Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2013 z dne 8. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2013 z dne 8. 7. 2013

Kazalo

2246. Poslovnik Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije, stran 6687.

Na podlagi prvega odstavka 230. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12; v nadaljnjem besedilu: zakon) je Svet za elektronske komunikacije na 22. redni seji dne 28. junija 2013 sprejel
P O S L O V N I K
Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet).
2. člen
(1) Za pravilno uporabo in izvajanje določb tega poslovnika je odgovoren predsednik sveta.
(2) O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, njihova razrešitev pa je nujna za normalno delo sveta, se člani sveta sporazumejo na seji.
3. člen
(1) Sedež sveta je v Ljubljani, Stegne 7.
(2) Svet ima svoj žig. Žig je velikosti 33 mm x 56 mm in je sestavljen iz slikovnega in besednega dela. Slikovni del je sestavljen iz elipse in podaljšanega pravokotnika. Elipsa je osnova za besedni del (za začetnico S), pravokotnik pa za nadaljevanje kratice EK in polno ime (zgoraj »Svet za elektronske komunikacije« in spodaj »Republike Slovenije«). Pod pravokotnikom je z imenom levo poravnan naslov sveta.
4. člen
(1) Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.
(2) Svet posluje v slovenskem jeziku.
5. člen
(1) Delovanje sveta je javno.
(2) O svojem delu svet poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) z rednimi letnimi poročili.
(3) Svet obvešča javnost o svojem delu s sporočili za javnost, predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, objavami mnenj, priporočil in predlogov, objavami letnih poročil ter s posebnimi publikacijami. Sporočila med drugim objavlja na svojih spletnih straneh in socialnih omrežjih.
(4) Gradiva in spletne strani sveta morajo biti popolnoma dostopne slepim in slabovidnim.
II. PRISTOJNOSTI SVETA
6. člen
(1) Svet na podlagi prvega odstavka 231. člena zakona daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami na tem področju.
(2) Svet sme na podlagi drugega odstavka 231. člena zakona zahtevati informacije, razen osebnih podatkov, od agencije, državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij. Pri uporabi zaupnih informacij mora svet poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti.
(3) Svet daje mnenja Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) glede zadev s področja elektronskih komunikacij, za katera ta zaprosi svet.
(4) Svet na podlagi petega odstavka 174. člena zakona izmed svojih članov izbere in predlaga predstavnika v svet agencije.
(5) Svet spremlja stanje in razvoj trga ter izvajanje politike in regulacije na področju elektronskih komunikacij, vključno z varstvom potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami. O tem svet pripravi mnenje ali priporočilo.
(6) Svet v okviru javne obravnave ali javnega posvetovanja ali na podlagi zaprosila daje mnenja. Pristojnim organom lahko da tudi pobudo za sprejem ali spremembe predpisov na področju elektronskih komunikacij.
(7) Svet imenuje trajna ali začasna delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti.
(8) Svet lahko obravnava druga vprašanja, povezana z delom sveta, in odloča o drugih zadevah, ki jih določa poslovnik.
III. SESTAVA IN ORGANIZACIJA SVETA
7. člen
(1) Svet ima 11 članov, ki jih za dobo petih let imenuje državni zbor.
(2) Štirje člani sveta so predstavniki potrošniških, reprezentativnih invalidskih organizacij na predlog nacionalnega sveta invalidskih organizacij in izobraževalnih institucij, preostalih sedem članov pa so različni strokovnjaki s področja elektronskih komunikacij.
8. člen
(1) Svet predstavlja njegov predsednik.
(2) Predsednik sveta opravlja naslednje naloge:
– vodi in organizira delo sveta,
– sklicuje seje sveta,
– predlaga dnevni red sej sveta,
– zastopa in predstavlja svet,
– obvešča javnost o delu sveta,
– izdaja mnenja in stališča, ki se nanašajo na delovanje sveta,
– podpisuje sklepe in druge akte sveta,
– predlaga svetu v sprejem letno poročilo o delu sveta,
– sprejeto letno poročilo o delu sveta predloži državnemu zboru,
– opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom oziroma drugimi akti ali sklepi sveta.
(3) V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik predsednika sveta ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik.
