Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2013 z dne 18. 1. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2013 z dne 18. 1. 2013

Kazalo

161. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2013, stran 512.

Na podlagi 10., 11. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2013
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (v nadaljnjem besedilu: IAKS) ter podrobna pravila v zvezi z navzkrižno skladnostjo za izvajanje:
– Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1760/2000/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 506/2010 z dne 14. junija 2010 o spremembi Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 21/2004 glede ovc in koz v živalskih vrtovih (UL L št. 149 z dne 15. 6. 2010, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 21/2004/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 209 z dne 11. 8. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 121/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2012 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 1234/2007 glede razdeljevanja prehrambnih proizvodov najbolj ogroženim osebam v Uniji (UL L št. 44 z dne 16. 2. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1290/2005/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 171 z dne 23. 6. 2006, str. 90), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 375/2012 z dne 2. maja 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 118 z dne 3. 5. 2012, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 885/2006/ES);
– Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31. 1. 2009, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 671/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2012 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z uporabo neposrednih plačil kmetom za leto 2013 UL L št. 204 z dne 31. 7. 2012, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 73/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 z dne 7. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 94 z dne 8. 4. 2009, str. 38), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 34/2011 z dne 18. januarja 2011 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 288/2009 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi s pomočjo Skupnosti za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah (UL L št. 14 z dne 19. 1. 2011, str. 6), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 288/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 666/2012 z dne 20. julija 2012 o spremembi uredb (ES) št. 2092/2004, (ES) št. 793/2006, (ES) št. 1914/2006, (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009, (ES) št. 1122/2009, (EU) št. 817/2010 in (EU) št. 1255/2010 glede obveznosti sporočanja v okviru skupne organizacije kmetijskih trgov in shem neposrednih podpor za kmete (UL L št. 194 z dne 21. 7. 2012, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1120/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 666/2012 z dne 20. julija 2012 o spremembi uredb (ES) št. 2092/2004, (ES) št. 793/2006, (ES) št. 1914/2006, (ES) št. 1120/2009, (ES) št. 1121/2009, (ES) št. 1122/2009, (EU) št. 817/2010 in (EU) št. 1255/2010 glede obveznosti sporočanja v okviru skupne organizacije kmetijskih trgov in shem neposrednih podpor za kmete (UL L št. 194 z dne 21. 7. 2012, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1121/2009/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L št. 316 z dne 2. 12. 2009, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. oktobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1122/2009/ES);
– Uredbe Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 25 z dne 28. 1. 2011, str. 8), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 937/2012 z dne 12. oktobra 2012 o spremembi uredb (ES) št. 1122/2009 in (EU) št. 65/2011 glede načina za določanje uporabljene obrestne mere za neupravičena plačila, ki se izterjajo od upravičencev sheme neposrednih podpor za kmete iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, podpore za razvoj podeželja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 in podpore za vinski sektor iz Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 280 z dne 13. 10. 2012, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 65/2011/EU).
(2) Elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se uporabljajo za:
– uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu;
– uveljavljanje plačil iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi osi 2).
(3) Posamezni elementi IAKS-a iz 15. člena Uredbe 73/2009/ES se v celoti ali delno uporabijo tudi za:
– uveljavljanje ukrepov iz predpisa, ki ureja ukrepe 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013, ki se nanašajo na posamezno kmetijsko gospodarstvo;
– uveljavljanje podpore za prestrukturiranje vinogradniških površin in podpore za zeleno trgatev iz predpisa, ki ureja trg z vinom;
– vračila neupravičenih plačil zneskov pomoči Evropske unije za oskrbo otrok v izobraževalnih ustanovah s sadjem in zelenjavo, predelanim sadjem in zelenjavo ter proizvodi iz banan na podlagi sistema razdeljevanja sadja v šolah iz predpisa, ki ureja ureditev trga s svežim sadjem in zelenjavo;
– ukrepe kmetijske politike iz predpisa, ki ureja finančne pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu, ki se nanašajo na posamezna kmetijska gospodarstva, ter
– državne pomoči s področja kmetijstva.
(4) V predpisih, ki določajo ukrepe iz prejšnjega odstavka, se določi, kateri elementi IAKS-a in v kolikšnem obsegu se uporabijo pri posameznem ukrepu.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
a) navzkrižna skladnost so predpisane zahteve ravnanja ter dobri kmetijski in okoljski pogoji, določeni v predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, in predpisu, ki ureja ukrepe osi 2;
b) skupina rastlin je skupina posevkov iz 56. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. člena Uredbe 65/2011/EU;
c) kmetijska parcela je enota rabe ali poljina iz 1. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in pomeni strnjeno površino zemljišča znotraj grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), na kateri se goji ena skupina rastlin. Če se zahteva ločena prijava kmetijske rastline znotraj skupine rastlin, potem ta prijava razmeji kmetijsko parcelo;
d) poljina je strnjena površina posamezne kmetijske rastline na njivi ali hmeljišču v premeni znotraj enega GERK-a;
e) kmetijsko zemljišče je orno zemljišče iz točke a) 2. člena Uredbe 1120/2009/ES in pomeni kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KZU), ki ga nosilec tega gospodarstva prijavi v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot GERK-e z naslednjimi vrstami dejanske rabe: 1100 – njiva, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, če poteka pridelava na zemljišču, 1190 – rastlinjak, če poteka pridelava na zemljišču, 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, 1160 – hmeljišče, 1230 – oljčnik, 1240 – ostali trajni nasadi in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
f) trajni travnik je trajni pašnik iz 2. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES in vključuje GERK-e z vrsto dejanske rabe 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
g) trajni nasadi so vinogradi, hmeljišča, intenzivni sadovnjaki, vključno z nasadi jagod, oljčniki in ekstenzivni oziroma travniški sadovnjaki, ki so vpisani v RKG;
h) ugotovljena površina KZU je tista površina KZU, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem ter pomeni površino iz 23. točke 2. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma iz točke c) drugega odstavka 6. člena Uredbe 65/2011/EU;
i) ugotovljena površina ekstenzivnega kraškega pašnika je tista površina ekstenzivnega kraškega pašnika, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem in pomeni površino iz točke c) drugega odstavka 6. člena Uredbe 65/2011/EU;
j) zbirna vloga je enotni zahtevek iz 10. člena Uredbe 1122/2009/ES;
k) zapisnik o kontroli je poročilo o kontroli iz 32. in 54. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 13. člena Uredbe 65/2011/EU in
l) potencialno upravičena žival za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi je žensko govedo, ki teli od 2. septembra 2012 do 1. septembra leta 2013 in je hkrati mesne pasme ali rojeno s križanjem z mesno pasmo, vendar morajo biti križanci najmanj 50 odstotkov dovoljene pasme (nedovoljene pasme so navedene v Prilogi IV Uredbe 1121/2009/ES).
3. člen
(pristojni organ)
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pristojni organ za izvajanje IAKS-a, vključno s kontrolo upravičenosti in navzkrižne skladnosti.
4. člen
(nosilec kmetijskega gospodarstva)
(1) Za kmetijsko gospodarstvo vlaga zbirno vlogo in zahtevke za ukrepe kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je tudi prejemnik sredstev, razen če je s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe določeno drugače.
(2) Vsa kmetijska gospodarstva morajo pri izpolnjevanju zahtevkov uporabljati identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID).
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe 1122/2009/ES lahko nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je hkrati tudi nosilec kmetijskega gospodarstva – planina (v nadaljnjem besedilu: KMG – planina) ali kmetijskega gospodarstva – skupni pašnik (v nadaljnjem besedilu: KMG – skupni pašnik), v posameznem letu vloži zbirne vloge za vsa kmetijska gospodarstva, na katerih je v RKG določen za nosilca kmetijskega gospodarstva.
(4) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je v postopku izbrisa iz RKG in je v letu 2012 za nekatere površine uveljavljal kmetijsko okoljske podukrepe iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 (v nadaljnjem besedilu: podukrepi KOP), v letu 2013 pa iste površine uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, elektronsko izpolni obrazec F iz petega odstavka 11. člena te uredbe in ga pošlje agenciji praviloma v elektronski obliki od 26. februarja do vključno 31. avgusta 2013.
(5) Agencija nakazuje sredstva za ukrepe kmetijske politike iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe nosilcu kmetijskega gospodarstva na transakcijski račun, ki ga nosilec navede na obrazcu A iz točke a četrtega odstavka 10. člena te uredbe.
5. člen
(identifikacijski sistem za zemljišča)
(1) Identifikacijski sistem za zemljišča, ki se uporablja v okviru IAKS-a, temelji na GERK-ih. GERK je referenčna parcela za IAKS in je enolično določen z identifikacijsko oznako GERK-PID.
(2) Na zbirni vlogi in zahtevkih se za posamezen GERK obvezno navede GERK-PID, domače ime GERK-a, vrsta dejanske rabe in površina.
(3) Če je na GERK-u z vrsto dejanske rabe 1100 – njiva ali 1160 – hmeljišče, ki je v premeni, več poljin, se meje med njimi pri vnosu v zbirno vlogo vnesejo grafično. Površina tako opredeljene poljine je podlaga za uveljavljanje zahtevkov.
(4) Površina poljine se izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo poljine, in je izražena v m2.
(5) Podatki o površinah zahtevkov se navedejo v hektarjih na dve decimalki.
6. člen
(splošna načela v zvezi s kmetijskimi zemljišči)
(1) Za izvajanje devetega odstavka 13. člena Uredbe 1122/2009/ES je minimalna površina kmetijske parcele, za katero se lahko uveljavlja zahtevek, 0,1 hektarja, razen če je v predpisih, ki urejajo ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, določeno drugače.
(2) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi članici Evropske unije in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obravnavi zahtevkov upošteva pri izračunu obtežbe za podukrepe KOP, pri izračunu letnega vnosa dušika iz 7. člena te uredbe in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, če leži v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva in če nosilec kmetijskega gospodarstva priloži izjavo, da za to zemljišče ne uveljavlja pomoči v sosednji državi članici Evropske unije.
(3) Kmetijsko zemljišče, ki leži v sosednji državi nečlanici Evropske unije in je v RKG vpisano kot del kmetijskega gospodarstva, se pri obravnavi zahtevkov ne upošteva pri izračunu obtežbe za podukrepe KOP, pri izračunu vnosa dušika iz 7. člena te uredbe in pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(4) Če ima kmetijsko gospodarstvo živali na paši na trajnih travnikih v skupni rabi vsaj 80 dni na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se mu sorazmerni delež površin v skupni rabi upošteva pri izračunu obtežbe za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Sorazmerni delež površin trajnih travnikov, ki se priključijo posameznemu kmetijskemu gospodarstvu, se izračuna tako, da se upošteva delež površine, ki ga na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik uporabljajo živali posameznega kmetijskega gospodarstva. Pri izračunu se upoštevajo podatki o površinah trajnih travnikov z obrazca D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, vse živali, navedene na obrazcu Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, z upoštevanjem koeficientov za preračun v število glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), navedenih na tem obrazcu, in število dni, ko so živali na paši.
(5) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo za KMG – planina v individualni rabi.
(6) Površina avtohtonih in tradicionalnih sort v trajnem nasadu se izračuna po enačbi:
                                 površina GERK-a X število
                                    sadik avtohtonih in
 površina avtohtonih                tradicionalnih sort
  in tradicionalnih      =    -------------------------------
         sort                        število vseh sadik
                                      v trajnem nasadu
7. člen
(letni vnos dušika iz živinskih gnojil)
(1) Letni vnos dušika na posameznem kmetijskem gospodarstvu se izračuna tako, da se seštejejo letni vnosi dušika, izračunani po postopku iz šestega odstavka tega člena, ki jih prispevajo posamezne vrste in kategorije rejnih živali, ter delijo z ugotovljeno površino KZU in ugotovljeno površino ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK-e z obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 10. člena te uredbe. Pri kmetijskih gospodarstvih, ki v tekočem letu oddajajo ali nabavljajo živinska gnojila, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih ali nabavljenih živinskih gnojilih z obrazca B1 iz točke c) četrtega odstavka 10. člena te uredbe in vsebnost dušika v teh gnojilih iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Letni vnosa dušika se izračuna z upoštevanjem GVŽ.
(2) GVŽ posameznih vrst in kategorij rejnih živali se izračuna posebej za govedo, posebej za druge rejne živali in posebej za živali, ki se redijo v turnusih. Za izračun GVŽ za govedo agencija prevzame podatke iz centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar 2013 in na štiri naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor dva tedna po njihovi določitvi. Za izračun GVŽ za druge rejne živali se upoštevajo podatki o številu živali na dan 1. februar 2013, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Za prašiče pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu GVŽ upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 10. člena te uredbe predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(3) GVŽ goveda se izračuna kot zmnožek aritmetičnega povprečja števila posameznih kategorij govedi iz CRG na pet datumov iz prejšnjega odstavka in ustreznih koeficientov GVŽ iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. GVŽ drugih rejnih živali se izračuna tako, da se število drugih rejnih živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz priloge 1 te uredbe. GVŽ prašičev pitancev in perutnine, ki se redijo v turnusih, se izračuna tako, da se povprečno število živali v turnusu pomnoži s skupnim številom dni vseh turnusov in ustreznim koeficientom GVŽ iz priloge 1 te uredbe ter deli s 365.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se GVŽ za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2, in številu dni, ko so živali na paši, ter koeficientov GVŽ iz Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik.
(5) Ne glede na določbo drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik, za katero je izvedena kontrola rejnih živali na kraju samem, pri računanju GVŽ upoštevajo tudi ugotovitve kontrolorja o številu živali posameznih kategorij goveda, številu drugih rejnih živali, povprečnem številu živali v turnusu in skupnem številu dni vseh turnusov.
(6) Letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorije živali se izračuna po enačbi:
LVN (kg N) = n x LKN (kg),
pri čemer je:
– LVN: letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorijo rejnih živali,
– n: GVŽ posamezne vrste oziroma kategorije živali, izračunan po postopku iz drugega do petega odstavka tega člena,
– LKN: letna količina dušika za en GVŽ posamezne vrste ali kategorije živali iz sedmega odstavka tega člena.
(7) Letna količina dušika za en GVŽ goveda, drobnice, kuncev in jelenjadi je 70 kg, za en GVŽ konjev, oslov, mezgov in mul 60 kg, za en GVŽ prašičev 80 kg in za en GVŽ perutnine 85 kg, razen za kokoši nesnice, za katere je 105 kg.
(8) Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svoje živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se količina letnega vnosa dušika zmanjša za količino, ki jo te živali prispevajo k izračunu letnega vnosa dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik.
II. VLOGE IN ZAHTEVKI
1. Splošno
8. člen
(vlaganje vlog)
(1) Vloge v skladu s to uredbo so: zbirna vloga iz 10. člena te uredbe, priloge iz 11. člena te uredbe, spremembe zbirne vloge iz 12. člena te uredbe in umiki zahtevkov iz 13. člena te uredbe.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja kateri koli ukrep iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, mora biti vpisan v RKG v skladu s predpisom, ki ureja RKG, in mora imeti v RKG prijavljena vsa KZU v Republiki Sloveniji. Podatke v RKG, ki so neusklajeni z določbami predpisa, ki ureja RKG, mora nosilec kmetijskega gospodarstva urediti na pristojni upravni enoti najpozneje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.
(3) V skladu s poenostavitvami postopkov iz prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec kmetijskega gospodarstva vloge iz prvega odstavka tega člena izpolnjuje elektronsko in jih pošlje agenciji v elektronski obliki, podpisane z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ali kot podpisan računalniški izpis.
(4) Za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog iz prvega odstavka tega člena agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev z uporabo varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije, ima dostop do vseh podatkov, ki se nanašajo na njegovo kmetijsko gospodarstvo in so potrebni za izpolnitev vlog, izvede elektronski vnos, vključno z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, in vloži vlogo v informacijski sistem agencije, ki mu izda potrdilo o uspešni vložitvi. Pooblaščenec za elektronsko izpolnjevanje in elektronsko vložitev vlog je lahko le oseba, zaposlena v javni službi za kmetijsko svetovanje.
(5) Če vlaga vloge pooblaščenec za elektronsko vložitev, se mora pred elektronsko vložitvijo vloge registrirati na agenciji. Šteje se, da je pooblastilo za vlogo, ki je vložena v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, dano skupaj z vlogo in nosilcu k vlogi ni treba priložiti pooblastila v fizični obliki. Nosilec kmetijskega gospodarstva in pooblaščenec morata hraniti pooblastilo še najmanj pet let od dneva, ko nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi sredstva.
(6) S podpisom na zbirni vlogi ali na posameznem zahtevku nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa.
(7) V skladu s predpisi iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe se za ukrepe kmetijske politike za leto 2013 upoštevajo podatki o GERK-ih za KZU, podatki o GERK-ih 1430 – ekstenzivni kraški pašnik, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo podukrepa KOP ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (EKP), podatki o avtohtonih in tradicionalnih sortah sadnih rastlin, vinske trte, hmelja in oljk, podatki o sadni vrsti in številu dreves ali grmov na hektar, podatki o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003, podatki o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OMD) in podatki o vključenosti GERK-ov v OMD, ki jih agencija na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge prenese iz RKG v svoj informacijski sistem v skladu s poenostavitvami postopkov iz drugega in ob upoštevanju prvega odstavka 20. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(8) Pri izpolnjevanju vlog iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo: Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, Šifrant avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin ter pomoči in Šifrant avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali.
9. člen
(objava podatkov)
(1) Agencija pred rokom za vložitev zbirne vloge za kmetijska gospodarstva, za katera so bile v letu 2012 oddane zbirne vloge, pripravi in na svoji spletni strani objavi opisne podatke o kmetijskem gospodarstvu, ki vključujejo stanje podatkov iz RKG na dan 13. januar 2013 in informacije o vključenosti GERK-a v posamezna območja. Grafični podatki o zemljiščih, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo prijavljene v RKG, so dostopni na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo): http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp, podatki o plačilnih pravicah pa na spletni strani agencije: http://pregled.arsktrp.gov.si/rpp.php. Dostop do podatkov, objavljenih na spletu, je mogoč z navedbo KMG-MID-a.
(2) Opisni podatki o kmetijskem gospodarstvu vključujejo:
a) podatke o vrsti kmetijskega gospodarstva;
b) podatke o KZU:
– GERK-PID,
– domače ime GERK-a,
– vrsto dejanske rabe GERK-a,
– površino GERK-a,
– podatek o povprečnem nagibu njiv, če je ta večji od 20 odstotkov,
– podatke o krajinskih značilnostih na posameznem GERK-u za krajinske značilnosti, določene v predpisu, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju;
c) podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
d) podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003 in
e) podatek o vključenosti GERK-a v območja, za katera veljajo določene zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo (vodovarstvena območja (VVO_13) in območje NATURA 2000 (NATURA_07)).
(3) Če so podatki v RKG neusklajeni, je navedena tudi informacija o neusklajenosti.
(4) Neusklajene podatke iz prejšnjega odstavka nosilec kmetijskega gospodarstva uredi na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.
2. Zbirna vloga in zahtevki
10. člen
(zbirna vloga)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev, vključno z nosilci KMG – planina in KMG – skupni pašnik, morajo od 26. februarja do 6. maja 2013 pri agenciji vložiti zbirno vlogo, če:
– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe ali imajo obveznosti za izvajanje podukrepov KOP in v tem letu za te podukrepe ne uveljavljajo zahtevkov,
– uveljavljajo katerega od ukrepov kmetijske politike iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe in opravljajo kmetijsko dejavnost na KZU v skladu s točko c 2. člena Uredbe 73/2009/ES oziroma na ekstenzivnih kraških pašnikih ali redijo živali,
– so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti ali
– dajejo v promet živinska gnojila kmetijskim gospodarstvom.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki nimajo v uporabi kmetijskih zemljišč ter vzrejajo samo čebele in uveljavljajo le ukrepe iz programa za čebelarstvo, ni treba vložiti zbirne vloge.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo ukrepe iz tretjega odstavka 1. člena te uredbe, ni treba vložiti zbirne vloge, če je v predpisih, ki urejajo te ukrepe, določeno, da se za administrativno kontrolo posameznega ukrepa lahko uporabijo podatki iz RKG ali drugih evidenc.
(4) Zbirno vlogo sestavljajo:
a) obrazec A – Izjave nosilca kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: obrazec A);
b) obrazec B – Stalež rejnih živali na kmetijskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: obrazec B);
c) obrazec B1 – Oddaja in nabava živinskih gnojil (v nadaljnjem besedilu: obrazec B1);
d) obrazec D – Prijava površin kmetijskih rastlin in zahtevkov na površino (v nadaljnjem besedilu: obrazec D), ki vključuje:
– zahtevke za plačila na površino za ukrepe osi 2,
– prijavo upravičenih površin za izplačilo plačilnih pravic;
e) obrazec G – Zahtevek za podukrep KOP – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (v nadaljnjem besedilu: obrazec G);
f) obrazec E – Zahtevek za podukrep KOP – ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: obrazec E);
g) obrazec H – Zahtevek za podukrepe KOP za neprezimne posevke (v nadaljnjem besedilu: obrazec H).
h) obrazec Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi in Zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva.
(5) Če po izvedenih kontrolah iz III. poglavja te uredbe agencija v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, ugotovi, da se je nosilec kmetijskega gospodarstva z vložitvijo zahtevka za posamezen podukrep KOP prvič vključil v izvajanje tega podukrepa, se v skladu z izjavo pod točko 5 z obrazca A šteje, da se nosilec z letom 2013 obveže prevzeti nove obveznosti za izvajanje tega podukrepa v skladu s predpisanimi pogoji.
(6) Obvezne sestavine zbirne vloge so obrazci A, B in B1 ter na obrazcu D prijava vseh površin, kmetijskih rastlin in sort, če tako določajo predpisi, ki urejajo ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe. Oddaja obrazca B1 je obvezna, če kmetijsko gospodarstvo oddaja živinska gnojila.
(7) Na obrazcu B nosilec kmetijskega gospodarstva v razdelku »drugo« lahko navede samo naslednje rejne živali: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave, činčile, lame in drugo rastlinojedo divjad za prirejo mesa.
(8) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se obrazec B ne izpolnjuje, če na kmetijskem gospodarstvu ne redijo živali. V tem primeru se ob vnosu zbirne vloge v evidenco o finančnih pomočeh navede, da kmetijsko gospodarstvo ne redi živali.
(9) Ne glede na določbo šestega odstavka tega člena se obrazec D ne izpolnjuje, če kmetijsko gospodarstvo nima KZU oziroma ekstenzivnih kraških pašnikov.
(10) Obrazec B1 vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki oddaja živinska gnojila, prejemnik živinskih gnojil pa s podpisom računalniškega izpisa obrazca B1 potrdi prejem gnojil. Podatki s tega obrazca se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za kmetijsko gospodarstvo, ki oddaja živinska gnojila, in za kmetijsko gospodarstvo, ki je prejemnik živinskih gnojil.
(11) Ne glede na rok za oddajo zbirne vloge iz prvega odstavka tega člena lahko nosilec kmetijskega gospodarstva obrazec B1 vloži na agencijo najpozneje do 31. avgusta 2013.
(12) Zbirna vloga mora biti v celoti pravilno izpolnjena. Na obrazec B se ob vnosu zbirne vloge prevzamejo podatki o govedu iz CRG po stanju na dan 1. februar 2013. Na obrazcu D nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline in, če je predpisano, tudi sorte rastlin, ki jih poseje jeseni leta 2012 ali spomladi leta 2013. Na obrazcu E nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline, za katere uveljavlja podukrep KOP ozelenitev njivskih površin (ZEL) oziroma podukrep KOP pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR) iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2. Na obrazcu H nosilec kmetijskega gospodarstva navede kmetijske rastline za neprezimne posevke, za katere uveljavlja podukrep KOP neprezimni posevki (NEP) oziroma podukrep KOP pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR) iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2.
11. člen
(priloge zbirne vloge)
(1) Kadar je na obrazcu D prijavljena konoplja, nosilec kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna dokazila za pridelavo konoplje iz prvega odstavka 13. člena Uredbe 1122/2009/ES agencija pridobi na ministrstvu najpozneje do 31. julija 2013.
(2) Kadar je na obrazcu D prijavljen vrtni mak, nosilec kmetijskega gospodarstva na tem obrazcu navede tudi sorte. Vsa potrebna dokazila za pridelavo vrtnega maka agencija pridobi na ministrstvu najpozneje do 31. julija 2013.
(3) Pri uveljavljanju ukrepov izravnalnih plačil za OMD in podukrepa KOP za planinsko pašo nosilec kmetijskega gospodarstva za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik najpozneje do 30. junija 2013 pošlje agenciji Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, če uveljavlja dodatek za pastirja, pa tudi kopijo pogodbe s pastirjem.
(4) Podatki z obrazca Zapisnik o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik se v skladu z Odločbo Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (UL L št. 235 z dne 4. 9. 2001, str. 23), zadnjič spremenjeno s Sklepom Komisije 2010/300/ES z dne 25. maja 2010 (UL L št. 127 z dne 26. 5. 2010, str. 19), uporabijo za sporočanje podatkov o premiku govedi. V tem primeru mora nosilec KMG – planina ali KMG – skupni pašnik poslati en izvod tega obrazca pooblaščenemu veterinarju najpozneje v sedmih dneh po prigonu živali na pašo.
(5) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so v letu 2012 na določenih površinah kmetijskega gospodarstva uveljavljali podukrepe KOP, v letu 2013 pa na istih površinah uveljavljajo podukrepe KOP druga kmetijska gospodarstva, vložijo kot prilogo zbirne vloge obrazec F – Prodaja/odstop zemljišč, vključenih v podukrepe KOP v predhodnem letu, drugemu kmetijskemu gospodarstvu.
(6) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, na določeni površini uveljavljajo spremembo pri podukrepu KOP sonaravna reja domačih živali (REJ) zaradi pojava koruznega hrošča, priložijo k zbirni vlogi tudi obrazec Vloga za uveljavljanje sprememb pri izvajanju podukrepov KOP zaradi pojava koruznega hrošča.
(7) Priloge iz tega člena nosilci kmetijskih gospodarstev pošljejo agenciji na način iz tretjega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.
12. člen
(spremembe zbirne vloge)
(1) Spremembe zbirne vloge po poteku roka za vlaganje iz prvega odstavka 10. člena te uredbe vloži nosilec kmetijskega gospodarstva najpozneje do 31. maja 2013 na agencijo v skladu s tretjim do šestim odstavkom 8. člena te uredbe in ob upoštevanju določb 14. člena Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka mora nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge le, če spremenjena kmetijska rastlina vpliva na višino plačila ali izpolnjevanje pogojev v zvezi z izvajanjem zahtevanega kolobarja pri naslednjih podukrepih KOP: ohranjanje kolobarja (KOL), ozelenitev njivskih površin (ZEL), integrirano poljedelstvo (IPL), integrirano vrtnarstvo (IVR), ekološko kmetovanje (EK), neprezimni posevki (NEP) in pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin (SOR).
(3) Ne glede na rok iz prvega odstavka tega člena mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge, če gre za konopljo ali vrtni mak. Vlogo za spremembo kmetijske rastline mora nosilec kmetijskega gospodarstva vložiti vedno tudi, kadar katero koli drugo kmetijsko rastlino nadomesti s konopljo ali vrtnim makom.
13. člen
(umik zahtevkov)
(1) Umik zahtevka za pomoč iz 25. člena Uredbe 1122/2009/ES nosilec pošlje elektronsko na način iz tretjega do šestega odstavka 8. člena te uredbe.
(2) Za potencialno upravičene živali iz točke l) 2. člena te uredbe se premik ženskega goveda ali njenega teleta na drugo lokacijo v obdobju obvezne reje, ki je sporočen v CRG, šteje kot pisni umik zahtevka, razen pri premikih na KMG-planino ali na KMG-skupni pašnik ali na sejem ali na razstavo.
14. člen
(pooblaščenec za vlaganje zahtevkov)
Če zahtevke za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike vlaga pooblaščenec nosilca kmetijskega gospodarstva, se sredstva nakažejo neposredno nosilcu kmetijskega gospodarstva.
15. člen
(javna služba za kmetijsko svetovanje)
(1) Če javna služba za kmetijsko svetovanje elektronsko izpolni in vloži zbirno vlogo iz 10. člena te uredbe, nosilec kmetijskega gospodarstva financira stroške vnosa v višini 31,40 eura na uro vnosa.
(2) Oseba, zaposlena v javni službi za kmetijsko svetovanje, ima za opravljanje nalog iz te uredbe in nalog, določenih v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, možnost vpogleda v:
– podatke iz RKG,
– podatke iz evidence o finančnih pomočeh za tekoče in predhodna leta,
– podatke o individualnih referenčnih količinah mleka,
– podatke iz CRG,
– podatke iz centralnega registra drobnice (v nadaljnjem besedilu: CRD),
– podatke iz centralnega registra prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš),
– podatke iz centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK),
– evidence, ki se uporabljajo za kontrolo navzkrižne skladnost in podukrepov KOP,
– podatke zemljiškega katastra in
– druge grafične podatke: zemljiškokatastrski prikaz, ortofoto in dejansko rabo iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
III. KONTROLE
1. Splošno
16. člen
(kontrole)
(1) Agencija v skladu z akreditacijskimi merili za kontrole, določenimi v Uredbi 885/2006/ES, za posamezna kmetijska gospodarstva, za katera je bila v tekočem letu izvedena kontrola na kraju samem, opravi dodatno preverjanje v skladu s točko C. (vi) priloge I Uredbe 885/2006/ES (v nadaljnjem besedilu: superkontrola). S superkontrolo se delno ali v celoti ponovijo že izvedene kontrole na kraju samem zaradi dodatnega preverjanja dela posameznih kontrolorjev in za izboljšanje učinkovitosti kontrole.
(2) Zahtevki za zadevno pomoč se zavrnejo, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo kontrole na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne omogoči izvedbe kontrole.
2. Kontrole upravičenosti
17. člen
(administrativne kontrole)
Agencija navzkrižno preverjanje iz 28. člena Uredbe 1122/2009/ES, administrativne kontrole za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz 11. člena Uredbe 65/2011/EU, in administrativne kontrole posebnih podpor iz 29. člena Uredbe 1122/2009/ES izvaja tako, da preverja podatke iz vlog glede na podatke iz podatkovnih zbirk ministrstva in drugih državnih organov, in sicer:
– podatke o zemljiščih in trajnih nasadih glede na podatke o GERK-ih iz RKG-ja;
– podatke o plačilnih pravicah, za katere se zahteva izplačilo, glede na podatke iz registra plačilnih pravic;
– pri zahtevkih za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin se preveri GVŽ iz referenčnih obdobij glede na GVŽ na kmetijskem gospodarstvu za leto 2013, tako kot je določeno v predpisu, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer se za govedo uporabijo podatki iz CRG, za drobnico pa podatki z obrazca B;
– zahtevke za ekstenzivno rejo ženskih govedi glede na podatke iz CRG na dan 1. december 2013 in na podatke o individualnih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2013;
– zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva glede na podatke o individualnih referenčnih količinah mleka po stanju na dan 1. april 2013 in podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev na podlagi Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003;
– zahtevke za izravnalna plačila za OMD glede na podatke o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev iz Elaborata območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji z dne 15. februarja 2003, podatke o vključenosti GERK-ov v OMD in podatke o točkah kmetijskega gospodarstva v OMD iz predpisa, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v OMD;
– posamezne zahtevke za podukrepe KOP glede na podatke iz naslednjih uradnih evidenc: evidence območij grbinastih travnikov (GRB_12), evidence osrednjega območja pojavljanja velikih zveri (ZVE_06), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje posebnih traviščnih habitatov (HAB_07), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje traviščnih habitatov metuljev (MET_07), evidence ekološko pomembnih območij – ohranjanje območja steljnikov (STE_07), evidence osrednjih območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območju NATURA 2000 (VTR_07), grafične evidence strmin in evidence najožjih vodovarstvenih območij razdeljenih na dva sloja (VVO_1_13_in VVO_1_13­_KOP) v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2, in območij vodnih teles (VOD_13), določenih v predpisu, ki ureja ukrepe osi 2;
– zahtevke za podukrep KOP – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, za govedi glede na podatke iz CRG;
– zahtevke za podukrepe KOP za integrirano in ekološko pridelavo glede na podatke o izdanih certifikatih za integrirano pridelavo in podatke o izdanih certifikatih ali potrdilih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil iz evidence pridelovalcev ekoloških ali integriranih kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– zahtevke za podukrepe KOP glede na evidenco izobraževanja kmetijskih gospodarstev;
– dovoljenja uporabnikom blata iz čistilnih naprav glede na podatke o izdanih dovoljenjih za uporabo blata iz čistilnih naprav;
– podatke iz zahtevkov, če je tako določeno v predpisih iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, glede na evidenco o finančnih podporah in ugotovitvah inšpekcijskega nadzora RKG;
– ime in priimek, enotno matično številko (EMŠO), davčno številko ter naslov nosilca kmetijskega gospodarstva in članov kmetije glede na podatke iz RKG;
– podatke o poslovnih subjektih glede na podatke iz poslovnega registra Slovenije.
18. člen
(kontrole na kraju samem za živali)
(1) Kontrole na kraju samem za živali se izvajajo v skladu z 41. do 45. členom Uredbe 1122/2009/ES in hkrati tudi za namene, določene v:
– Uredbi Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, str. 9), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1034/2010 z dne 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2003 o pregledih glede zahtev za identifikacijo in registracijo goveda (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010, str. 7);
– Uredbi Komisije (ES) št. 1505/2006 z dne 11. oktobra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 280 z dne 12. 10. 2006, str. 3), zadnjič spremenjeni z Uredbo Komisije (EU) št. 1033/2010 z dne 15. novembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1505/2006 glede letnih poročil držav članic o rezultatih pregledov opravljenih v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (UL L št. 298 z dne 16. 11. 2010, str. 5);
– predpisu, ki ureja ukrepe osi 2.
(2) Pri izračunu pomoči, znižanj in izključitev za plačila iz drugega odstavka 1. člena te uredbe se upoštevajo tudi podatki o nadzoru, ki ga opravijo uradni veterinarji organa, pristojnega za veterinarstvo, in podatki o nadzoru, ki ga opravi Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: IRSKO).
19. člen
(kontrola na kraju samem za površine)
Kontrole na kraju samem za sheme pomoči na površino in ugotovitev površin na kraju samem izvede kontrolor v skladu s 33. in 34. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 14. in 15. členom Uredbe 65/2011/EU, pri čemer upošteva tudi določbe predpisa, ki ureja RKG.
20. člen
(preverjanje konoplje in vrtnega maka)
Inšpektor IRSKO v skladu s 40. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki določa pogoje za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, opravi inšpekcijski pregled ter ugotovitve preverjanja predloži ministrstvu in agenciji, da jih upoštevata v skladu s predpisi.
21. člen
(stopnja kontrole in izbira vzorca za kontrolo na kraju samem)
(1) Agencija skupno število kontrol na kraju samem določi v skladu s 30. členom Uredbe 1122/2009/ES, za ukrepe osi 2 v skladu z 12. členom Uredbe 65/2011/EU in v skladu z določbami tega člena.
(2) Skupno število kontrol vključuje vsaj:
– 20 odstotkov površin s konopljo v skladu z 39. členom Uredbe 73/2009/ES;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva;
– pet odstotkov kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za posebne plačilne pravice brez upravičenih površin.
(3) Agencija izbere vzorec za kontrolo na kraju samem v skladu z 31. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri čemer dejavnike za izbiro vzorca kmetijskih gospodarstev za kontrolo na kraju samem in postopke kontrol določi v soglasju z ministrstvom.
22. člen
(daljinsko zaznavanje)
(1) Agencija izvede del kontrol površin na kraju samem z daljinskim zaznavanjem v skladu s 35. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Kontrola z daljinskim zaznavanjem vključuje fotointerpretacijo prijavljenih zahtevkov na ortofotih, narejenih iz satelitskih ali letalskih posnetkov tekočega leta z namenom ugotavljanja vrste dejanske rabe, vrste kmetijskih rastlin in merjenja površin.
(3) Če s fotointerpretacijo ni mogoče nedvoumno potrditi pravilnosti prijav dejanske rabe, vrste kmetijske rastline ali površine zahtevkov na posameznem GERK-u, je treba za zadevni GERK opraviti hiter terenski ogled, ki je sestavni del kontrole z daljinskim zaznavanjem. Kontrolor o izvedbi hitrega terenskega ogleda na kraju samem ne obvešča nosilca kmetijskega gospodarstva in lahko opravi ogled brez njegove navzočnosti.
23. člen
(zapisnik o kontroli)
(1) Kontrolor vse ugotovitve kontrole na kraju samem navede v zapisnik v skladu z 32. in 54. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 13. in 19. členom Uredbe 65/2011/EU ter določbami tega člena. Zapisnik o kontroli podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, če je bil navzoč pri izvedbi kontrole.
(2) Pri kontroli z daljinskim zaznavanjem iz prejšnjega člena, pri kateri niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti oziroma ni bila ugotovljena neustrezno prijavljena dejanska raba GERK-a, podpis nosilca kmetijskega gospodarstva v zapisniku o kontroli ni potreben.
(3) Če je ugotovitev neskladja pri kontroli na kraju samem, ki se nanaša na posamezen GERK, prostorsko opredeljena, je sestavni del zapisnika tudi grafični podatek o GERK-u, vključno z umestitvijo v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu.
(4) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno izvedena kontrola ali superkontrola na kraju samem za preveritev izpolnjevanja pogojev za posamezen ukrep iz drugega odstavka 1. člena te uredbe, se v skladu s pogoji za posamezen ukrep upoštevajo ugotovitve vseh izvedenih kontrol, razen pri kontroli površine in vrste dejanske rabe GERK-a, pri katerih se upošteva ugotovitev zadnje izvedene kontrole za posamezno površino.
(5) Če je po izvedeni kontroli na kraju samem ponovno izvedena kontrola ali pa superkontrola na kraju samem za izpolnjevanje zahtev in standardov navzkrižne skladnosti, se v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti upoštevajo ugotovitve vseh kontrol.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec in kontrolor lahko zapisnik o kontroli na kraju samem podpišeta z uporabo digitalne podpisne tablice.
3. Kontrole in način izračuna za posebne podpore
24. člen
(kontrola zahtevkov za posebne podpore)
(1) Za izvajanje 46. člena Uredbe 1122/2009/ES se kontrola zahtevkov za posebne podpore iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, izvaja z uporabo določb, ki se nanašajo na kontrolo živali iz 16., 19., 20, 21. in 23. člena te uredbe, in določb tega člena. Kontrola se izvede pred izplačilom zahtevkov za posebne podpore.
(2) Za ukrep dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se upošteva kontrola izpolnjevanja pogojev v zvezi s KZU, ki se izvede na kraju samem hkrati s kontrolo površin. Pri izbiri vzorca kmetijskih parcel v skladu s 33. členom Uredbe 1122/2009/ES se za kontrolo na kraju samem vključi vsaj en GERK z dejansko rabo 1300 – trajni travnik, 1321 – barjanski travnik, 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak ali 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
(3) Za ukrep dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva se kontrola na kraju samem izvede v sklopu kontrole mlečnih kvot za kvotno leto 2012/13.
(4) Kontrolo podatkov Kmetijskega inštituta Slovenije o povprečni mlečnosti kmetijskega gospodarstva za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi izvede agencija na Kmetijskem inštitutu Slovenije za izbran kontrolni vzorec.
25. člen
(izračuni za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi)
(1) Zgornja meja obtežbe iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se za posamezno kmetijsko gospodarstvo preveri tako, da se ta meja pomnoži z ugotovljenimi površinami KZU in primerja z GVŽ, ki se izračuna v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu. Če je zgornja meja obtežbe presežena, se zahtevek zavrne ter se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve, določeni v 65. členu Uredbe 1122/2009/EU.
(2) Če posamezno kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje deleža ugotovljenih kmetijskih zemljišč iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi zavrne ter se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve, določeni v 65. členu Uredbe 1122/2009/EU.
(3) Če so na posameznem kmetijskem gospodarstvu živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, se število krav molznic in število krav, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa, določita po postopku iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, pri čemer se upošteva povprečno število krav iz CRG na pet datumov iz postopka določitve GVŽ, ki se izračuna v skladu s predpisom, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu.
(4) Če je za potencialno upravičene živali za ekstenzivno rejo ženskih govedi ali njihova teleta pri kontroli na kraju samem ugotovljeno, da niso pravilno identificirani in registrirani v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi, se zanje uporabijo znižanja in izključitve pomoči, določeni v 65. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(5) Nepravilnosti iz prejšnjega odstavka, ki so ugotovljene na kraju samem, se sorazmerno porazdelijo med živali, ki spadajo v čredo krav molznic, in živali, ki spadajo v čredo, namenjeno reji telet za prirejo mesa.
26. člen
(izračuni dodatnega plačila za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva)
Če se za kmetijsko gospodarstvo, ki vloži zahtevek za dodatno plačilo za mleko za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva, pri kontroli ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, se zahtevek zavrne ter se zanj ne upoštevajo znižanja in izključitve pomoči iz Uredbe 1122/2009/ES.
4. Kontrole v zvezi z navzkrižno skladnostjo
27. člen
(kontrolni sistem v zvezi z navzkrižno skladnostjo)
(1) Agencija izvaja vse kontrole navzkrižne skladnosti v skladu z drugim odstavkom 48. člena Uredbe 1122/2009/ES. Za preverjanje izpolnjevanja določb navzkrižne skladnosti v skladu z 22. členom Uredbe 73/2009/ES uporablja administrativni in kontrolni sistem po tej uredbi.
(2) Pristojni organi za preverjanje izvajanja predpisov, ki se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za navzkrižno skladnost, morajo v skladu z medsebojnim sporazumom poslati agenciji podatke v zvezi z ugotovljenimi kršitvami.
(3) Agencija pri določanju znižanj in izključitev zaradi neizpolnjevanja navzkrižne skladnosti upošteva podatke o kršitvah iz prejšnjega odstavka.
(4) Če se za posamezno kmetijsko gospodarstvo pri kontroli ekstenzivne reje ženskih govedi ugotovi neizpolnjevanje pogoja upravičenosti in je navedeni pogoj tudi kršitev navzkrižne skladnosti, se v skladu s 77. in 78. členom Uredbe 1122/2009/ES ta kršitev pri navzkrižni skladnosti za ekstenzivno rejo ženskih govedi ne upošteva, upošteva pa se kot kršitev navzkrižne skladnosti pri vseh drugih shemah pomoči tega kmetijskega gospodarstva.
28. člen
(kontrola navzkrižne skladnosti)
(1) Agencija izvaja kontrolo navzkrižne skladnosti v skladu s 47. do 54. členom Uredbe 1122/2009/ES in v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje, ter za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2, tudi v skladu z 19. in 20. členom Uredbe 65/2011/EU, za podukrepe KOP pa tudi v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe osi 2.
(2) Za kontrolo navzkrižne skladnosti se uporabljajo naslednji podatki: vodovarstvena območja (VVO_13), območje NATURA 2000 (NATURA_07), naravne vrednote iz registra naravnih vrednot, ki se v skladu s predpisom, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, štejejo za krajinske značilnosti, podatki z obrazca B in iz CRG, CRD, CRPš, podatki z obrazca B1, podatki z Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik, podatki o površini KZU z obrazca D, podatki o uporabi blata iz čistilnih naprav z obrazca A, podatki o izdanih dovoljenjih za uporabo blata iz čistilnih naprav, podatki o nadzoru, ki ga opravijo uradni veterinarji organa, pristojnega za veterinarstvo, in podatki o nadzoru, ki ga opravi IRSKO.
(3) Najmanjša stopnja kontrole navzkrižne skladnosti za letni vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili iz 50. člena Uredbe 1122/2009/ES se izvede na način, določen v 49. členu Uredbe 1122/2009/ES, za kmetijska gospodarstva, ki redijo živali, nabavljajo ali oddajajo živinska gnojila tako, da se letni vnosa dušika izračuna po postopku iz 7. člena te uredbe.
(4) Najmanjša stopnja kontrole navzkrižne skladnosti za pravočasnost priglašanja dogodkov v CRG, CRD in CRPš iz 50. člena Uredbe 1122/2009/ES se izvede na način, določen v 49. členu Uredbe 1122/2009/ES.
(5) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPš za leto 2013 se kontrolira za obdobje od 1. septembra 2012 do 31. avgusta 2013.
(6) Pravočasnost priglasitve dogodkov v CRG, CRD in CRPš za leto 2014 se kontrolira za obdobje od 1. septembra 2013 do 31. avgusta 2014.
(7) Podatke o kršitvah pravočasnosti priglasitev dogodkov v CRG, CRD in CRPš ministrstvo predloži agenciji do 30. septembra 2013.
29. člen
(male kršitve)
(1) Za izvajanje drugega odstavka 24. člena Uredbe 73/2009/ES in drugega odstavka 54. člena Uredbe 1122/2009/ES agencija male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki se nanašajo na pravočasnost priglasitve govedi v CRG, drobnice v CRD in prašičev v CRPš, ugotavlja z administrativno kontrolo podatkov v CRG, CRD in CRPš.
(2) Nosilca kmetijskega gospodarstva o malih kršitvah iz prejšnjega odstavka ni treba posebej obveščati.
(3) Druge male kršitve iz predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, kontrolor ugotavlja na kraju samem in jih navede v zapisniku o kontroli na kraju samem. Če nosilec kmetijskega gospodarstva odpravi malo kršitev med kontrolo na kraju samem, kontrolor to navede v zapisniku. Če pa mala kršitev med kontrolo na kraju samem ni odpravljena, jo mora nosilec kmetijskega gospodarstva odpraviti in pisno poslati agenciji dokaze o njeni odpravi v 15 dneh od dneva, ko je bil z zapisnikom obveščen o tej kršitvi.
(4) