je treba zagotoviti 1 PM/stanovanje  |
|     |za obiskovalce.                                          |
|     |(2) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,|
|     |energetsko varčna gradnja in izvedba ter namestitev      |
|     |naprav za rabo obnovljivih virov energije. Priporoča se  |
|     |zbiranje in uporaba padavinske vode, kompostiranje       |
|     |biološko razgradljivih odpadkov, vse pod pogojem, da se s|
|     |tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju.            |
|     |(3) Gradnja je možna, kjer ni prostorskih omejitev glede |
|     |dostopa.                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Ni posebnih pogojev in določil.                          |
+-----+---------------------------------------------------------+
103. člen
(območje CU-e)
+---------------------------------------------------------------+
|CU – območja centralnih dejavnosti                             |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |C |Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so        |
|  |  |namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim |
|  |  |ter bivanju.                                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |CU|Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre         |
|  |  |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,             |
|  |  |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,          |
|  |  |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih |
|  |  |dejavnosti ter bivanja.                                  |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |e |Stavbe v nizu javnega značaja, prostostoječe eno do      |
|  |  |večstanovanjske hiše, objekti s centralnimi dejavnostmi. |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in    |
|     |turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave,   |
|     |izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne,  |
|     |razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter      |
|     |bivanje.                                                 |
|     |(2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v      |
|     |stanovanjske namene, ateljeje in poslovne prostore       |
|     |samostojnih delavcev v kulturi in samostojnih delavcev   |
|     |intelektualnih storitev.                                 |
|     |(3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme       |
|     |namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih  |
|     |sil.                                                     |
|     |(4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za  |
|     |dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne.          |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |– trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna  |
|     |vozila.                                                  |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– dovoljeno je postavljanje tipskih kioskov mestne       |
|     |opreme in začasnih objektov (razen objektov, namenjenih  |
|     |skladiščenju),                                           |
|     |– dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih        |
|     |tipskih objektov, namenjenih občasni trgovski ponudbi    |
|     |ali občasnim javnim prireditvam, vendar tako, da niso    |
|     |prizadete prvine urbane, kulturne in naravne dediščine.  |
|     |Ti objekti so lahko postavljeni za čas sezonske prodaje  |
|     |oziroma za čas prireditev, vendar največ za 3 mesece,    |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |– dovoljeno je postavljati ulično opremo naprimer tlaki, |
|     |konfini, klopi, koši za smeti, korita za cvetje in       |
|     |zelenje). Njihova postavitev in oblikovanje morata       |
|     |upoštevati urbanistično-arhitektonske in krajinske       |
|     |značilnosti okolja,                                      |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov v skladu |
|     |s pogoji tega odloka,                                    |
|     |– namestitev zabojnikov za komunalne odpadke na za to    |
|     |namenjena mesta ne sme razvrednotiti kvalitete okolja,   |
|     |– dovoljeni so reklamni izveski, oblikovani skladno s    |
|     |stavbo, na kateri so izobešeni, in skladno z dejavnostjo |
|     |oglaševanja. Minimalna svetla višina do izveskov, ki     |
|     |segajo v ulični prostor, je 2,50 m, širina izveska pa ne |
|     |sme presegati polovice širine pločnika,                  |
|     |– dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende,   |
|     |markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v    |
|     |nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah,      |
|     |navedenih v peti alineji.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z |
|     |razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi    |
|     |rekonstrukcije, vzdrževanje objektov.                    |
|     |(2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih   |
|     |objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je   |
|     |ohranitev dela obstoječega objekta, in sicer v primeru,  |
|     |da se ta vključi v gradbene mase novega objekta.         |
|     |(3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– na tem območju ni dovoljeno posegati v  |
|     |              |prostor prek obstoječih horizontalnih in  |
|     |              |vertikalnih gabaritov. Pri določanju      |
|     |              |višine novega slemena je treba obvezno    |
|     |              |upoštevati silhueto naselja, tako da novi |
|     |              |objekti ne izstopajo iz celovite podobe   |
|     |              |mesta,                                    |
|     |              |– pri določanju gradbene mase se          |
|     |              |upoštevajo mere in sorazmerja istih       |
|     |              |dejavnikov na tem območju ali v okviru    |
|     |              |stavbnega otoka,                          |
|     |              |– na celotnem območju urejanja ni         |
|     |              |dovoljeno postavljati novih dominant v    |
|     |              |prostoru.                                 |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– pri določanju tipa, naklona, smeri      |
|     |              |slemena oziroma strehe in kritine se      |
|     |              |upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma    |
|     |              |prevladujoči tip na tem območju. V        |
|     |              |primeru, da gre za dvokapne strehe, je    |
|     |              |prednostna kritina z videzom opečnega     |
|     |              |strešnika,                                |
|     |              |– na posamičnih dominantnih objektih ali  |
|     |              |zaključenih celotah objektov (npr.        |
|     |              |cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena   |
|     |              |kritina z bakreno ali drugo pločevino     |
|     |              |ustrezne barve.                           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |– pri obdelavi fasad zgodovinskih         |
|     |              |objektov je treba uporabljati izvirne     |
|     |              |materiale, pri morebitnih novih fasadah   |
|     |              |pa materiale, ki so skladni z okolico.    |
|     |              |Novi materiali (les, jeklo, steklo in     |
|     |              |umetni kamen) so dovoljeni elementi na    |
|     |              |fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih |
|     |              |zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet    |
|     |              |usmerja pristojna služba spomeniškega     |
|     |              |varstva,                                  |
|     |              |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |              |usklajeni s prostorsko podobo območja.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Pogoji za prometno urejanje:                         |
|     |– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev     |
|     |novih prometnih površin in prometnih ureditev z          |
|     |obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in               |
|     |arhitekturnimi kvalitetami;                              |
|     |– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna   |
|     |uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov  |
|     |v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, |
|     |da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe.          |
|     |(2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi    |
|     |individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih  |
|     |standardih, kar se zagotovi z naslednjim:                |
|     |– individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v     |
|     |pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal   |
|     |objekt,                                                  |
|     |– za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano  |
|     |v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se      |
|     |dokazuje s pisnim soglasjem občine.                      |
|     |(3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in  |
|     |komunikacijsko omrežje so naslednji:                     |
|     |– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je      |
|     |treba izvajati časovno in fizično usklajeno ter z        |
|     |upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na    |
|     |druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba        |
|     |obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah     |
|     |(pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v      |
|     |soseščini,                                               |
|     |– vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je |
|     |treba graditi kot kabelsko kanalizacijo,                 |
|     |– komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski     |
|     |kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti       |
|     |razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve,  |
|     |– nove transformatorske postaje in druge objekte ter     |
|     |naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je  |
|     |treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice      |
|     |energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti   |
|     |nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti   |
|     |vizualno izpostavljene v odprtih ambientih,              |
|     |– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in      |
|     |drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov   |
|     |je dovoljena.                                            |
|     |(4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev   |
|     |glede dostopa.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Območje urejanja Center II (J2/CU2):                 |
|     |– pred Kosovo graščino se morata obojestranska pločnika  |
|     |razširiti v tlakovano površino na nivoju pločnika,       |
|     |vozišče pa naj poteka preko površine za pešce.           |
+-----+---------------------------------------------------------+
104. člen
(območje CU-sb)
+---------------------------------------------------------------+
|CU-sb – območja centralnih dejavnosti                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |C |Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so        |
|  |  |namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim |
|  |  |ter bivanju.                                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |CU|Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre         |
|  |  |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,             |
|  |  |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,          |
|  |  |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih |
|  |  |dejavnosti ter bivanja.                                  |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |sb|Večstanovanjske stavbe in objekti s centralnimi          |
|  |  |dejavnostmi.                                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in    |
|     |turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave,   |
|     |izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne,  |
|     |razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter      |
|     |bivanje.                                                 |
|     |(2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v      |
|     |stanovanjske namene, ateljeje in poslovne prostore       |
|     |samostojnih delavcev v kulturi in samostojnih delavcev   |
|     |intelektualnih storitev.                                 |
|     |(3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme       |
|     |namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih  |
|     |sil.                                                     |
|     |(4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za  |
|     |dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne.          |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |– trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna  |
|     |vozila.                                                  |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– dovoljeno je postavljanje tipskih kioskov mestne       |
|     |opreme in začasnih objektov (razen objektov, namenjenih  |
|     |skladiščenju),                                           |
|     |– dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih        |
|     |tipskih objektov, namenjenih občasni trgovski ponudbi    |
|     |ali občasnim javnim prireditvam, vendar tako, da niso    |
|     |prizadete prvine urbane, kulturne in naravne dediščine.  |
|     |Ti objekti so lahko postavljeni za čas sezonske prodaje  |
|     |oziroma za čas prireditev, vendar največ za 3 mesece,    |
|     |– dovoljeno je postavljati vse prvine ulične opreme      |
|     |(tlaki, konfini, klopi, korita za cvetje in zelenje).    |
|     |Njihova postavitev in oblikovanje morata upoštevati      |
|     |urbanistično arhitektonske in krajinske značilnosti      |
|     |okolja,                                                  |
|     |– namestitev zabojnikov za komunalne odpadke na za to    |
|     |namenjena mesta ne sme razvrednotiti kvalitet okolja,    |
|     |– dovoljeni so reklamni izveski, oblikovani skladno s    |
|     |stavbo, na kateri so izobešeni, in skladno z dejavnostjo |
|     |oglaševanja. Minimalna svetla višina do izveskov, ki     |
|     |segajo v ulični prostor, je 2,50 m, širina izveska pa ne |
|     |sme presegati polovice širine pločnika,                  |
|     |– dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende,   |
|     |markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v    |
|     |nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah,      |
|     |navedenih v peti alineji.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z |
|     |razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi    |
|     |rekonstrukcije, vzdrževanje objektov.                    |
|     |(2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih   |
|     |objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je   |
|     |ohranitev dela obstoječega objekta, kadar se ta vključi  |
|     |v gradbene mase novega objekta.                          |
|     |(3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– na tem območju ni dovoljeno posegati v  |
|     |              |prostor prek obstoječih horizontalnih in  |
|     |              |vertikalnih gabaritov. Pri določanju      |
|     |              |višine novega slemena je treba obvezno    |
|     |              |upoštevati silhueto naselja, tako da novi |
|     |              |objekti ne izstopajo iz celovite podobe   |
|     |              |mesta,                                    |
|     |              |– višinski gabarit za stanovanjske in     |
|     |              |stanovanjsko-poslovne stavbe: do največ   |
|     |              |2K+P+5, kadar je nad objektom predvidena  |
|     |              |ravna streha oziroma 2K+P+4+M, kadar je   |
|     |              |nad objektom predvidena ena dvo- ali      |
|     |              |večkapna streha. Za eno dvo ali večkapno  |
|     |              |streho se šteje streha, ki je predvidena  |
|     |              |v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju   |
|     |              |višine stavb je treba poleg predpisanih   |
|     |              |dopustnih višin upoštevati tudi           |
|     |              |vertikalni gabarit prevladujočega tipa    |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete območja (da ne |
|     |              |bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo |
|     |              |ustrezno izkoriščale terenske danosti,    |
|     |              |– pri določanju gradbene mase se          |
|     |              |upoštevajo mere in sorazmerja istih       |
|     |              |dejavnikov na tem območju ali v okviru    |
|     |              |stavbnega otoka,                          |
|     |              |– na celotnem območju urejanja ni         |
|     |              |dovoljeno postavljati novih dominant v    |
|     |              |prostoru.                                 |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– pri določanju tipa, naklona, smeri      |
|     |              |slemena oziroma strehe in kritine se      |
|     |              |upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma    |
|     |              |prevladujoči tip na tem območju. V        |
|     |              |primeru dvokapnih streh je prednostna     |
|     |              |kritina z videzom opečnega strešnika,     |
|     |              |– na posamičnih dominantnih objektih ali  |
|     |              |zaključenih celotah objektov (npr.        |
|     |              |cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena   |
|     |              |kritina z bakreno ali drugo pločevino     |
|     |              |ustrezne barve.                           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |– pri obdelavi fasad zgodovinskih         |
|     |              |objektov je treba uporabljati izvirne     |
|     |              |materiale, pri morebitnih novih fasadah   |
|     |              |pa materiale, ki so skladni z okolico.    |
|     |              |Novi materiali (les, jeklo, steklo in     |
|     |              |umetni kamen) so dovoljeni elementi na    |
|     |              |fasadi, razen v izjemnih primerih, ki jih |
|     |              |zaradi posebnih arhitekturnih kvalitet    |
|     |              |usmerja pristojna služba spomeniškega     |
|     |              |varstva,                                  |
|     |              |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |              |usklajeni s prostorsko podobo območja.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Pogoji za prometno urejanje:                         |
|     |– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev     |
|     |novih prometnih površin in prometnih ureditev z          |
|     |obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in               |
|     |arhitekturnimi kvalitetami,                              |
|     |– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna   |
|     |uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov  |
|     |v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, |
|     |da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe.          |
|     |(2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi    |
|     |individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih  |
|     |standardih, kar se zagotovi z naslednjim:                |
|     |– individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v     |
|     |pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal   |
|     |objekt,                                                  |
|     |– za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano  |