9. člen
(1) Član sveta je lahko predčasno razrešen:
– če to sam zahteva,
– če je obsojen na kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti,
– zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije,
– če ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za člana sveta,
– če ne ravna v skladu z zakonom,
– če se ne udeležuje sej sveta.
(2) Član sveta je predčasno razrešen, če državni zbor ugotovi nastop enega od razlogov iz prejšnjega odstavka in na tej podlagi odloči o predčasni razrešitvi. Pobudo za predčasno razrešitev na podlagi druge do šeste alineje prejšnjega odstavka tega člena lahko da državnemu zboru tudi svet.
10. člen
(1) Strokovno-administrativne naloge za svet opravlja sekretar sveta.
(2) Sekretarja sveta se imenuje skladno z določbami 229. člena zakona.
(3) Naloge sekretarja so:
– pomoč predsedniku sveta pri organiziranju dela sveta,
– pomoč predsedniku pri pripravi in izvedbi seje,
– skrb za zbiranje in pripravo gradiva,
– vodenje zapisnika seje,
– skrb za uresničevanje sklepov in odločitev sveta,
– koordiniranje dela delovnih skupin,
– skrb za arhiviranje gradiva,
– urejanje spletnih strani sveta in
– druge strokovne in administrativne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta.
(4) Sekretar je upravičen do nagrade skladno z določbami 229. člena zakona.
(5) Za naloge iz tretjega odstavka tega člena je sekretar odgovoren predsedniku sveta.
IV. KONSTITUIRANJE SVETA
11. člen
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik dotedanjega sveta najpozneje v petnajstih dneh po imenovanju vsaj dveh tretjin članov sveta in začetku veljavnosti mandata novega sveta.
(2) Do izvolitve predsednika sveta sejo vodi predsednik dotedanjega sveta.
12. člen
Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri mora biti prisotnih večina članov sveta.
V. ODLOČANJE SVETA
13. člen
(1) Svet veljavno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti, če je na seji navzoča večina članov sveta (vsaj šest članov).
(2) Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta.
VI. SEJE SVETA
14. člen
(1) Svet dela in odloča na sejah, ki so javne.
(2) Seje so redne in izredne, izjemoma tudi dopisne.
(3) Redne seje skliče predsednik sveta in se sklicujejo najmanj dvakrat letno.
(4) Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj štirih članov sveta ali če to zahteva direktor agencije.
15. člen
Seje sveta potekajo praviloma na sedežu sveta.
16. člen
(1) Seji sveta lahko prisostvujeta direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije.
(2) Seje sveta se na podlagi predloga direktorja lahko udeležijo po potrebi tudi drugi zaposleni v agenciji.
(3) Predsednik sveta lahko na sejo ali k posamezni točki dnevnega reda povabi tudi zunanje strokovnjake ali predstavnike državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij.
17. člen
(1) Svet lahko določi, da se določena točka dnevnega reda obravnava na zaprtem delu seje, na katerem so prisotni le člani sveta, direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije ter posebej vabljeni k posamezni točki dnevnega reda.
(2) Zaprti del seje mora biti evidentiran v zapisniku o seji sveta, zapisnik o zaprtem delu seje pa se lahko po odločitvi sveta nahaja v posebnem dodatku, ki se pošlje samo članom sveta.
18. člen
(1) V nujnih in izjemnih primerih, ko ni možno pravočasno sklicati seje sveta, lahko svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na dopisni seji.
(2) Dopisno sejo skliče predsednik sveta ter določi rok, v katerem naj člani glasujejo, ki ne sme biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni. Če se dopisna seja skliče tik pred končanjem delovnega dne ali po njem, se ne sme končati pred 10. uro naslednjega delovnega dne.
(3) Sekretar sveta ugotovi dosegljivost članov sveta in jim naznani dopisno sejo.
(4) Sekretar sveta po navodilih predsednika objavi sklic dopisne seje ter gradivo za odločanje na dopisni seji skupaj z glasovnico pošlje vsem članom sveta po elektronski pošti ali na drug primeren način. Glasovnica mora vsebovati predlog sklepa in označbi ZA in PROTI.
(5) Predsednik sveta lahko zahteva, da so gradivo in odgovori po elektronski pošti digitalno podpisani.
(6) Na vrnjene glasovnice se zapiše datum in ura prispetja na svet, če nista razvidna že iz same glasovnice.
(7) Odločitev je na dopisni seji veljavno sprejeta, če zanjo do izteka roka za glasovanje glasuje večina vseh članov sveta ali če v tem roku proti njenemu sprejemu ni glasovala več kot polovica članov sveta.
(8) Če odločitev na dopisni seji ni veljavno sprejeta, mora predsednik sveta zadevo uvrstiti na prvo naslednjo redno ali izredno sejo sveta.
(9) O dopisni seji se sestavi zapisnik, ki ga svet potrdi na naslednji redni ali izredni seji.
VII. SKLIC SEJE
19. člen
(1) Seje sveta sklicuje predsednik sveta skladno s 14. členom tega poslovnika.
(2) Člane sveta se vabi na sejo s pisnim vabilom.
(3) Vabilo za sejo sveta s predlogom dnevnega reda in gradivom se pošlje članom sveta in drugim vabljenim najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo. V kolikor se člani strinjajo, se lahko dnevni red z gradivom dopolni tudi v roku, ki je krajši od 7 dni.
(4) Vabilo za sejo sveta s sejnim gradivom za posamezno točko dnevnega reda se pošlje tudi vsem vabljenim k tej točki dnevnega reda.
(5) V primerih, ki jih predsednik sveta oceni kot nujne, lahko skliče sejo sveta v roku, krajšem od sedmih dni, tudi po telefonu, telefaksu, elektronski pošti ali na drug primeren način.
(6) Sklic seje in predlog dnevnega reda pripravi predsednik sveta.
20. člen
Predlagatelj sklica mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere je predlagal sklic seje. Če je gradivo, obravnavano na seji sveta, pomanjkljivo, lahko predsednik sveta tako gradivo zavrne in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni.
21. člen
(1) Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta.
(2) V primeru, da se član sveta iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja sveta.
VIII. VODENJE IN POTEK SEJE SVETA
22. člen
(1) Seje sveta vodi predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta najprej ugotovi udeležbo na seji oziroma sklepčnost. Navzočnost članov se ugotovi na podlagi podpisov na listi prisotnih na seji, ki je priloga zapisnika seje sveta.
(3) Člani sveta in drugi prisotni na seji ne smejo med potekom seje uporabljati mobilnih telefonskih naprav oziroma drugih naprav z namenom snemanja.
23. člen
(1) Ko predsednik začne sejo, seznani svet, kdo izmed članov in drugih vabljenih na sejo ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti oziroma kdo ni opravičil svoje odsotnosti.
(2) Na začetku seje lahko predsednik daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
24. člen
(1) Na začetku seje svet določi dnevni red.
(2) Vsak član sveta lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
(3) O vsaki predlagani spremembi ali dopolnitvi dnevnega reda se odloča posebej.
(4) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanje nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
25. člen
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu, ki ga lahko svet med sejo spremeni, če s tem soglaša večina na seji navzočih članov.
(2) Prva točka dnevnega reda seje je praviloma potrditev osnutka zapisnika prejšnje seje.
(3) Predsednik ali vsak član sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. To lahko stori tudi oseba, vabljena na sejo, katere izjava je povzeta v zapisniku, vendar le v delu, ki se nanaša na to izjavo. O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči svet brez razprave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(4) Predsednik sveta tudi seznani člane sveta z uresničitvijo sklepov prejšnje seje.
26. člen
(1) Seja se nadaljuje po posameznih točkah dnevnega reda.
(2) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda se lahko poda kratka obrazložitev.
(3) V kolikor so poročevalci po posameznih točkah, ki podajo kratko obrazložitev, uslužbenci agencije, le-ta pripravi seznam poročevalcev po posameznih točkah dnevnega reda in ga izroči predsedniku sveta najkasneje pred začetkom seje. Poročevalec je navzoč na seji sveta praviloma samo pri tisti točki dnevnega reda, pri kateri je določen za poročevalca.
(4) K posamezni točki dnevnega reda poda poročevalec uvodno krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila, če je to potrebno.
(5) Ko poročevalec konča z obrazložitvijo, predsednik sveta odpre razpravo. Na posebna vprašanja članov sveta praviloma odgovarja poročevalec, vedno pa lahko odgovori oziroma dajeta dodatna pojasnila tudi direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije.
27. člen
(1) Na seji lahko razpravlja le član, ki se je prijavil k razpravi.
(2) Člani sveta se k razpravi prijavijo z dvigom rok in prevzemajo besedo, ko jih k besedi pozove predsednik sveta.
(3) V razpravi lahko sodelujejo tudi drugi prisotni na seji sveta, če jih predsednik sveta po predhodni prijavi pozove k besedi, razen praviloma poročevalec ali direktor oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije.
(4) Predsednik sveta daje besedo po vrsti prijav.
(5) Razprave na seji praviloma časovno niso omejene, če svet na seji ne sklene drugače.
28. člen
(1) Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo.
(2) Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
29. člen
(1) Član sveta oziroma drug razpravljavec sme govoriti le o vprašanjih, oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda.
(2) Predsednik skrbi, da razpravljavca nihče ne ovira pri govoru.
(3) Če se razpravljavec oddalji od vprašanja, ki ga svet obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.
(4) Če se razpravljavec na opozorilo ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo.
30. člen
(1) Predsednik sveta lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se izkaže, da je za odločanje o stvari treba dobiti nove podatke ali dopolniti obstoječe gradivo.
(2) Predsednik sveta sklene razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih članov.
(3) Predsednik sveta lahko časovno omeji razpravljanje na seji, če so imeli vsi člani sveta možnost o vprašanju razpravljati in če je vprašanje dovolj razčiščeno, da lahko svet o njem odloča.
31. člen
(1) Svet lahko sklene, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane.
(2) Glasovanje o vsaki točki je ločeno.
32. člen
Tudi med tekom razprave lahko svet odloči, da se umakne posamezna točka z dnevnega reda. V tem primeru svet preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda.
33. člen
(1) Po končani razpravi da predsednik sveta predlog odločitve na glasovanje. Preden se začne glasovanje, predsednik objavi besedilo predloga sklepa, o katerem se odloča.
(2) Če je o posameznem vprašanju podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.
34. člen
Razprava o posamezni točki dnevnega reda oziroma o zadevi se na seji sveta vodi oziroma konča tako, da svet:
– sprejme predlog v predloženi obliki ali
– sprejme predlog z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi, ali
– zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega proučevanja ali
– sprejme sklep, da se odločitev odloži do ene izmed naslednjih sej sveta.
35. člen
(1) Glasovanje na seji sveta je praviloma javno.
(2) Javno glasujejo člani sveta tako, da jih predsednik sveta pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu.
(3) Člani sveta glasujejo hkrati z dvigom rok.
(4) V zapisnik se napiše, koliko članov sveta je glasovalo ZA in koliko PROTI predlogu ter koliko se jih je vzdržalo.
(5) Vsak član sveta ima pravico, da pri glasovanju obrazloži svoje stališče in zahteva, da se v zapisnik vnese njegovo ločeno mnenje oziroma bistveni deli njegove izjave.
36. člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi tega rezultata razglasi ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
37. člen
(1) Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo sveta.
(2) V primeru, da predsednik sveta med sejo ugotovi, da ni več navzoča večina članov, sejo zaključi ali prekine z dogovorom navzočih članov sveta o datumu in uri sklica nadaljevanja seje sveta.
IX. VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV SVETA
38. člen
(1) Član sveta ima pravico predlagati svetu, da zahteva od agencije, ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije, drugih državnih organov ali drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. Prav tako lahko agenciji poda pobude za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njene pristojnosti.
(2) Agencija ter organi in akterji iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na zastavljena vprašanja in posredovati pojasnila v pisni obliki. Pisni odgovor mora biti posredovan kot priloga k zapisniku vsem članom sveta s sklicem.
39. člen
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki.
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4) Postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(5) Vse pobude in vprašanja so vključena v zapisnik seje, odgovori pa kot priloga k zapisniku.
40. člen
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora predsednik uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
X. ZAPISNIK
41. člen
(1) O seji sveta se vodi zapisnik.
(2) Zapisnik obsega navedbo številke seje in vrste seje, kraja, datuma in ure začetka ter zaključka seje, imena navzočih in odsotnih članov sveta, imena drugih navzočih na seji, pri čemer se vselej navede, pri katerih točkah dnevnega reda so bili navzoči, če se niso udeležili celotnega poteka seje, navedbo osebe, ki vodi sejo, oziroma posamezne točke dnevnega reda, opis gradiva seje, sprejet dnevni red, navedbo o potrditvi zapisnika prejšnje seje ali sej, v kolikor je bila izvedena tudi dopisna seja ali seje, formulacije sklepov, odločitev, mnenj, priporočil, predlogov in drugih aktov, sprejetih na seji, ter izid glasovanja o posameznih zadevah.
(3) Pri odloženih točkah se navede, na čigav predlog je bila točka odložena.
42. člen
Za zapisnik dopisne seje se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena. Obvezna priloga zapisnika dopisne seje so glasovnice o glasovanju članov o predloženih sklepih.
43. člen
(1) Za pripravo osnutka zapisnika je zadolžen sekretar sveta, ki lahko pripravi še osnutek zapisnika v skrajšani obliki zaradi informiranja javnosti.
(2) Zapisniki redne, izredne ali dopisne seje sveta se praviloma potrjujejo na naslednji redni ali izredni seji.
(3) Zapisnik seje sveta je potrjen, če je za potrditev zapisnika glasovala večina navzočih članov sveta.
(4) Sprejeti zapisnik podpiše predsednik sveta.
(5) Sprejeti zapisnik se pošlje v vednost direktorju agencije in ministru oziroma predstavnikom ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije.
XI. VOLITVE
44. člen
Če ni drugače določeno, se volitve izvajajo po pravilih, ki veljajo za sprejemanje drugih sklepov.
45. člen
(1) Predsednika in namestnika predsednika izvolijo člani sveta izmed sebe.
(2) Kandidata za predsednika in namestnika predsednika ima pravico predlagati vsak član sveta.
46. člen
(1) Svet izmed svojih članov izbere in predlaga predstavnika za člana sveta agencije.
(2) Predstavnik v svetu agencije mora izpolnjevati zakonsko določene pogoje.
(3) Svet predstavnika v svetu agencije izbere z glasovanjem.
XII. MNENJE, PRIPOROČILO ALI PREDLOG SVETA
47. člen
(1) Mnenje, priporočilo ali predlog sveta iz prvega odstavka 6. člena mora vsebovati:
– osnovne podatke o seji sveta, na kateri je bilo mnenje, priporočilo ali predlog svet sprejet (datum in kraj seje, zasedbo sveta, v kateri je bila odločitev sprejeta, izid glasovanja),
– osnovne podatke o zadevi, ki je predmet mnenja, priporočila ali predloga sveta,
– izrek mnenja, priporočila ali predloga in
– obrazložitev razlogov za odločitev.
(2) Svet mora pri objavi mnenja, priporočila ali predloga primerno upoštevati prepoved razkritja poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov.
48. člen
Končno besedilo mnenja, priporočila ali predloga podpiše predsednik sveta, za njegovo pravočasno posredovanje naslovniku ali objavo skladno s tretjim odstavkom 5. člena pa poskrbi sekretar sveta.
XIII. LETNO POROČILO O DELU SVETA
49. člen
(1) Svet pripravi in sprejme letno poročilo o delu sveta v prvem trimesečju tekočega leta.
(2) Letno poročilo je zbirno poročilo o delu sveta v preteklem koledarskem letu, ki vsebuje zlasti podatke o:
– članih sveta,
– številu sej sveta in udeležbi na sejah,
– javnosti delovanja sveta,
– zadevah, ki jih je svet obravnaval na osnovi poročil agencije,
– zadevah, ki jih je svet obravnaval na osnovi zaprosila agencije za mnenje s področja delovanja sveta,
– mnenjih, priporočilih in predlogih sveta s področja njegovega delovanja,
– sodelovanju sveta pri pripravi predpisov,
– sodelovanju z drugimi institucijami doma in v tujini ter
– drugih aktivnostih sveta.
(3) Letno poročilo se izdela v obliki, ki je primerna za objavo za javnost.
50. člen
(1) Predlog letnega poročila pripravi predsednik sveta v sodelovanju s sekretarjem sveta in ga predloži svetu v sprejem. Svet lahko za sodelovanje pri pripravi letnega poročila imenuje tudi druge člane sveta.
(2) Predlog letnega poročila se sprejme na seji sveta, vključno s predlogi za njegovo spremembo ali dopolnitev.
51. člen
(1) Končno besedilo letnega poročila pripravi sekretar sveta, podpiše pa predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta predloži sprejeto letno poročilo državnemu zboru.
(3) Sekretar po nalogu predsednika letno poročilo pošlje v državni zbor in poskrbi za objavo na spletnih straneh sveta.
XIV. IZOGIBANJE NASPROTJU INTERESOV
52. člen
(1) Člani sveta so se pri opravljanju funkcije člana sveta ter pri obravnavanju in ali odločanju o zadevah s področja delovanja sveta dolžni izogibati nasprotju interesov, to je okoliščinam, v katerih zasebni interes člana vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje nalog člana sveta. Zasebni interes člana sveta pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
(2) Član sveta, ki se znajde v nasprotju interesov, se mora takoj izločiti iz obravnave in odločanja v konkretni zadevi.
53. člen
(1) Če član sveta ugotovi, da bo svet obravnaval in ali odločal o zadevi, za katero oceni, da bi njegovo sodelovanje v očeh zunanjega opazovalca predstavljalo (pa čeprav po njegovem mnenju neutemeljen) videz nasprotja interesov in obremenilo postopek ali odločitev z etičnimi vprašanji, mora o tem čim prej obvestiti predsednika sveta, vendar najpozneje do začetka seje sveta.
(2) Izločitev člana sveta zaradi nasprotja interesov v konkretni zadevi lahko predlagajo tudi drugi člani sveta najpozneje do začetka seje sveta, na kateri se zadeva obravnava. Predlog za izločitev mora biti pisno obrazložen.
54. člen
(1) O izločitvi člana sveta odloči svet na začetku seje, na kateri se razpravlja in odloča v zvezi z zadevo, ki je predmet izločitve.
(2) O izločitvi odloči svet z glasovanjem. Član sveta, o katerega izločitvi se odloča, nima pravice glasovanja.
(3) Sklep o izločitvi se vnese v zapisnik seje sveta.
(4) Član sveta, za katerega je svet sprejel sklep o izločitvi, se izloči iz obravnave in glasovanja o konkretni zadevi ter se mu onemogoči, da bi kakorkoli drugače vplival na obravnavo te zadeve.
XV. DELOVNA TELESA SVETA
55. člen
Svet lahko za pripravo strokovnih podlag za odločanje ustanovi stalna ali začasna delovna telesa.
56. člen
(1) Delovna telesa se ustanovijo za določen ali nedoločen čas, za določene naloge ali za določeno področje.
(2) V sklepu sveta o ustanovitvi delovnega telesa se opredeli vrsta in način dela delovnega telesa, njegovo delovno področje in sestava, mandat ter morebitni drugi pogoji za delo delovnega telesa.
57. člen
(1) Člane delovnih teles imenuje svet izmed članov sveta, izmed zaposlenih v agenciji, ki jih predlaga direktor, uslužbencev ministrstva, ki jih predlaga minister, pristojen za elektronske komunikacije, ali zunanjih strokovnjakov.
(2) Skupino vodi in predstavlja predsednik ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik sveta.
XVI. POVRAČILA STROŠKOV IN NAGRADE
58. člen
(1) Za svoje delo imajo člani sveta pravico do povračila stroškov in nagrade, v skladu z odlokom o ustanovitvi sveta.
(2) Predsedniku in članom sveta pripada nagrada:
– za udeležbo na redni seji,
– za udeležbo na izredni seji,
– za sodelovanje v delovni skupini,
– za pripravo gradiva za seje,
– za pripravo gradiva v okviru delovnih skupin,
– za sklic in vodenje seje.
(3) Najvišjo višino mesečne nagrade, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, določi državni zbor v odloku o ustanovitvi sveta.
(4) Konkretno višino nagrad za posamezne člane s sklepom določi predsednik sveta, praviloma za preteklo sejo, in odgovarja za to, da je višina plačila določena v skladu s tem poslovnikom in odlokom o ustanovitvi sveta.
(5) Pri obračunu za povračilo stroškov se uporabljajo predpisi, ki veljajo za javne uslužbence.
(6) Sredstva za povračilo stroškov in nagrade za člane sveta zagotavlja agencija.
XVII. KONČNE DOLOČBE
59. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik sveta za elektronske komunikacije, Uradni list RS, št. 53/05.
(2) Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 28. junija 2013
Predsednik
Sveta za elektronske komunikacije
dr. Dušan Caf l.r.