|     |v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se      |
|     |dokazuje s pisnim soglasjem občine.                      |
|     |(3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in  |
|     |komunikacijsko omrežje:                                  |
|     |– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je      |
|     |treba izvajati časovno in fizično usklajeno z            |
|     |upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na    |
|     |druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba        |
|     |obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah     |
|     |(pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v      |
|     |soseščini,                                               |
|     |– vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je |
|     |treba graditi kot kabelsko kanalizacijo,                 |
|     |– komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski     |
|     |kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti       |
|     |razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve,  |
|     |– nove transformatorske postaje in druge objekte ter     |
|     |naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je  |
|     |treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice      |
|     |energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti   |
|     |nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti   |
|     |vizualno izpostavljene v odprtih ambientih,              |
|     |– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in      |
|     |drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov   |
|     |je dovoljena.                                            |
|     |(4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev   |
|     |glede dostopa.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Ni posebnih pogojev in določil.                          |
+-----+---------------------------------------------------------+
105. člen
(območje CU-x)
+---------------------------------------------------------------+
|CU-x – območja centralnih dejavnosti                           |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |C |Območja centralnih dejavnosti na Jesenicah, ki so        |
|  |  |namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim |
|  |  |ter bivanju.                                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |CU|Osrednja območja centralnih dejavnosti, kjer gre         |
|  |  |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,             |
|  |  |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih,          |
|  |  |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih |
|  |  |dejavnosti ter bivanja.                                  |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |x |Prostostoječe stavbe ali stavbe v nizu javnega značaja,  |
|  |  |eno- do večstanovanjske hiše, objekti s centralnimi      |
|  |  |dejavnostmi.                                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in    |
|     |turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave,   |
|     |izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne,  |
|     |razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter      |
|     |bivanje.                                                 |
|     |(2) Dovoljena je prenova neizrabljenih podstrešij v      |
|     |stanovanjske namene, v ateljeje in v poslovne prostore   |
|     |samostojnih delavcev v kulturi in samostojnih delavcev   |
|     |intelektualnih storitev.                                 |
|     |(3) V celotnem območju urejanja se objektov ne sme       |
|     |namenjati za potrebe enot, štabov in zavodov oboroženih  |
|     |sil.                                                     |
|     |(4) Obstoječim objektom se lahko spremeni namembnost za  |
|     |dejavnosti, ki so za območje urejanja dopustne.          |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– stanovanjske stavbe,                                   |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |– trgi, zelenice, otroška igrišča, parkirišča za osebna  |
|     |vozila.                                                  |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– dovoljeno je postavljanje tipskih kioskov mestne       |
|     |opreme in začasnih objektov (razen objektov za           |
|     |skladiščenje),                                           |
|     |– dovoljene so postavitve in odstranitve začasnih        |
|     |tipskih objektov za občasno trgovsko ponudbo ali občasne |
|     |javne prireditve, vendar tako, da niso prizadete prvine  |
|     |urbane, kulturne in naravne dediščine. Ti objekti so     |
|     |lahko postavljeni za čas sezonske prodaje oziroma za čas |
|     |prireditev, vendar največ za 3 mesece,                   |
|     |– dovoljeno je postavljati vse prvine ulične opreme      |
|     |(tlaki, konfini, klopi, korita za cvetje in zelenje).    |
|     |Njihova postavitev in oblikovanje morata upoštevati      |
|     |urbanistično-arhitektonske in krajinske značilnosti      |
|     |okolja,                                                  |
|     |– namestitev zabojnikov za komunalne odpadke na za to    |
|     |namenjena mesta ne sme razvrednotiti kvalitet okolja,    |
|     |– dovoljeni so reklamni izveski, oblikovani skladno s    |
|     |stavbo, na kateri so izobešeni, in skladno z dejavnostjo |
|     |oglaševanja. Minimalna svetla višina do izveskov, ki     |
|     |segajo v ulični prostor, je 2,50 m, širina izveska pa ne |
|     |sme presegati polovice širine pločnika,                  |
|     |– dovoljena je namestitev zložljivih senčnikov (tende,   |
|     |markize), skladnih z barvo fasade in obliko odprtin v    |
|     |nizu ter na stavbnem otoku, praviloma v dimenzijah,      |
|     |navedenih v peti alineji.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave morajo biti skladne z |
|     |razpoložljivim prostorom na parceli. Dopustne so tudi    |
|     |rekonstrukcije, vzdrževanje objektov.                    |
|     |(2) Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih   |
|     |objektov, ločenih od novih, ni dovoljeno. Dovoljena je   |
|     |ohranitev dela obstoječega objekta, kadar se ta vključi  |
|     |v gradbene mase novega objekta.                          |
|     |(3) Dovoljena je tudi odstranitev objektov in delov      |
|     |objektov.                                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– na tem območju ni dovoljeno posegati v  |
|     |              |prostor prek obstoječih horizontalnih in  |
|     |              |vertikalnih gabaritov. Pri določanju      |
|     |              |višine novega slemena je treba obvezno    |
|     |              |upoštevati silhueto naselja, tako da novi |
|     |              |objekti ne izstopajo iz celovite podobe   |
|     |              |mesta,                                    |
|     |              |– pri določanju gradbene mase se          |
|     |              |upoštevajo mere in sorazmerja istih       |
|     |              |dejavnikov na tem območju ali v okviru    |
|     |              |stavbnega otoka,                          |
|     |              |– na celotnem območju urejanja ni         |
|     |              |dovoljeno postavljati novih dominant v    |
|     |              |prostoru.                                 |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– pri določanju tipa, naklona, smeri      |
|     |              |slemena oziroma strehe in kritine se      |
|     |              |upoštevajo obstoječe kvalitete oziroma    |
|     |              |prevladujoči tip na tem območju. V        |
|     |              |primeru dvokapnih streh je prednostna     |
|     |              |kritina z videzom opečnega strešnika,     |
|     |              |– na posamičnih dominantnih objektih ali  |
|     |              |zaključenih celotah objektov (npr.        |
|     |              |cerkev, graščina, sodišče) je dovoljena   |
|     |              |kritina z bakreno ali drugo pločevino     |
|     |              |ustrezne barve.                           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |– pri obdelavi fasad zgodovinskih         |
|     |              |objektov je treba uporabljati izvirne     |
|     |              |materiale, pri morebitnih novih fasadah   |
|     |              |pa materiale, skladne z okolico. Novi     |
|     |              |materiali (les, jeklo, steklo in umetni   |
|     |              |kamen) so dovoljeni elementi na fasadi,   |
|     |              |razen v izjemnih primerih, ki jih zaradi  |
|     |              |posebnih arhitekturnih kvalitet usmerja   |
|     |              |pristojna služba spomeniškega varstva,    |
|     |              |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |              |usklajeni s prostorsko podobo območja.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V ureditveni enoti je oblikovanje objektov in        |
|     |njihovih tlorisov, streh in fasad lahko poljubna, prav   |
|     |tako pa je treba ohranjati svojstveno oblikovanje        |
|     |obstoječih objektov.                                     |
|     |(2) Pogoji za prometno urejanje:                         |
|     |– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev     |
|     |novih prometnih površin in prometnih ureditev z          |
|     |obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in               |
|     |arhitekturnimi kvalitetami,                              |
|     |– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna   |
|     |uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov  |
|     |v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, |
|     |da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe.          |
|     |(3) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi    |
|     |individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih  |
|     |standardih, kar se zagotovi z naslednjim:                |
|     |– individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v     |
|     |pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal   |
|     |objekt,                                                  |
|     |– za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano  |
|     |v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se      |
|     |dokazuje s pisnim soglasjem občine.                      |
|     |(4) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in  |
|     |komunikacijsko omrežje:                                  |
|     |– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je      |
|     |treba izvajati časovno in fizično usklajeno z            |
|     |upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na    |
|     |druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba        |
|     |obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah     |
|     |(pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v      |
|     |soseščini,                                               |
|     |– vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je |
|     |treba graditi kot kabelsko kanalizacijo,                 |
|     |– komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski     |
|     |kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti       |
|     |razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve,  |
|     |– nove transformatorske postaje in druge objekte ter     |
|     |naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je  |
|     |treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice      |
|     |energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti   |
|     |nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti   |
|     |vizualno izpostavljene v odprtih ambientih,              |
|     |– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in      |
|     |drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov   |
|     |je dovoljena.                                            |
|     |(5) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev   |
|     |glede dostopa.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1)  Območje urejanja Center II – Integral (J2/CU3)      |
|     |a.) Pogoji glede dejavnosti:                             |
|     |– v pritličju ob cesti so dopustni oskrba in storitve, v |
|     |nadstropjih pa poslovni prostori in stanovanja. Za       |
|     |uličnim objektom je varovana površina za garažno hišo za |
|     |potrebe vzhodnega dela centra Plavža in za nove potrebe  |
|     |območja Integral. Na tej površini niso dopustni posegi,  |
|     |ki bi onemogočili kasnejšo gradnjo garažne hiše,         |
|     |– obstoječi servis avtomobilov in tehnični pregledi      |
|     |vozil lahko ostanejo na tem območju, vendar njihov       |
|     |program ne sme segati na območje ceste. Dopustna je      |
|     |sprememba namembnosti objekta za servise avtobusov in za |
|     |druge dejavnosti, ki so sorodne avtomobilski. Dopustna   |
|     |je tudi nadomestitev obstoječega objekta za servise      |
|     |avtobusov z novim objektom.                              |
|     |b.) Merila in pogoji glede oblikovanja:                  |
|     |– objekti ob Cesti maršala Tita morajo biti oblikovani   |
|     |tako, da bodo sooblikovali mestno cesto. Novi objekti    |
|     |morajo biti postavljeni ob cesto, tako da bodo tvorili   |
|     |ulično fasado na vzhodnem robu kareja Integral. Stavbne  |
|     |mase morajo biti sklenjene in podolgovate, sledijo naj   |
|     |ulici. Maksimalni vertikalni gabarit objektov ne sme     |
|     |presegati K+P+4.                                         |
|     |c.) Pogoji glede prometnega urejanja:                    |
|     |– na območju je treba zagotoviti (rezervirati) površino  |
|     |za garažo z zmogljivostjo vsaj 240 parkirnih oziroma     |
|     |garažnih mest. Dovoz do garaže je dopusten s celotnega   |
|     |cestnega omrežja,                                        |
|     |– obvezno je treba ohraniti prostor za sanacijo podhoda  |
|     |na Cesti maršala Tita pri Integralu,                     |
|     |– med Cesto maršala Tita in Podmežakljo je določen       |
|     |rezervat za ureditev peš prehoda preko železniških       |
|     |tirov. Trasa prehoda mora na severni strani slediti      |
|     |smeri od cerkve na Murovi skozi Center II do Ceste       |
|     |maršala Tita, na južni strani pa smeri sedanjih          |
|     |industrijskih objektov Gradisa.                          |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(2) Območje urejanja Cesta železarjev – Kazina (J2/CU4): |
|     |– v EUP Cesta železarjev – Kazina je treba ohranjati     |
|     |značilnosti obulične zazidave med seboj ločenih objektov |
|     |in postavljenih z daljšo stranico na gradbeno črto.      |
|     |Obulični objekti ne smejo presegati višine K+P+2+M. V    |
|     |zaledju obulične zazidave na Cesti železarjev, je ob     |
|     |Ulici Cankarjevega bataljona, Industrijski ulici in      |
|     |Ulici Franca Benedičiča možno graditi tudi eno in        |
|     |dvostanovanjske objekte po določilih, ki veljajo za SS-  |
|     |e.                                                       |
|     |(3) Območje urejanja Center (J2/CU5):                    |
|     |– v zaledju obulične zazidave na Cesti maršala Tita od   |
|     |uvoza na tržnico na zahodu do uvoza pri Gorenjski banki  |
|     |je dopustna izvedba garažne hiše. Gabarit je 2K+P+2,     |
|     |ravne povozne strehe, objekt je lahko členjen, da se     |
|     |prilagodi obliki parcel oziroma prostorskim možnostim.   |
|     |Nad garažno hišo je dopustna postavitev stanovanjskih in |
|     |poslovnih stavb, tako da skupna etažnost z garažno hišo  |
|     |ne presega 2K+P+5.                                       |
|     |(4) Območje urejanja Fiprom (J2/CU11):                   |
|     |– v območju so dopustne tudi proizvodne in obrtne        |
|     |dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje.     |
|     |(5) Območje urejanja Stara Sava (J2/CU12):               |
|     |– v območju so dopustne tudi proizvodne in obrtne        |
|     |dejavnosti, ki nimajo prekomernih vplivov na okolje,     |
|     |– v območju ni dopustna gradnja novih stanovanjskih hiš  |
|     |in stanovanj, kakor tudi ni dopustna sprememba           |
|     |namembnosti v stanovanjske namene, razen za obstoječo    |
|     |stanovanjsko stavbo, za katero veljajo splošna določila. |
|     |(6) Območje Javorniško nabrežje (J3/CU2):                |
|     |– v območju so dopustne tudi terciarne in kvartarne      |
|     |dejavnosti ter do realizacije novih programov kmetijska  |
|     |dejavnost.                                               |
|     |(7) Območje urejanja Planina – cerkev (J5/CU1):          |
|     |– vsi posegi v obstoječe objekte so dopustni samo v      |
|     |obstoječih gabaritih. Novogradnje niso dopustne,         |
|     |dopustna je postavitev urbane opreme.                    |
+-----+---------------------------------------------------------+
106. člen
(območje CD)
+---------------------------------------------------------------+
|CD – druga območja centralnih dejavnosti                       |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |C |Območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, |
|  |  |storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.        |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |CD|Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje     |
|  |  |določena dejavnost z manjšim deležem stanovanj.          |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.               |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Dopustne so dejavnosti: trgovina ter storitvene          |
|     |dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,  |
|     |dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in     |
|     |socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in |
|     |športne dejavnosti ter bivanje.                          |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti. Delež stanovanj je dovoljen samo   |
|     |za vzdrževanje in oskrbo teh objektov (hišnik).          |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |– trgi, zelenice, otroška igrišča in parkirišča za       |
|     |osebna vozila.                                           |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI N ZAČASNI OBJEKTI:             |
|     |– urbana oprema (mednje sodijo tudi kioski) in           |
|     |postavitve začasnih objektov (razen objektov za          |
|     |skladiščenje), drugi objekti niso dovoljeni;             |
|     |– gradnje in postavitve ograj ter opornih zidov,         |
|     |postavitve začasnih objektov (razen objektov, namenjenih |
|     |skladiščenju), vadbenih objektov in spominskih obeležij. |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,      |
|     |odstranitve objektov in vzdrževanje objektov.            |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti: niso predpisani.     |
|     |              |Dovoli se združevanje objektov v nize,    |
|     |              |kareje,                                   |
|     |              |– pri umeščanju stavb v prostor je treba  |
|     |              |upoštevati gradbene linije, ki jih        |
|     |              |tvorijo že zgrajene stavbe v prostoru ob  |
|     |              |javnem mestnem prostoru. Upošteva se      |
|     |              |vertikalni gabarit prevladujočega tipa    |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete območja (ne    |
|     |              |bodo višje ali bistveno nižje). To ne     |
|     |              |velja za stavbe, ki se gradijo kot        |
|     |              |izraziti prostorski poudarki oziroma na   |
|     |              |območjih, za katere je s posebnimi PIP to |
|     |              |posebej določeno.                         |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so oblike streh vseh vrst. V  |
|     |              |primeru dvokapnih streh je prednostna     |
|     |              |kritina z videzom opečnega strešnika,     |
|     |              |– kritine ne smejo biti bleščeče.         |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |– oblikovanje, horizontalna in vertikalna |
|     |              |členitev fasad ter strukturiranje         |
|     |              |fasadnih odprtin in drugih fasadnih       |
|     |              |elementov naj bodo enostavni in poenoteni |
|     |              |po celi fasadi, nizu, kareju oziroma      |
|     |              |območju,                                  |
|     |              |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad   |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov, uporaba izrazitejših fasadnih |
|     |              |barv kot poudarkov ipd.),                 |
|     |              |– glavni vhod v javno stavbo se, če stoji |
|     |              |ob pomembnem mestnem prostoru, oblikuje   |
|     |              |na glavni fasadi,                         |
|     |              |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |              |usklajeni s prostorsko podobo območja.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Pogoji za prometno urejanje:                         |
|     |– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev     |
|     |novih prometnih površin in prometnih ureditev z          |
|     |obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in               |
|     |arhitekturnimi kvalitetami,                              |
|     |– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna   |
|     |uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov  |
|     |v objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, |
|     |da ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe.          |
|     |(2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi    |
|     |individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih  |
|     |standardih, kar se zagotovi z naslednjim:                |
|     |– individualna parkirna mesta je mogoče predvideti v     |
|     |pripadajočem objektu ali na parceli, na kateri bo stal   |
|     |objekt,                                                  |
|     |– za vsa druga vozila mora biti parkiranje organizirano  |
|     |v okviru skupnih parkirišč na območju mesta, kar se      |
|     |dokazuje s pisnim soglasjem občine.                      |
|     |(3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in  |
|     |komunikacijsko omrežje:                                  |
|     |– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je      |
|     |treba izvajati časovno in fizično usklajeno z            |
|     |upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na    |
|     |druge komunalne vode na isti trasi. Dela je treba        |
|     |obvezno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah     |
|     |(pločnikih, trgih, dvoriščih) oziroma na objektih v      |
|     |soseščini,                                               |
|     |– vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je |
|     |treba graditi kot kabelsko kanalizacijo,                 |
|     |– komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski     |
|     |kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti       |
|     |razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve,  |
|     |– nove transformatorske postaje in druge objekte ter     |
|     |naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je  |
|     |treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice      |
|     |energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti   |
|     |nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti   |
|     |vizualno izpostavljene v odprtih ambientih,              |
|     |– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in      |
|     |drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov   |
|     |je dovoljena.                                            |
|     |(4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev   |
|     |glede dostopa.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Zagotavlja naj se urejene parkovne, športne ali      |
|     |druge zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj 15%      |
|     |območja takega območja. Te površine morajo biti          |
|     |opremljene z ustrezno urbano in komunalno opremo.        |
|     |(2) Območji urejanja Bolnišnica (J2/CD1) in OŠ Koroška   |
|     |Bela (J3/CD1):                                           |
|     |– za obstoječe stanovanjske objekte so dopustne          |
|     |rekonstrukcije in vzdrževanje objektov in sprememba      |
|     |namembnosti v poslovne namene območja.                   |
+--+--+---------------------------------------------------------+
107. člen
(območje IP)
+---------------------------------------------------------------+
|IP – površine za industrijo                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |I |Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena |
|  |  |industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim  |
|  |  |ter servisnim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |IP|Površine za industrijo.                                  |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Tipologija zazidane ni enotno opredeljena (proizvodne    |
|     |hale, skladišča, rezervoarji, industrijske površine,     |
|     |poslovne stavbe).                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so proizvodne (predelovalne) dejavnosti,    |
|     |trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in            |
|     |skladiščenje, gostinstvo, poslovne dejavnosti, kulturne, |
|     |razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge|
|     |dejavnosti razen bivanja.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |rezervoarji za energente,                                |
|     |– trgi, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna      |
|     |vozila.                                                  |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– vse vrste enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov |
|     |za potrebe dejavnosti območja.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,      |
|     |odstranitve objektov, vzdrževanje objektov.              |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti niso predpisani,      |
|     |              |– dovoli se združevanje objektov v nize,  |
|     |              |kareje,                                   |
|     |              |– objekti in ureditve, ki mejijo na javni |
|     |              |mestni prostor, morajo biti – ob          |
|     |              |upoštevanju gradbenih linij, kjer so te   |
|     |              |določene – po merilu, gostoti, oblikovanju|
|     |              |in rastru javnih komunikacij usklajeni s  |
|     |              |preostalo pozidavo širšega prostora,      |
|     |              |– višinski gabariti: pri umeščanju teh    |
|     |              |stavb v prostor je treba upoštevati       |
|     |              |vertikalni gabarit prevladujočega tipa    |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete območja (da ne |
|     |              |bodo višje ali bistveno nižje). To ne     |
|     |              |velja za stavbe, ki so zaradi             |
|     |              |funkcionalnih zahtev izrazito višje       |
|     |              |(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti     |
|     |              |objekti naj se oblikujejo kot kakovostno  |
|     |              |in prepoznavno oblikovani prostorski      |
|     |              |poudarki.                                 |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– za objekte, ki mejijo na mestni javni   |
|     |              |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s  |
|     |              |kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem   |
|     |              |javnem mestnem prostoru. Dovolijo se      |
|     |              |odstopanja in novosti, če se s tem doseže |
|     |              |novo urbanistično – arhitekturno kakovost,|
|     |              |– za objekte znotraj industrijskega       |
|     |              |kompleksa se dovolijo vse vrste streh,    |
|     |              |vendar naj bodo znotraj kompleksa         |
|     |              |poenotene in čim bolj funkcionalne glede  |
|     |              |na zahteve določene dejavnosti,           |
|     |              |– dovoljena je namestitev sončnih         |
|     |              |kolektorjev, sončnih celic in uporaba     |
|     |              |geotermalne energije,                     |
|     |              |– dovoljena je kritina, ki ne sme biti    |
|     |              |bleščeča. Barve kritine se prilagajajo    |
|     |              |sosednjim objektom.                       |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |– Poleg splošnih pogojev tega odloka      |
|     |              |veljajo še naslednji pogoji:              |
|     |              |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad   |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovine, stekla in drugih materialov,|
|     |              |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot    |
|     |              |poudarkov),                               |
|     |              |– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni |
|     |              |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in|
|     |              |mestotvorne fasade. Z njihovim            |
|     |              |oblikovanjem naj se zagotavlja kakovostna |
|     |              |prepoznavna podoba mestnega ambienta,     |
|     |              |dovolijo se odstopanja, če so potrebna    |
|     |              |zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali  |
|     |              |prilagoditve zahtevam nove oziroma        |
|     |              |evropske zakonodaje.                      |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo potekati po|
|     |              |enotnih infrastrukturnih koridorjih.      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Pogoji za prometno urejanje:                         |
|     |– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev     |
|     |novih prometnih površin in prometnih ureditev z          |
|     |obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi|
|     |kvalitetami,                                             |
|     |– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna   |
|     |uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v|
|     |objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da|
|     |ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe.             |
|     |(2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi    |
|     |individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih  |
|     |standardih.                                              |
|     |(3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in  |
|     |komunikacijsko omrežje:                                  |
|     |– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba|
|     |izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem     |
|     |racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne |
|     |vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z    |
|     |deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih,      |
|     |dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini,              |
|     |– vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je |
|     |treba graditi kot kabelsko kanalizacijo,                 |
|     |– komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski     |
|     |kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti       |
|     |razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve,  |
|     |– nove transformatorske postaje in druge objekte ter     |
|     |naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je  |
|     |treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice      |
|     |energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti   |
|     |nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti   |
|     |vizualno izpostavljene v odprtih ambientih,              |
|     |– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in      |
|     |drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je|
|     |dovoljena.                                               |
|     |(4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev   |
|     |glede dostopa. Na stavbnih zemljiščih, kjer je predviden |
|     |poseg v prostor, je treba zagotoviti vse prostorske      |
|     |potrebe za nemoteno uporabo objektov.                    |
|     |(5) Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd.     |
|     |dejavnosti naj se organizirajo ob javnem mestnem         |
|     |prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti       |
|     |kompleksov.                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |– dovoljena je postavitev baznih postaj mobilne          |
|     |telefonije,                                              |
|     |– zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine,  |
|     |ki naj zavzemajo najmanj 10% območja.                    |
+-----+---------------------------------------------------------+
108. člen
(območje IG)
+---------------------------------------------------------------+
|IG – gospodarske cone                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |I |Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena |
|  |  |industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim  |
|  |  |ter servisnim dejavnostim.                               |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |IG|Gospodarske cone, večfunkcionalne gospodarske cone, ki so|
|  |  |namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,    |
|  |  |poslovnim, proizvodnim in spremljajočim dejavnostim      |
|  |  |(gostinstvo, šport, zabava).                             |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Tipologija zazidave ni enotno opredeljena (proizvodne    |
|     |hale, skladišča, rezervoarji, industrijske površine,     |
|     |poslovne stavbe).                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so proizvodne (predelovalne) in obrtne      |
|     |dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, promet in|
|     |skladiščenje, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,|
|     |kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti|
|     |ter druge dejavnosti.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |– trgi, zelenice in parkirišča za osebna in tovorna      |
|     |vozila.                                                  |
|     |(3) ENOSTAVNI, NEZAHTEVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– vse vrste enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov |
|     |za potrebe dejavnosti območja.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,      |
|     |odstranitve objektov, vzdrževanje objektov.              |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– poslovno upravne, administrativne,      |
|     |              |prodajne in podobne dejavnosti naj se     |
|     |              |organizirajo predvsem ob javnem mestnem   |
|     |              |prostoru, druge proizvodne stavbe pa v    |
|     |              |notranjostih kompleksov,                  |
|     |              |– tlorisni gabariti niso predpisani,      |
|     |              |– dovoli se združevanje objektov v nize,  |
|     |              |kareje,                                   |
|     |              |– objekti in ureditve, ki mejijo na javni |
|     |              |mestni prostor, morajo biti (ob           |
|     |              |upoštevanju gradbenih linij, kjer so te   |
|     |              |določene) po merilu, gostoti, oblikovanju |
|     |              |in rastru javnih komunikacij usklajeni s  |
|     |              |preostalo pozidavo širšega prostora,      |
|     |              |– višinski gabariti: pri umeščanju teh    |
|     |              |stavb v prostor je treba upoštevati       |
|     |              |vertikalni gabarit prevladujočega tipa    |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete območja (da ne |
|     |              |bodo višje ali bistveno nižje). To ne     |
|     |              |velja za stavbe, ki so zaradi             |
|     |              |funkcionalnih zahtev izrazito višje       |
|     |              |(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti     |
|     |              |objekti naj se oblikujejo kot kakovostno  |
|     |              |in prepoznavno oblikovani prostorski      |
|     |              |poudarki oziroma točke identifikacije.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– za objekte, ki mejijo na mestni javni   |
|     |              |prostor, se dovolijo strehe, usklajene s  |
|     |              |kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem   |
|     |              |javnem mestnem prostoru. Dovolijo se      |
|     |              |odstopanja in novosti, če se s tem doseže |
|     |              |novo urbanistično-arhitekturno kakovost,  |
|     |              |– za objekte znotraj industrijskega       |
|     |              |kompleksa se dovolijo vse vrste streh,    |
|     |              |vendar naj bodo po enem kompleksu         |
|     |              |poenotene in naj bodo čim bolj            |
|     |              |funkcionalne glede na zahteve določene    |
|     |              |dejavnosti,                               |
|     |              |– dovoljena je namestitev sončnih         |
|     |              |kolektorjev in sončnih celic,             |
|     |              |– dovoljena je kritina, ki ne sme biti    |
|     |              |trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje  |
|     |              |od teh barv v primeru prilagajanja        |
|     |              |sosednjim objektom.                       |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka veljajo|
|     |              |še naslednji pogoji:                      |
|     |              |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad   |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov, uporaba izrazitejših fasadnih |
|     |              |barv kot poudarkov),                      |
|     |              |– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni |
|     |              |prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in|
|     |              |mestotvorne fasade. Z njihovim            |
|     |              |oblikovanjem naj se zagotavljajo          |
|     |              |kakovostni ambienti,                      |
|     |              |– dovolijo se odstopanja, če so potrebna  |
|     |              |zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali  |
|     |              |prilagoditve zahtevam nove oziroma        |
|     |              |evropske zakonodaje,                      |
|     |              |– zagotavlja naj se parkovne ali druge    |
|     |              |zelene površine, ki naj zavzemajo najmanj |
|     |              |10% območja,                              |
|     |              |– na območju gospodarske cone naj se      |
|     |              |urejajo oblikovno poenoteni sklopi        |
|     |              |različnih tipov industrijskih in obrtnih  |
|     |              |ter servisnih in storitvenih objektov,    |
|     |              |– omrežje javnih komunikacij (cest,       |
|     |              |pločnikov, tudi kolesarskih stez, lahko z |
|     |              |drevoredi in urbano opremo) naj bo        |
|     |              |enostavno in čitljivo, na smiselnih mestih|
|     |              |opremljeno z javnimi odprtimi prostori in |
|     |              |dobro označeno.                           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo po možnosti|
|     |              |potekati po enotnih infrastrukturnih      |
|     |              |koridorjih.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|8  DRUGA MERILA IN POGOJI                                      |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Pogoji za prometno urejanje:                         |
|     |– na celotnem območju urejanja je obvezna uskladitev     |
|     |novih prometnih površin in prometnih ureditev z          |
|     |obstoječimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi|
|     |kvalitetami,                                             |
|     |– pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je obvezna   |
|     |uskladitev nivoja vozišča in pločnikov z nivojem vhodov v|
|     |objekte javnega značaja. Prečkanje cest se uredi tako, da|
|     |ustrezajo prehodom za gibalno ovirane osebe.             |
|     |(2) Za nove posege v območju mesta se predvidijo tudi    |
|     |individualna ali skupna parkirišča po splošno veljavnih  |
|     |standardih.                                              |
|     |(3) Pogoji za priključevanje na okoljsko, energetsko in  |
|     |komunikacijsko omrežje:                                  |
|     |– rekonstrukcije in sanacije komunalnega omrežja je treba|
|     |izvajati časovno in fizično usklajeno z upoštevanjem     |
|     |racionalnosti izvajanja posegov glede na druge komunalne |
|     |vode na isti trasi. Dela je treba obvezno uskladiti z    |
|     |deli na cestah, javnih površinah (pločnikih, trgih,      |
|     |dvoriščih) oziroma na objektih v soseščini,              |
|     |– vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je |
|     |treba graditi kot kabelsko kanalizacijo,                 |
|     |– komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski     |
|     |kanalizaciji. Pri tem je treba upoštevati možnosti       |
|     |razvoja dodatnih vodov za nove komunikacijske storitve,  |
|     |– nove transformatorske postaje in druge objekte ter     |
|     |naprave energetskega in telekomunikacijskega omrežja je  |
|     |treba graditi v sklopu objektov. Priključne omarice      |
|     |energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti   |
|     |nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti   |
|     |vizualno izpostavljene v odprtih ambientih,              |
|     |– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in      |
|     |drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je|
|     |dovoljena.                                               |
|     |(4) Gradnja je možna tam, kjer ni prostorskih omejitev   |
|     |glede dostopa. Na stavbnih zemljiščih, kjer je predviden |
|     |poseg v prostor, je treba zagotoviti vse prostorske      |
|     |potrebe za nemoteno uporabo objektov.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|9  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |– dovoljena je postavitev baznih postaj mobilne          |
|     |telefonije,                                              |
|     |– zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene površine,  |
|     |ki naj zavzemajo najmanj 10% območja,                    |
|     |– v območju Pančur (J4/IG2) so dopustne tudi turistične  |
|     |prenočitvene kapacitete (motel ali hotel). Obstoječa     |
|     |stanovanja je dovoljeno rekonstruirati ali obnoviti in   |
|     |jim spremeniti namembnost.                               |
+-----+---------------------------------------------------------+
109. člen
(območje BD)
+---------------------------------------------------------------+
|BD – površine drugih območij                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |B |Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim,   |
|  |  |kot so območja za turizem, nakupovalna središča in       |
|  |  |podobno.                                                 |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |BD|Površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim   |
|  |  |nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom,     |
|  |  |prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim.  |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.               |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne |
|     |dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene      |
|     |dejavnosti, gostinstvo in turizem, izobraževanje, promet |
|     |in skladiščenje, poslovne dejavnosti, terciarne in       |
|     |kvartarne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti.       |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |– otroška in druga javna igrišča ter igrišča in drugi    |
|     |objekti za prosti čas, avtokamp, parkirišča ipd.         |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevnih, enostavnih in       |
|     |začasnih objektov, gradnje in postavitve ograj ter       |
|     |opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve  |
|     |začasnih objektov (razen objektov, namenjenih            |
|     |skladiščenju), vadbenih objektov ter spominskih obeležij |
|     |in urbane opreme.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,      |
|     |odstranitve objektov, vzdrževanje objektov.              |
|     |(2) Zagotavljati je treba dovolj veliko število          |
|     |parkirišč, dovolj odprtih prostorov ter navezave na      |
|     |odprti prostor.                                          |
|     |(3) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene          |
|     |površine, ki naj zavzemajo najmanj 20% območja.          |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– tlorisni gabariti: ni poenoteno         |
|     |              |predpisan,                                |
|     |              |– višinski gabarit do največ 2K+P+3, v    |
|     |              |primeru, da je nad objektom predvidena    |
|     |              |ravna streha oziroma 2K+P+2+M v primeru,  |
|     |              |da je nad objektom predvidena dvo ali     |
|     |              |večkapna streha. Za dvo ali večkapno      |
|     |              |streho se šteje streha, ki je predvidena  |
|     |              |v naklonu, večjem od 10°. Pri določanju   |
|     |              |višine stavb je treba poleg predpisanih   |
|     |              |dopustnih višin upoštevati tudi           |
|     |              |vertikalni gabarit prevladujočega tipa    |
|     |              |obstoječih objektov, da nove stavbe ne    |
|     |              |bodo izstopale iz silhuete območja (da ne |
|     |              |bodo višje ali bistveno nižje) in da bodo |
|     |              |ustrezno izkoriščale terenske danosti..   |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne |
|     |              |strehe ter izjemoma dvo in večkapne       |
|     |              |strehe. Smer slemena mora potekati        |
|     |              |vzporedno z daljšo stranico objekta,      |
|     |              |– naklon streh je poljuben (od 0° do      |
|     |              |90°),                                     |
|     |              |– odpiranje strehe je dopustno s          |
|     |              |frčadami, kjer je oblika le-teh poljubna. |
|     |              |Pogoj je, da je na enem objektu dopustna  |
|     |              |samo ena oblika frčad,                    |
|     |              |– dovoljena so strešna okna, strešne      |
|     |              |terase, pohodne terase ipd.,              |
|     |              |– na strešinah in fasadah je dovoljena    |
|     |              |namestitev sončnih kolektorjev in sončnih |
|     |              |celic, ki ne smejo segati nad sleme       |
|     |              |strehe oziroma zaključni venec.           |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka        |
|     |              |veljajo še naslednji pogoji:              |
|     |              |– oblikovanje in horizontalna ter         |
|     |              |vertikalna členitev fasad ter             |
|     |              |strukturiranje fasadnih odprtin in drugih |
|     |              |fasadnih elementov naj bodo enostavni in  |
|     |              |poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh  |
|     |              |objektih v kompleksu,                     |
|     |              |– dovolijo se odstopanja, če so potrebna  |
|     |              |zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali  |
|     |              |prilagoditve zahtevam nove zakonodaje.    |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V območju Karavanški plato (J1/BD1) mora biti        |
|     |pripravljena in med lastniki in uporabniki območja ter   |
|     |Občino Jesenice usklajena idejna zasnova nove rabe       |
|     |površin v območju, razporeditev dejavnosti v območju ter |
|     |v okviru te zasnove predvideti potek prometnih tokov v   |
|     |območju.                                                 |
+-----+---------------------------------------------------------+
110. člen
(območje BC-x)
+---------------------------------------------------------------+
|BC-x – športni centri                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1  OBMOČJE NAMENSKE RABE                                       |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |B |Posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim,   |
|  |  |kot so območja za turizem, sejmišča in prireditveni      |
|  |  |prostori, športni centri in podobno.                     |
+--+------------------------------------------------------------+
|2  OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                           |
+--+--+---------------------------------------------------------+
|  |BC|Športni centri, površine in objekti, namenjeni športnim  |
|  |  |aktivnostim in športnim prireditvam.                     |
+--+------------------------------------------------------------+
|3  TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |Tipologija zazidave ni enotno opredeljena.               |
+---------------------------------------------------------------+
|4  DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                         |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Poleg kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne |
|     |dejavnosti so dopustne tudi trgovina ter storitvene      |
|     |dejavnosti, gostinstvo in turizem, izobraževanje in      |
|     |druge dejavnosti.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|5  DOPUSTNI OBJEKTI                                            |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) STAVBE:                                              |
|     |– nestanovanjske stavbe ob upoštevanju omejitev glede    |
|     |dopustnih dejavnosti.                                    |
|     |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:                         |
|     |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,        |
|     |komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,   |
|     |– otroška in druga javna igrišča ter igrišča, drugi      |
|     |objekti za prosti čas, avtokamp, parkirišča ipd.         |
|     |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:            |
|     |– gradnje in postavitve nezahtevnih, enostavnih in       |
|     |začasnih objektov, gradnje in postavitve ograj ter       |
|     |opornih zidov v skladu s pogoji tega odloka, postavitve  |
|     |začasnih objektov (razen objektov, namenjenih            |
|     |skladiščenju), vadbenih objektov ter spominskih obeležij |
|     |in urbane opreme.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|6  VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                     |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) Dopustne so gradnje novih objektov, spremembe        |
|     |namembnosti, dozidave in nadzidave, rekonstrukcije,      |
|     |odstranitve objektov, vzdrževanje objektov.              |
|     |(2) Dovoli se možnost menjave rab, začasne, sezonske     |
|     |rabe.                                                    |
|     |(3) Zagotavljati je treba dovolj veliko število          |
|     |parkirišč, dovolj odprtih prostorov ter navezave na      |
|     |odprti prostor.                                          |
|     |(4) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene          |
|     |površine, ki naj zavzemajo najmanj 20% območja.          |
+---------------------------------------------------------------+
|7  MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji    |
|   tega odloka, poleg teh pa še:                               |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |1. Gabariti   |– pri gabaritih posameznih objektov       |
|     |              |(gostinski objekti, hoteli, lovski,       |
|     |              |gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki  |
|     |              |se urejajo izven turističnih kompleksov,  |
|     |              |naj se upoštevajo predpisani gabariti za  |
|     |              |oblikovanje stanovanjskih objektov SS-e v |
|     |              |urbanem prostoru, SK-ve v ruralnem        |
|     |              |prostoru in SS-x za večje objekte,        |
|     |              |– objekti, namenjeni turizmu, se lahko    |
|     |              |združujejo v turistične komplekse,        |
|     |              |– tudi objekti v ruralnem prostoru so     |
|     |              |lahko sodobno arhitekturno oblikovani, če |
|     |              |predstavljajo kakovosten in prepoznaven   |
|     |              |poudarek v prostoru.                      |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |2. Streha     |– dovolijo se strehe, usklajene s         |
|     |              |kakovostnimi obstoječimi objekti v širšem |
|     |              |prostoru. Dovolijo se odstopanja in       |
|     |              |novosti, če se s tem doseže novo          |
|     |              |urbanistično-arhitekturno kakovost,       |
|     |              |– dovoljena je namestitev sončnih         |
|     |              |kolektorjev in sončnih celic, ki ne smejo |
|     |              |segati nad sleme strehe oziroma nivo      |
|     |              |ravne strehe,                             |
|     |              |– dovoljeni so strešna okna, enokapne     |
|     |              |(pravokotne oziroma dvignjene) frčade,    |
|     |              |lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim    |
|     |              |naklonom kot osnovna streha. Vse frčade   |
|     |              |na eni strehi naj imajo enako obliko      |
|     |              |odprtine in strehe. Dovolijo se tudi      |
|     |              |drugi svetlobni elementi.                 |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |3. Fasade     |Poleg splošnih pogojev tega odloka        |
|     |              |veljajo še naslednji pogoji:              |
|     |              |– oblikovanje, horizontalna in vertikalna |
|     |              |členitev fasad ter strukturiranje         |
|     |              |fasadnih odprtin in drugih fasadnih       |
|     |              |elementov naj bodo enostavni in poenoteni |
|     |              |po celi fasadi, nizu oziroma kareju,      |
|     |              |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad   |
|     |              |(enostavnejše členitve fasad, uporaba     |
|     |              |lesa, kovin, stekla in drugih sodobnih    |
|     |              |materialov, uporaba izrazitejših fasadnih |
|     |              |barv kot poudarkov),                      |
|     |              |– vsi objekti in naprave morajo biti      |
|     |              |usklajeni s prostorsko podobo posameznih  |
|     |              |območij.                                  |
+-----+--------------+------------------------------------------+
|     |4.            |– vodi komunikacijske, energetske in      |
|     |Infrastruktura|okoljske infrastrukture morajo biti       |
|     |              |speljani pod zemljo.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|8  POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
|     |(1) V območju Kamnolom Podmežaklja (J2/BC2) so dovoljeni |
|     |objekti in ureditve za šport, rekreacijo ter prostočasne |
|     |dejavnosti in dejavnosti, ki so s temi povezane. Območje |
|     |se lahko navezuje oziroma dopolnjuje z dejavnostmi       |
|     |Športnega parka Podmežaklja. Na širšem območju so        |
|     |dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti za šport in    |
|     |rekreacijo, vadbeni objekti in ureditve.                 |
|     |(2) V območju Trilobit (J5/BC1) so dovoljene             |
|     |legalizacije obstoječih objektov v skladu s pogoji tega  |
|     |odloka.                                                  |
+-----+---------------------------------------------------------+
111. člen
(območje ZS)
+---------------------------------------------------------------+
|ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, parki, vrtički in |
|druge površine                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |Z    |Območja zelenih površin, ki so namenjena            |
|    |     |preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in  |
|    |     |športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.  |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                         |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |ZS   |Površine za oddih, rekreacijo in šport so namenjene |
|    |     |preživljanju prostega časa na prostem.              |
+----+----------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Dopustne so športne, rekreacijske in prostočasne    |
|          |dejavnosti.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|4    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |– športna igrišča, in sicer samo igrišča za športe  |
|          |na prostem, otroška igrišča,                        |
|          |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,   |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture in sanacijo območja.                 |
|          |Če služijo dejavnostim s področja oddiha, rekreacije|
|          |in športa, so dopustne tudi:                        |
|          |– druge nestanovanjske stavbe, in sicer samo        |
|          |sanitarni prostori,                                 |
|          |– gostilne, točilnice, manjše okrepčevalnice,       |
|          |garderobe, sanitarije in podobno, ki služijo        |
|          |obiskovalcem in zaposlenim na tem območju. Največja |
|          |dovoljena površina prostorov za opravljanje         |
|          |posamezne dejavnosti je 60 m2.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|5    DOPUSTNI NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI         |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |– ograje, in sicer samo varovalna ograja, igriščna  |
|          |ograja, oporni zid do višine 1,50 m,                |
|          |– kmetijsko-gospodarski objekti: samo gozdna učna   |
|          |pot,                                                |
|          |– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični    |
|          |ponudbi,                                            |
|          |– začasni objekti, namenjeni prireditvam,           |
|          |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na|
|          |prostem,                                            |
|          |– spominska obeležja,                               |
|          |– urbana oprema ter servisni objekti za shranjevanje|
|          |opreme, orodja, strojev.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|6    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki |
|          |zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti   |
|          |območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravnih     |
|          |značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti.     |
|          |(2) Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na|
|          |naravno ravnem terenu oziroma na terenu, ki ga je   |
|          |možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti,|
|          |urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih |
|          |del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve,|
|          |se lahko izvedejo samo na za to predvidenih         |
|          |površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so        |
|          |dopustne tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti|
|          |za jahanje, kolesarske poti.                        |
|          |(3) Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod    |
|          |pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in      |
|          |poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju|
|          |in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje  |
|          |stanje.                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|7    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na teh območjih se zagotavlja možnost menjave   |
|          |rab, začasne, sezonske rabe.                        |
|          |(2) Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti  |
|          |po celotnem kompleksu oblikovno poenotene ter       |
|          |smiselno usklajene z ureditvami sosednjih območij.  |
|          |(3) Če sosednji parceli, ki meji na zelene površine,|
|          |primanjkuje zelenih površin, se sme šteti potrebne  |
|          |manjkajoče zelene površine v površino zahtevanih    |
|          |zelenih površin.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|8    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) V območju Kres (J3/ZS1) je dopustno obstoječi   |
|          |gostinski objekt in njegove spremljajoče objekte    |
|          |legalizirati, vzdrževati, rekonstruirati in         |
|          |adaptirati v obstoječih gabaritih, vse v skladu s   |
|          |pogoji tega odloka.                                 |
+----------+----------------------------------------------------+
112. člen
(območje ZP)
+---------------------------------------------------------------+
|ZP – parki                                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |Z    |Območja zelenih površin, ki so namenjena            |
|    |     |preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in  |
|    |     |športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja. |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                         |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |ZP   |Parki kot urejena območja odprtega prostora v       |
|    |     |naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa.|
+----+----------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Dopustne so športne, rekreacijske in prostočasne    |
|          |dejavnosti.                                         |
+---------------------------------------------------------------+
|4    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1)  Objekti:                                       |
|          |– objekti in naprave za potrebe prometne,           |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture,                                     |
|          |– stavbe za kulturo in razvedrilo, in sicer samo    |
|          |paviljoni,                                          |
|          |– postavitve ograj, opornih zidov ter spominskih    |
|          |obeležij, skulptur in urbane opreme.                |
|          |(2) Če služijo dejavnostim v okviru preživljanja    |
|          |prostega časa, so dopustne tudi:                    |
|          |– gostilne in točilnice, ki služijo obiskovalcem in |
|          |zaposlenim na tem območju, površina prostorov za    |
|          |dejavnost do 30 m2 s pripadajočimi utrjenimi        |
|          |površinami,                                         |
|          |– druge nestanovanjske stavbe, in sicer samo        |
|          |sanitarni prostori.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|5    DOPUSTNI NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI         |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |– ograje, in sicer samo: varovalna ograja, igriščna |
|          |ograja, oporni zid do višine 1,50 m,                |
|          |– kmetijsko-gospodarski objekti, in sicer samo      |
|          |gozdna učna pot,                                    |
|          |– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični    |
|          |ponudbi,                                            |
|          |– začasni objekti, namenjeni prireditvam,           |
|          |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na|
|          |prostem,                                            |
|          |– spominska obeležja,                               |
|          |– urbana oprema ter servisni objekti za shranjevanje|
|          |opreme, orodja, strojev.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|6    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki |
|          |zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti   |
|          |območja, zlasti zemeljska dela, izguba naravnih     |
|          |značilnosti in odprtosti ter javne dostopnosti.     |
|          |(2) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in     |
|          |drugih objektov za brezžični prenos signalov ni     |
|          |dovoljena, razen na obstoječih objektih pod pogojem,|
|          |da so zamaskirane tako, da niso vizualno            |
|          |izpostavljene.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|7    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na teh območjih naj se zagotavlja možnost       |
|          |menjave rab, začasne, sezonske rabe.                |
+---------------------------------------------------------------+
|8    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Pristava – Zoisov park-jezerca (J5/ZP1) in      |
|          |Zoisov park – gozd (J5/ZP2):                        |
|          |– prepovedana je vsakršna sečnja dreves brez        |
|          |nadzora. Izvaja se samo sanitarna sečnja pod        |
|          |nadzorom predstavnikov pristojne službe za          |
|          |upravljanje z gozdovi,                              |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |– dopustni so posegi za potrebe rekreacije, športa  |
|          |in turizma (npr: ureditev sprehajalnih poti,        |
|          |namestitev košev, klopi in informacijskih tabel,    |
|          |ureditve okolice jezer in planinskega doma,         |
|          |postavitve igral, pomožnih sanitarnih enot, skulptur|
|          |iz naravnih materialov in podobno),                 |
|          |– dopustna je uporaba lokalnih, nekategoriziranih in|
|          |gozdnih cest za potrebe rekreacije in turizma s     |
|          |soglasjem lastnika in upravljavca,                  |
|          |– vsi posegi morajo biti načrtovani na osnovi       |
|          |Konservatorskega programa za Javorniški Rovt –      |
|          |Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je        |
|          |februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne    |
|          |dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na  |
|          |vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu  |
|          |Občine Jesenice in se smejo izvajati samo s         |
|          |predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za   |
|          |varstvo kulturne dediščine in s predhodnimi         |
|          |naravovarstvenimi pogoji oziroma naravovarstvenim   |
|          |soglasjem ARSO.                                     |
|          |(2) V vseh ostalih EUP z oznako ZP, kjer je enota   |
|          |kulturne dediščine, je dovoljena samo postavitev    |
|          |začasnih objektov namenjenih prireditvam, in sicer s|
|          |predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za   |
|          |varstvo kulturne dediščine.                         |
+----------+----------------------------------------------------+
113. člen
(območje ZK)
+---------------------------------------------------------------+
|ZK – pokopališča                                               |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |Z    |Območja zelenih površin, ki so namenjena            |
|    |     |preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in  |
|    |     |športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.  |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                         |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |ZK,  |Površine za pokopališča so namenjene za pokopališča |
|    |     |in spremljajoče objekte.                            |
+----+----------------------------------------------------------+
|3    TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Tipologija zazidave v ZK ni enotno opredeljena.     |
+---------------------------------------------------------------+
|4    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Dopustne so pokopališke in spremljajoče dejavnosti. |
+---------------------------------------------------------------+
|5    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1)  Pokopališča, stavbe za opravljanje verskih     |
|          |obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči objekti.|
|          |(2) Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni    |
|          |tudi:                                               |
|          |– manjše trgovske stavbe (kot sestavni del          |
|          |dejavnosti na območju) in stavbe za druge storitvene|
|          |dejavnosti,                                         |
|          |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,   |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture.                                     |
|          |(3) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so:    |
|          |– varovalne ograje,                                 |
|          |– oporni zidovi do višine 1,50 m,                   |
|          |– spominska obeležja,                               |
|          |– urbana oprema, in sicer samo skulptura ali druga  |
|          |prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni     |
|          |bazen.                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|6    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Na območjih pokopališč in sakralnih objektov so     |
|          |dopustni naslednji posegi:                          |
|          |– vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave,|
|          |nadzidave in novogradnje mrliških vežic, prostorov  |
|          |za orodje, kapelic in znamenj,                      |
|          |– urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest |
|          |za komunalne odpadke, okolice pokopališč in         |
|          |sakralnih objektov ter saditev avtohtonih in drugih |
|          |drevesnih vrst, upoštevajoč prostorsko ureditev     |
|          |pokopališča.                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|7    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Zagotavlja naj se parkovne ali druge zelene     |
|          |površine.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|8    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območju pokopališča, ki je namenjeno         |
|          |površinam za spremljajoče objekte, trgovine,        |
|          |prodajalne in parkovnim ureditvam ter parkirnim     |
|          |površinam, se sme del kleti in etaže nad pritličjem |
|          |objektov izkoristiti tudi za stanovanje lastnikov   |
|          |teh objektov.                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
114. člen
(območje ZD)
+---------------------------------------------------------------+
|ZD – druge urejene zelene površine                             |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |Z    |Območja zelenih površin, ki so namenjena            |
|    |     |preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in  |
|    |     |športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja. |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    OBMOČJE PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE                         |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |ZD   |Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo     |
|    |     |(obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene |
|    |     |ovire).                                             |
+----+----------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture.                                     |
|          |(2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:       |
|          |– igrala,                                           |
|          |– ograje, in sicer samo: varovalne ter igriščne     |
|          |ograje, oporni zid do višine 1,50 m,                |
|          |– kmetijsko-gospodarski objekti, in sicer samo za   |
|          |gozdne učne poti.                                   |
|          |– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični    |
|          |ponudbi,                                            |
|          |– začasni objekti, namenjeni prireditvam,           |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na|
|          |prostem.                                            |
|          |– spominska obeležja,                               |
|          |– urbana oprema (razen kioskov) ter servisni objekti|
|          |za shranjevanje opreme, orodja, strojev.            |
+---------------------------------------------------------------+
|4    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki |
|          |zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti   |
|          |območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne      |
|          |ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti.    |
|          |(2) Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na|
|          |naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga  |
|          |je možno primerno urediti (zravnati, samo delno     |
|          |nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih    |
|          |zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo         |
|          |trajnejše ureditve, se lahko izvedejo samo na za to |
|          |predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih      |
|          |sosesk so dopustne tudi klopi, koši, trim steze,    |
|          |sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske   |
|          |poti.                                               |
|          |(3) Dopustne so raziskave geotermičnih virov pod    |
|          |pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in      |
|          |poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju|
|          |in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje  |
|          |stanje.                                             |
|          |(4) Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in     |
|          |drugih objektov za brezžični prenos signalov ni     |
|          |dovoljena, razen na obstoječih objektih in pod      |
|          |pogojem, da so zamaskirane tako, da niso vizualno   |
|          |izpostavljene.                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|5    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Zagotavlja naj se možnost menjave rab, začasne, |
|          |sezonske rabe.                                      |
|          |(2) Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti  |
|          |po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter       |
|          |smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih   |
|          |območij.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|6    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) V EUP, kjer je enota kulturne dediščine, ni     |
|          |dovoljena postavitev gostiln in točilnic, razen s   |
|          |predhodnim pisnim soglasjem pristojnega organa za   |
|          |varstvo kulturne dediščine. Tudi za druge posege v  |
|          |teh EUP je treba predhodno pridobiti pisno soglasje |
|          |pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.   |
|          |(2) V območju J3 (ZD) je treba objekte načrtovati   |
|          |izven poplavne nevarnosti, oziroma so dopustne      |
|          |izjeme skladno z zakonodajo s področja upravljanja z|
|          |vodami. Prav tako na območju poplavne nevarnosti ni |
|          |dopustno spreminjati kote terena.                   |
+----------+----------------------------------------------------+
115. člen
(območje PC, PŽ)
+---------------------------------------------------------------+
|PC – območja cestnih prometnih površin, PŽ – območja           |
|železniških prometnih površin                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |PCPŽ |Območja in omrežja prometne, energetske, okoljske,  |
|    |     |komunikacijske infrastrukture.                      |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Tipologija zazidave ni opredeljena.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem        |
|          |prometne infrastrukture.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|4    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) OBJEKTI: nestanovanjski (poslovni) objekti.     |
|          |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni,   |
|          |glede na podrobnejšo namensko rabo.                 |
|          |(3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: zaščitne       |
|          |ograje, kolesarske steze, pomožni cestni in         |
|          |komunalni objekti, priključki na GJI.               |
+---------------------------------------------------------------+
|5    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe |
|          |namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje          |
|          |infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav.       |
+---------------------------------------------------------------+
|6    MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji  |
|     tega odloka, poleg teh pa še:                             |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:     |
|          |– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in       |
|          |krajinskih značilnosti stičnih območij,             |
|          |– oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in|
|          |tipologije objektov.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|7    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |V območju PŽ4 in PŽ9 je dopustna gradnja samo       |
|          |gradbeno inženirskih objektov in pomožnih           |
|          |infrastrukturnih objektov.                          |
+----------+----------------------------------------------------+
116. člen
(območje E)
+---------------------------------------------------------------+
|E – območja energetske infrastrukture                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+----+-----------------------------------------------------+
|    |E   |Območje energetske infrastrukture.                   |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                       |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Tipologija zazidave ni opredeljena.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem         |
|         |energetske infrastrukture in MHE.                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |(1) OBJEKTI: nestanovanjski in poslovni objekti.     |
|         |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni,    |
|         |glede na podrobnejšo namensko rabo.                  |
|         |(3) NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI: zaščitne        |
|         |ograje.                                              |
+---------------------------------------------------------------+
|5    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe  |
|         |namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje           |
|         |infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav.        |
+---------------------------------------------------------------+
|6    MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji  |
|     tega odloka, poleg tega pa še:                            |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:      |
|         |– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in        |
|         |krajinskih značilnosti stičnih območij,              |
|         |– za dostop do objektov je treba uporabljati         |
|         |obstoječe poti,                                      |
|         |– oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in |
|         |tipologije objektov.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|7    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |(1) Na območju z naravovarstvenimi vsebinami je      |
|         |treba v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za |
|         |MHE pridobiti koncesijo za rabo vodnega vira ter     |
|         |naravovarstveno soglasje za vse objekte in naprave,  |
|         |ki sestavljajo MHE (vtočni objekt, cevovod,          |
|         |strojnica in iztočni objekt). Predhodno je treba za  |
|         |vtočni objekt, cevovod in iztočni objekt izdelati    |
|         |strokovno mnenje, v katerem se presodi vpliv         |
|         |objektov in naprav na naravo.                        |
|         |(2) Pri gradnji MHE na zemljiščih s parc. št. 288/4  |
|         |in 289/2, obe k.o. Javorniški Rovt, mora biti zajem  |
|         |vode izveden s tirolskim zajetjem; akumulacija vode  |
|         |pred zajetjem ni sprejemljiva, ker bi preveč         |
|         |spremenila hidrološke razmere v strugi. Treba je     |
|         |zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok. Zajetje vode |
|         |se lahko izvede samo na odseku med predvideno        |
|         |strojnico in mostom za gozdno cesto, cevovod pa naj  |
|         |se vkoplje v obstoječo gozdno pot med mostom in      |
|         |strojnico.                                           |
|         |(3) Pri gradnji MHE na zemljiščih s parc. št. 221/1  |
|         |in 221/2, obe k.o. Planina, mora biti zajem vode     |
|         |izveden s tirolskim zajetjem; akumulacija vode pred  |
|         |zajetjem ni sprejemljiva, ker bi preveč spremenila   |
|         |hidrološke razmere v strugi. Treba je zagotoviti     |
|         |ekološko sprejemljiv pretok. Zajetje naj se izvede   |
|         |na delu, kjer se začne obstoječe betonsko korito, za |
|         |izvedbo MHE pa naj se uporabi obstoječe objekte      |
|         |(strojnica, korito, cevovod), ki se jih lahko        |
|         |obnovi.                                              |
+---------+-----------------------------------------------------+
117. člen
(območje O)
+---------------------------------------------------------------+
|O – območja okoljske infrastrukture                            |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+----+-----------------------------------------------------+
|    |O   |Območja okoljske infrastrukture.                     |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    TIPOLOGIJA ZAZIDAVE                                       |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Tipologija zazidave ni opredeljena.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Dopustne so dejavnosti, povezane z urejanjem         |
|         |okoljske infrastrukture.                             |
+---------------------------------------------------------------+
|4    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |(1) OBJEKTI: nestanovanjski in poslovni objekti.     |
|         |(2) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: infrastrukturni,    |
|         |glede na podrobnejšo namensko rabo.                  |
|         |(3) NEZAHTEVNI, ENOSTAVNI IN ZAČASNI OBJEKTI:        |
|         |zaščitne ograje.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|5    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Dovoljene so novogradnje, rekonstrukcije, spremembe  |
|         |namembnosti, prenove, dozidave, nadgradnje           |
|         |infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav.        |
+---------------------------------------------------------------+
|6    MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji  |
|     tega odloka, poleg teh pa še:                             |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:      |
|         |– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in        |
|         |krajinskih značilnosti stičnih območij,              |
|         |– oblikovna enotnost posameznih sistemov, omrežij in |
|         |tipologije objektov.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|7    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+---------+-----------------------------------------------------+
|         |(1) V območju Mala Mežakla (J2/O1) je dopustna       |
|         |dejavnost ravnanja z odpadki. Dopustni so vsi        |
|         |posegi, ki omogočajo ohranitev in razvoj te          |
|         |dejavnosti v tem območju. Območje odlagališča se     |
|         |nadgradi z novimi objekti, ki sledijo napredku       |
|         |tehnike na področju ravnanja z odpadki.              |
|         |(2) Sanacijskih del in predelave gradbenih odpadkov  |
|         |se ne sme izvajati med 1. aprilom in 30. junijem.    |
|         |Pred nalaganjem odpadkov v drobilni stroj ter med    |
|         |drobljenjem in sejanjem je treba preprečevati        |
|         |emisije prahu, ki nastane pri predelavi gradbenih    |
|         |odpadkov.                                            |
|         |(3) V območju vodnih zajetij (Ovz) so dopustne       |
|         |novogradnje, vzdrževalna dela, rekonstrukcije in     |
|         |povečave obstoječih vodnih zajetij, tehnične         |
|         |dopolnitve in posodobitve zajetij ter postavitve     |
|         |varovalnih ograj.                                    |
+---------+-----------------------------------------------------+
118. člen
(območje K1)
+---------------------------------------------------------------+
|K1 – območja najboljših kmetijskih zemljišč                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |K1   |Območja najboljših kmetijskih zemljišč so namenjena |
|    |     |kmetijski pridelavi.                                |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Kmetijska dejavnost.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |– Objekti, ki neposredno služijo kmetijski pridelavi|
|          |in lovu.                                            |
|          |– Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:         |
|          |– kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak,           |
|          |rastlinjak, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali        |
|          |gnojevke, enojni kozolec, poljska pot, gozdna učna  |
|          |pot, ribnik, vodnjak, krmišče, molzišče, kmečka     |
|          |lopa, silos, skedenj, vodno zajetje, lovska preža,  |
|          |opazovalnica za ptice, zavetišče za drobnico,       |
|          |– ograje, in sicer samo varovalna ograja (ne        |
|          |zidana), ograja za pašo živine, oporni zid do višine|
|          |1,50 m,                                             |
|          |– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični    |
|          |ponudbi v skladu z veljavno zakonodajo,             |
|          |– začasni objekti, namenjeni prireditvam, in sicer  |
|          |oder z nadstreškom;                                 |
|          |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na|
|          |prostem, in sicer samo kolesarska steza, sprehajalna|
|          |pot,                                                |
|          |– urbana oprema, in sicer: pokrita čakalnica na     |
|          |avtobusnem postajališču, javna telefonska           |
|          |govorilnica, montažna sanitarna enota.              |
|          |– Navedeni posegi so dopustni, če ne ovirajo        |
|          |opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v       |
|          |nasprotju z interesi kmetijstva in je zanje treba   |
|          |pridobiti ustrezno soglasje pristojne kmetijske     |
|          |svetovalne službe.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|4    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč so   |
|          |dovoljene:                                          |
|          |– kmetijske prostorsko-ureditvene operacije skladno |
|          |z zakonom o kmetijskih zemljiščih,                  |
|          |– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|          |negativnim delovanjem voda, ribogojnice,            |
|          |– sanacije površinskih kopov,                       |
|          |– postavitve naprav za potrebe raziskovalne in      |
|          |študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).  |
|          |(2) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture ter žičniških naprav, ki bistveno ne |
|          |zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih         |
|          |zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu, in ga   |
|          |izkaže občinski svet s sklepom, in kjer zaradi      |
|          |posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge |
|          |lokacije.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|5    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Dopustni objekti, gradnje in druga dela ter     |
|          |enostavni objekti ne smejo bistveno prizadeti       |
|          |obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba  |
|          |sanirati in zemljišča rekultivirati.                |
|          |(2) Globina ali višina nadzemnih in podzemnih       |
|          |objektov mora biti taka, da je možna normalna       |
|          |kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba    |
|          |zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.             |
|          |(3) Vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi  |
|          |za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se       |
|          |izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi        |
|          |hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči       |
|          |večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora. |
|          |(4) Agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju|
|          |usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine  |
|          |in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih            |
|          |infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih     |
|          |kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč se        |
|          |upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave, kulturne |
|          |dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in|
|          |načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.            |
|          |(5) Vodni zadrževalniki za potrebe namakanja        |
|          |kmetijskih površin se lahko uredijo samo na         |
|          |območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance  |
|          |ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske       |
|          |namene.                                             |
|          |(6) Za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi     |
|          |manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.      |
|          |(7) Na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih   |
|          |tega odloka opredeljena kot kmetijske površine, v   |
|          |neposodobljenem zemljiškem katastru pa so vpisana   |
|          |kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni      |
|          |dovoljena.                                          |
|          |(8) Obnova kmetijskih objektov v bivalne objekte ni |
|          |dopustna.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|6    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območju Karavank je potrebno ohranjanje      |
|          |planinskih pašnikov in preprečevanje zaraščanja     |
|          |planin. Potrebno je ohranjanje kvalitetnega         |
|          |visokodebelnega drevja na pašnikih, še posebej pa   |
|          |skupine dreves na Hruščanski in Jeseniški planini,  |
|          |na Pustem rovtu in Belski planini ter na Potoški    |
|          |planini.                                            |
|          |(2) Na pobočjih Karavank (od Rožce do Vajneža) so   |
|          |dopustni samo zavarovanja pobočij, ureditve         |
|          |hudournikov ter sanitarna sečnja.                   |
|          |(3) Možna je raba za smučišča, ki bodo povezovala   |
|          |obstoječa smučišča Črni vrh in Španov vrh s Savskimi|
|          |jamami in Javorniškim rovtom.                       |
|          |(4) Na območjih narcisnih poljan je sprememba       |
|          |primarne rabe prepovedana. Na rovtih in senožetih se|
|          |zagotavlja ohranjanje narcisnih poljan (košnja po   |
|          |20. juniju, zmerno gnojenje s hlevskim gnojem,      |
|          |ohranjanje mokrotnih površin itn.).                 |
|          |(5) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311        |
|          |Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni        |
|          |dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj        |
|          |zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen:|
|          |sprehajalna pot, poljska pot, gozdna učna pot,      |
|          |vodnjak, lovska preža, opazovalnica za ptice in     |
|          |ograja za pašo živine, ki morajo biti načrtovani na |
|          |osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt |
|          |– Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je      |
|          |februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne    |
|          |dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na  |
|          |vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu  |
|          |Občine Jesenice.                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
119. člen
(območje K2)
+---------------------------------------------------------------+
|K2 – druga kmetijska zemljišča                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |K2   |Območja kmetijskih zemljišč, namenjena kmetijski    |
|    |     |rabi.                                               |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Kmetijska dejavnost.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1)  Objekti, ki neposredno služijo kmetijski       |
|          |pridelavi in lovu.                                  |
|          |(2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:       |
|          |– kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak,           |
|          |rastlinjak, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali        |
|          |gnojevke, enojni kozolec, poljska pot, gozdna učna  |
|          |pot, ribnik, vodnjak, vodno zajetje, krmišče,       |
|          |molzišče, lovska preža, opazovalnica za ptice,      |
|          |zavetišče za drobnico,                              |
|          |– ograje, in sicer samo varovalna ograja (ne        |
|          |zidana), ograja za pašo živine, oporni zid,         |
|          |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na|
|          |prostem, sprehajalna pot, trim steza, vzletišče     |
|          |(zmajarji, padalci), smučišče.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|4    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območjih drugih kmetijskih zemljišč so       |
|          |dovoljene:                                          |
|          |– kmetijske prostorsko-ureditvene operacije, skladno|
|          |z Zakonom o kmetijskih zemljiščih,                  |
|          |– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|          |negativnim delovanjem voda,                         |
|          |– sanacije površinskih kopov,                       |
|          |– postavitve naprav za potrebe raziskovalne in      |
|          |študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).  |
|          |(2) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture ter žičniških naprav, ki bistveno ne |
|          |zmanjša obdelovalnega potenciala kmetijskih         |
|          |zemljišč, ki je v lokalnem javnem interesu in kjer  |
|          |zaradi posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti|
|          |druge lokacije.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|5    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Dopustni objekti, gradnje in druga dela ter     |
|          |enostavni objekti ne smejo bistveno prizadeti       |
|          |obdelovanja kmetijskih zemljišč. Poškodbe je treba  |
|          |sanirati in zemljišča rekultivirati.                |
|          |(2) Globina ali višina nadzemnih in podzemnih       |
|          |objektov mora biti taka, da je možna normalna       |
|          |kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba    |
|          |zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje.             |
|          |(3) Vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi  |
|          |za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se       |
|          |izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi        |
|          |hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči       |
|          |večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora. |
|          |(4) Agromelioracije je treba izvajati ob upoštevanju|
|          |usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine  |
|          |in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih            |
|          |infrastrukturnih koridorjev. Na območjih večjih     |
|          |kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč se        |
|          |upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave, kulturne |
|          |dediščine in prepoznavnosti krajin ter obstoječih in|
|          |načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.            |
|          |(5) Vodni zadrževalniki za potrebe namakanja        |
|          |kmetijskih površin, se lahko uredijo samo na        |
|          |območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance  |
|          |ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske       |
|          |namene.                                             |
|          |(6) Za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi     |
|          |manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.      |
|          |(7) Obnova kmetijskih objektov v bivalne objekte ni |
|          |dopustna.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|6    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na rovtih in senožetih se zagotavlja ohranjanje |
|          |narcisnih poljan (košnja po 20. juniju, zmerno      |
|          |gnojenje s hlevskim gnojem, ohranjanje mokrotnih    |
|          |površin itn.).                                      |
|          |(2) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311        |
|          |Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni        |
|          |dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj        |
|          |zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen:|
|          |sprehajalna pot, poljska pot, gozdna učna pot,      |
|          |vodnjak, lovska preža, opazovalnica za ptice in     |
|          |ograja za pašo živine, ki morajo biti načrtovani na |
|          |osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt |
|          |– Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je      |
|          |februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne    |
|          |dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na  |
|          |vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu  |
|          |Občine Jesenice.                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
120. člen
(območje G)
+---------------------------------------------------------------+
|G – gozdna zemljišča                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |G    |Območja gozdov so namenjena gozdovom, njihovemu     |
|    |     |izkoriščanju in gospodarjenju z njimi.              |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Gozdarstvo in lov.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Objekti:                                        |
|          |– objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, ter  |
|          |lovske preže in informacijske table,                |
|          |– objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in |
|          |jezovi) ter cevovodi za MHE,                        |
|          |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,   |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture,                                     |
|          |– objekti za rekreacijo na prostem (trim steze,     |
|          |sprehajalne in druge rekreacijske poti,             |
|          |počivališča).                                       |
|          |(2) Dopustni enostavni, nezahtevni in začasni       |
|          |objekti so:                                         |
|          |– kmetijsko-gozdarski objekti: čebelnjak, enojni    |
|          |kozolec, gozdna cesta, gozdna učna pot, grajena     |
|          |gozdna vlaka, stalna gozdna žičnica, poljska pot,   |
|          |ribnik kot vodno zajetje, krmišče, zavetišče za     |
|          |drobnico, opazovalnica za ptice, lovska preža,      |
|          |– izjemoma ograje, in sicer: varovalna ograja (ne   |
|          |zidana), igriščna ograja (ne zidana), oporni zid,   |
|          |– začasni objekti, namenjeni prireditvam, in sicer  |
|          |samo oder z nadstreškom,                            |
|          |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na|
|          |prostem, in sicer samo sprehajalna pot, trim steza, |
|          |– urbana oprema, in sicer pokrita čakalnica na      |
|          |avtobusnem postajališču in montažna sanitarna enota.|
|          |(3) Za gradnje enostavnih objektov je potrebno      |
|          |soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo |
|          |gozdov.                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|4    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območjih gozdov so dovoljene:                |
|          |– gozdarske prostorsko-ureditvene operacije skladno |
|          |z Zakonom o gozdovih,                               |
|          |– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|          |negativnim delovanjem voda,                         |
|          |– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice,         |
|          |– ureditve za potrebe lova in ribolova,             |
|          |– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter  |
|          |nasipov,                                            |
|          |– postavitve naprav za potrebe raziskovalne in      |
|          |študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),  |
|          |– gradnje obor – ograditve se lahko postavi samo v  |
|          |skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov,      |
|          |– sanitarne sečnje.                                 |
|          |(2) Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega|
|          |odloka opredeljene kot gozdne površine, v           |
|          |neposodobljenem zemljiškem katastru pa so vpisane   |
|          |kot stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena.       |
|          |(3) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture ter žičniških naprav, ki bistveno ne |
|          |zmanjša obdelovalnega potenciala gozdnih površin, ki|
|          |je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi        |
|          |posebnih lokacijskih zahtev ni možno določiti druge |
|          |lokacije.                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|5    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da|
|          |omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih        |
|          |zemljišč.                                           |
|          |(2) Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso|
|          |v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in         |
|          |funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti     |
|          |oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je|
|          |zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne|
|          |službe za upravljanje z gozdovi.                    |
|          |(3) Sekanje, požiganje in drugo čiščenje grmovja ter|
|          |zaraščajočih površin ni dovoljeno od 1. marca do 1. |
|          |avgusta.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|6    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Pri upravljanju z gozdovi in posegih v gozd je  |
|          |treba upoštevati posebne pogoje in določila         |
|          |pristojne službe za upravljanje z gozdovi. Zlasti se|
|          |ohranja funkcije varovalnih gozdov, ki so prikazane |
|          |na grafičnih prilogah tega odloka.                  |
|          |(2) Na območju in vplivnem območju EŠD 10311        |
|          |Javorniški Rovt – Zoisov park ob Pristavi ni        |
|          |dovoljena postavitev nobenih zahtevnih, manj        |
|          |zahtevnih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen:|
|          |sprehajalna pot, poljska pot, gozdna učna pot,      |
|          |vodnjak, lovska preža, opazovalnica za ptice in     |
|          |ograja za pašo živine, ki morajo biti načrtovani na |
|          |osnovi Konservatorskega programa za Javorniški Rovt |
|          |– Zoisov park ob Pristavi, EŠD 10311, ki ga je      |
|          |februarja 2008 izdelal Zavod za varstvo kulturne    |
|          |dediščine Slovenije, Območna enota Kranj, in je na  |
|          |vpogled na sedežu navedene območne enote in sedežu  |
|          |Občine Jesenice.                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
121. člen
(območje Gv)
+---------------------------------------------------------------+
|Gv – gozdna zemljišča                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |Gv   |Območja varovalnih gozdov so namenjena gozdovom,    |
|    |     |njihovi varovalni funkciji in gospodarjenju z njimi.|
+----+----------------------------------------------------------+
|2    DOPUSTNE DEJAVNOSTI                                       |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Gozdarstvo in lov.                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|3    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Objekti:                                        |
|          |– objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi, ter  |
|          |lovske preže in informacijske table,                |
|          |– objekti za vodnogospodarske ureditve (pregrade in |
|          |jezovi) ter cevovodi za MHE,                        |
|          |– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,   |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture,                                     |
|          |– objekti za rekreacijo na prostem (trim steze,     |
|          |sprehajalne in druge rekreacijske poti,             |
|          |počivališča).                                       |
|          |(2) Dopustni enostavni in nezahtevni objekti so:    |
|          |– kmetijsko-gozdarski objekti: gozdna cesta, gozdna |
|          |učna pot, grajena gozdna vlaka, krmišče,            |
|          |opazovalnica za ptice, lovska preža,                |
|          |– izjemoma ograje, in sicer varovalna ograja (ne    |
|          |zidana),                                            |
|          |– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na|
|          |prostem, in sicer samo sprehajalna pot, trim steza. |
|          |(3) Za gradnje enostavnih objektov je treba soglasje|
|          |pristojne službe za upravljanje in varstvo gozdov.  |
+---------------------------------------------------------------+
|4    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Na območjih gozdov so dovoljene:                |
|          |– gozdarske prostorsko-ureditvene operacije skladno |
|          |z Zakonom o gozdovih,                               |
|          |– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred |
|          |negativnim delovanjem voda,                         |
|          |– ureditve za potrebe lova in ribolova,             |
|          |– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter  |
|          |nasipov,                                            |
|          |– postavitve naprav za potrebe raziskovalne in      |
|          |študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),  |
|          |– gradnje obor – ograditve se lahko postavi samo v  |
|          |skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov,      |
|          |– sanitarne sečnje.                                 |
|          |(2) Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega|
|          |odloka opredeljene kot varovalni gozd, v            |
|          |neposodobljenem zemljiškem katastru pa so vpisane   |
|          |kot stavbišče, gradnja objektov ni dovoljena.       |
|          |(3) Gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, |
|          |komunikacijske, energetske in okoljske              |
|          |infrastrukture, ki bistveno ne zmanjša varovalne    |
|          |funkcije varovalnega gozda, ki je v lokalnem javnem |
|          |interesu in kjer zaradi posebnih lokacijskih zahtev |
|          |ni možno določiti druge lokacije.                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|5    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da|
|          |omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih        |
|          |zemljišč.                                           |
|          |(2) Navedeni posegi so dopustni, če niso v nasprotju|
|          |z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne|
|          |ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju |
|          |z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti   |
|          |ustrezno soglasje od pristojne službe za upravljanje|
|          |z gozdi.                                            |
|          |(3) Sekanje, požiganje in drugo čiščenje grmovja ter|
|          |zaraščajočih površin ni dovoljeno od 1. marca do 1. |
|          |avgusta.                                            |
+---------------------------------------------------------------+
|6    POSEBNI POGOJI IN DOLOČILA                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Pri upravljanju z gozdovi in posegih v gozd je  |
|          |treba upoštevati posebne pogoje in določila         |
|          |pristojne službe za upravljanje z gozdovi. Zlasti se|
|          |ohranja funkcije varovalnih gozdov, ki so prikazane |
|          |na grafičnih prilogah tega odloka.                  |
+----------+----------------------------------------------------+
122. člen
(območje VC)
+---------------------------------------------------------------+
|VC – celinske vode                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |VC   |Površine vodnih zemljišč so namenjene površinskim   |
|    |     |vodam in dejavnostim, vezanim na rabo površinskih   |
|    |     |voda.                                               |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) gradnjo objektov javne infrastrukture,          |
|          |(2) gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem |
|          |ali drugih zakonih,                                 |
|          |(3) ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje           |
|          |hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih |
|          |voda,                                               |
|          |(4) ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,    |
|          |(5) gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda,       |
|          |zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva  |
|          |pred utopitvami v naravnih kopališčih,              |
|          |(6) gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred  |
|          |onesnaženjem,                                       |
|          |(7) gradnjo objektov, namenjenih obrambi države,    |
|          |zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter|
|          |izvajanju nalog policije.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|3    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1) Za vse posege na vodna in priobalna zemljišča je|
|          |treba predhodno pridobiti soglasje, ki ga izda      |
|          |pristojni organ.                                    |
|          |(2) Na poplavnih območjih se ureditve načrtujejo le |
|          |skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s|
|          |področja urejanja voda in ob predhodno izdelanih    |
|          |strokovnih podlagah.                                |
|          |(3) Dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se      |
|          |nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in         |
|          |bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se |
|          |nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje |
|          |reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na  |
|          |ohranjanje narave.                                  |
|          |(4) Za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali   |
|          |priobalnem zemljišču velja, da so na njih možni     |
|          |rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno  |
|          |ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta in  |
|          |ki ne vplivajo negativno na kakovost vode in na     |
|          |vodni režim.                                        |
|          |(5) Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega|
|          |odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v           |
|          |neposodobljenem zemljiškem katastru pa so vpisane   |
|          |kot stavbišče objektov, ki s tem členom niso        |
|          |določeni kot dopustni, gradnja nadomestnih objektov |
|          |ni dovoljena.                                       |
|          |(6) V pasu priobalnega zemljišča vodotoka mora biti |
|          |omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.            |
|          |(7) Premostitve voda in gradnje na vodnem ter       |
|          |priobalnem zemljišču je treba načrtovati tako, da je|
|          |zagotovljena poplavna varnost in da se ne           |
|          |poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je      |
|          |zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok.           |
|          |(8) Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav, |
|          |mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn  |
|          |odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter      |
|          |ekološko sprejemljivega pretoka, pri tem pa mora    |
|          |investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.      |
|          |(9) Pri poseganju v območje celinskih voda sta      |
|          |prepovedani povzročanje ovir za pretok visokih voda |
|          |in zmanjševanje retencijskega območja.              |
|          |(10) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in  |
|          |za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod    |
|          |pogojem, da se zagotavlja ohranjanje bistvenih      |
|          |morfoloških značilnosti in kvalitet vodotokov in    |
|          |obvodnega prostora.                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|4    DRUGA MERILA IN POGOJI                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1)  Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno|
|          |postavljati ograj, objektov ali drugih ovir, ki bi  |
|          |preprečevale prost prehod ob vodotoku.              |
|          |(2) Za poseganje na območja, kjer je po podatkih iz |
|          |državnih baz podatkov in po karti poplavne          |
|          |nevarnosti (št. C22-RF/10, Inženiring za vode       |
|          |d.o.o., februar 2011) pričakovati poplave, se       |
|          |upošteva področne predpise ter ukrepe iz navedene   |
|          |študije.                                            |
|          |(3) Na območjih celinskih voda niso dovoljeni       |
|          |posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov.         |
|          |(4) Za mline, žage in male hidroelektrarne          |
|          |(strojnica, zajetje in cevovodi) je odmik od        |
|          |vodotoka lahko pri Savi manjši od 15 m in pri drugih|
|          |vodotokih manjši od 5 m, ob pridobitvi vodnega      |
|          |soglasja.                                           |
|          |(5) Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega|
|          |zemljišča naj se v največji meri zagotavljajo       |
|          |sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih |
|          |vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije.            |
|          |(6) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni        |
|          |dovoljeno, razen izjemoma na krajših razdaljah, na  |
|          |območjih prečkanja javne prometne infrastrukture    |
|          |(most, prepust na območju javnih cest in poti).     |
|          |Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti|
|          |takšna, da ne posega v pretočni profil, z minimalno |
|          |varnostno višino pa mora biti zagotovljena varnost  |
|          |objektov pred visokimi vodami.                      |
|          |(7) Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov,      |
|          |vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, v  |
|          |času od 1. marca do 1. avgusta.                     |
+----------+----------------------------------------------------+
123. člen
(območje OO)
+---------------------------------------------------------------+
|OO – naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje, melišča|
+----+----------------------------------------------------------+
|1    OBMOČJE NAMENSKE RABE                                     |
+----+-----+----------------------------------------------------+
|    |OO   |Naravne površine, nerodovitno zemljišče, skalovje,  |
|    |     |melišča.                                            |
+----+----------------------------------------------------------+
|2    DOPUSTNI OBJEKTI                                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: posegi v smislu        |
|          |varovanja pred naravnimi nesrečami (plazovi, podori |
|          |ipd.) in gradnja komunalne infrastrukture so        |
|          |dopustni ob predhodni preveritvi z vidika vplivov na|
|          |okolje.                                             |
+---------------------------------------------------------------+
|3    VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV                                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, prenove    |
|          |objektov za zavarovanje pred naravnimi nesrečami.   |
+---------------------------------------------------------------+
|4    MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE – veljajo splošni pogoji  |
|     tega odloka, poleg teh pa še:                             |
+----------+----------------------------------------------------+
|          |(1)  Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:|
|          |– upoštevanje krajinskih značilnosti območja,       |
|          |– oblikovna enotnost.                               |
+----------+----------------------------------------------------+
5. Načini urejanja prostora
124. člen
(splošni pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti)
(1) Na območjih, za katera veljajo sprejeti prostorski izvedbeni akti, veljajo vsi pogoji, ki jih ti akti določajo.
(2) Veljavni prostorski izvedbeni akti so:
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Naziv območja|Planska |Oznaka   |Ureditvene |Način   |Območja  |
|urejanja     |celota  |območja  |enote      |urejanja|varstva  |
|             |        |urejanja |           |        |pred     |
|             |        |         |           |        |hrupom   |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Na Placu     |J1      |SS3      |           |OPPN    |3        |
|(Republika)  |        |         |           |        |         |
|(Republika)  |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Plavški      |J1      |IG1      |           |OPPN    |3        |
|travnik II – |        |         |           |        |         |
|Vrbje        |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Plavški      |J1      |IG2      |           |OPPN    |4        |
|travnik II – |        |         |           |        |         |
|Vrbje        |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Plavški      |J1      |IG3      |           |OPPN    |4        |
|travnik II – |        |         |           |        |         |
|Vrbje        |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Za štreko –  |J2      |SS14     |           |ZN      |3        |
|Straža       |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Cesta        |J2      |SS18     |           |ZN      |3        |
|železarjev – |        |         |           |        |         |
|gasilski dom |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Ob Savi      |J2      |CU10     |           |OPPN    |3        |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Hrenovca     |J2      |CU6      |           |OLN     |3        |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Center Stara |J2      |CU7      |           |ZN      |3        |
|Sava         |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Stara Sava   |J2      |CD6      |           |UN      |3        |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Poslovna cona|J2      |IG3      |           |ZN      |4        |
|Jesenice     |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Športno      |J2      |BC1      |           |UN      |3        |
|rekreacijski |        |         |           |        |         |
|park         |        |         |           |        |         |
|Podmežaklja  |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Črna vas     |J4      |IG1      |           |UN      |3        |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Avtocesta –  |        |PC1      |           |LN      |4        |
|odsek        |        |         |           |        |         |
|Jesenice     |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Bencinski    |        |PC2      |           |LN      |4        |
|servis Belo  |        |         |           |        |         |
|polje – sever|        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Bencinski    |        |PC3      |           |LN      |4        |
|servis Belo  |        |         |           |        |         |
|polje – jug  |        |         |           |        |         |
+-------------+--------+---------+-----------+--------+---------+
|Železnica    |        |PŽ3      |           |LN      |4        |
|Jesenice–    |        |         |           |        |         |
|Ljubljana,   |        |         |           |        |         |
|odsek med ŽP |        |         |           |        |         |
|Jesenice in  |        |         |           |        |         |
|ŽP           |        |         |           |        |         |
|Slovenski    |        |         |           |        |         |
|Javornik     |        |         |           |        |         |
+-------------+------------------+-----------+--------+---------+
|Daljinska    |J1, J2, J4 PC10   |           |OLN     |4        |
|kolesarska   |                  |           |        |         |
|povezava     |                  |           |        |         |
+-------------+------------------+-----------+--------+---------+
(3) V primerih, ko so meje območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov neskladne z mejami območij v OPN, veljajo meje območja, ki so določene v OPN.
(4) Na območju enote urejanja prostora PC1-LN veljajo določbe iz veljavnega državnega prostorskega akta, Lokacijskega načrta za avtocesto Karavanke–Bregana, odsek Hrušica–Vrba (Uradni list RS, št. 20/89, 110/02 – ZUreP-1 in 30/07 – ZPNačrt), kot so določene v analogni obliki tega akta. Če je občinski prostorski akt v delu, ki se nanaša na enoto urejanja prostora PC1-LN, v nasprotju z določbami v državnem prostorskem aktu, se šteje, da na tem območju veljajo meje in določbe iz državnega prostorskega akta.
125. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki so določeni s tem odlokom)
(1) Območja, za katere se rešitve načrtuje z OPPN:
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Naziv območja        |Planska |Oznaka območja |Območja varstva |
|urejanja             |celota  |urejanja       |pred hrupom     |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Karavanški plato –   |J1      |ZS1            |4               |
|rekreacija           |        |               |                |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Hrušica – cerkev     |J1      |CD1            |3               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Bolnišnica –vzhod    |J2      |CD2            |3               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Kopališče            |J2      |SS24           |3               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Partizan             |J2      |CU8            |3               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Halda – vzhod        |J2      |ZS1            |4               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Pod Krajam           |J2      |SS10           |3               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Rekreacija Perun     |J4      |ZS1            |4               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Belcijan             |J5      |SK7            |3               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
|Pod Španovim vrhom   |J5      |SP1            |3               |
+---------------------+--------+---------------+----------------+
(2) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezni OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(3) Če se izdela OPPN samo za del območja, predvidenega za urejanje z OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje predvidenega OPPN. V tem primeru je treba za celotno območje sprejeti tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture.
(4) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, so pred sprejetjem OPPN na obstoječih zemljiških parcelah dopustni naslednji posegi:
– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov na obstoječih zemljiških parcelah za lastne potrebe in postavitev začasnih objektov, ograj in objektov za oglaševanje,
– sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov v skladu s plansko namensko rabo zemljišča,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.
(5) Načrtovanje urejanja prostora z OPPN-ji na poplavnih in vodovarstvenih območjih mora biti usklajeno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanja voda.
126. člen
(splošne usmeritve za urejanje območij, za katera je predvidena izvedba OPPN)
(1) Na območjih, za katera je predvidena izvedba OPPN, veljajo naslednji pogoji in usmeritve:
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Naziv območja  |Planska |Oznaka   |Usmeritve                   |
|urejanja       |celota  |območja  |                            |
|               |        |urejanja |                            |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Hrušica –      |J1      |CD1      |Predvidena je gradnja       |
|cerkev         |        |         |sakralnega objekta.         |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Karavanški     |J1      |ZS1      |V območje se bodo usmerjale |
|plato –        |        |         |rekreativne in športne      |
|rekreacija     |        |         |dejavnosti na prostem, kot  |
|               |        |         |so predvidene za območja ZS.|
|               |        |         |Ohranjati je treba 70%      |
|               |        |         |drevesne vegetacije, oziroma|
|               |        |         |jo nadomestiti skladno s    |
|               |        |         |pogoji tega odloka.         |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Bolnišnica –   |J2      |CD2      |Predvidena je gradnja za    |
|vzhod          |        |         |potrebe zdravstva, (širitev |
|               |        |         |za potrebe bolnišnice),     |
|               |        |         |varovanih stanovanj,        |
|               |        |         |študentskih domov, domov za |
|               |        |         |ostarele in izobraževalnih  |
|               |        |         |institucij.                 |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Kopališče      |J2      |SS24     |Predvidena je gradnja eno-  |
|               |        |         |in dvostanovanjskih objektov|
|               |        |         |s stanovanji z višjim       |
|               |        |         |nivojem standarda pri       |
|               |        |         |oblikovanju objektov,       |
|               |        |         |uporabi materialov in večjih|
|               |        |         |površinah stanovanjskih     |
|               |        |         |enot. Višji nivo standarda  |
|               |        |         |se mora zagotavljati tudi za|
|               |        |         |funkcionalne površine       |
|               |        |         |objekta, kar pomeni         |
|               |        |         |zagotovitev večjega števila |
|               |        |         |pokritih parkirnih mest ter |
|               |        |         |velike zelene površine.     |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Partizan       |J2      |CU8      |Predvidena je gradnja       |
|               |        |         |stanovanj in poslovnih      |
|               |        |         |prostorov ter prostorov za  |
|               |        |         |družbene dejavnosti, ki naj |
|               |        |         |se zaradi bližine kulturnega|
|               |        |         |in upravnega centra umeščajo|
|               |        |         |v pritličja objektov.       |
|               |        |         |Upoštevati in urediti je    |
|               |        |         |treba brežine potoka Ukova  |
|               |        |         |kot del funkcionalnih       |
|               |        |         |zelenih površin v območju.  |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Halda – vzhod  |J2      |ZS1      |Kot ločnica med poslovno    |
|               |        |         |cono in stanovanjskim       |
|               |        |         |območjem se predvidevajo    |
|               |        |         |objekti in ureditve za šport|
|               |        |         |in rekreacijo. Do priprave  |
|               |        |         |OPPN se sme do zasutja še   |
|               |        |         |razpoložljivega volumna     |
|               |        |         |odlagati topilniške odpadke.|
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Pod Krajam     |J2      |SS10     |Predvidevajo se stanovanjski|
|               |        |         |objekti z možnostjo         |
|               |        |         |družbenih dejavnosti. V to  |
|               |        |         |območje se sme umeščati tudi|
|               |        |         |verske objekte. Višinski    |
|               |        |         |poudarek sme biti višji od  |
|               |        |         |najvišje točke strehe       |
|               |        |         |oziroma največ 5,00 m.      |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Rekreacija     |J4      |ZS1      |Predvidevajo se objekti in  |
|Perun          |        |         |ureditve za šport in        |
|               |        |         |rekreacijo s preselitvijo že|
|               |        |         |prisotnih dejavnosti.       |
|               |        |         |Ohranjati je treba 70%      |
|               |        |         |drevesne vegetacije oziroma |
|               |        |         |jo nadomestiti skladno s    |
|               |        |         |pogoji tega odloka.         |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Belcijan       |J5      |SK7      |Predvideva se gradnja       |
|               |        |         |turističnih prenočitvenih   |
|               |        |         |kapacitet – turistična vas  |
|               |        |         |Belcijan do največ 6        |
|               |        |         |objektov z največ 5 enotami |
|               |        |         |apartmajskega tipa. Gradnja |
|               |        |         |bo fazna.                   |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
|Pod Španovim   |J5      |SP1      |V območju počitniških hiš   |
|vrhom          |        |         |Pod Španovim vrhom se       |
|               |        |         |predvideva legalizacija     |
|               |        |         |obstoječih objektov,        |
|               |        |         |morebitne pozidave še       |
|               |        |         |nepozidanih zemljišč med    |
|               |        |         |obstoječimi objekti in      |
|               |        |         |gradnja komunalne           |
|               |        |         |infrastrukture za potrebe   |
|               |        |         |teh objektov.               |
+---------------+--------+---------+----------------------------+
6. Prehodne in končne določbe
127. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti:
– Družbeni plan Občine Jesenice za obdobje 1986–1999 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, in Uradni list RS, št. 28/90 in spr.),
– Odlok o urbanistični zasnovi mesta Jesenice (Uradni list RS, št. 107/99 in spr.),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za mesto Jesenice (Uradni list RS, št. 131/04 in spr.)
– Odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 131/04 in spr.),
– Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijo Blejska Dobrava (Uradni list RS, št. 18/91 in spr.),
– Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za območje strelišča na Lipcah (Uradni list RS, št 19/92),
– Odlok o sprejetju ureditvenega načrta Park Stara Sava (Uradni list RS, št. 46/02),
– Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za »Center Jesenice« (Uradni list RS, št. 104/00 in spr.),
– Odlok o ureditvenem načrtu Mestni postajni park (Uradni list RS, št. 104/02),
– Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za kanalizacijski kolektor in plinovod s kolesarsko stezo (Uradni list RS, št. 7/98) za območje Občine Jesenice.
(2) Postopki, ki so bili začeti pred sprejetjem OPN na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati, se končajo po določbah teh aktov.
128. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. 1. 2014.
Št. 350-5/2007
Jesenice, dne 19. decembra 2013
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.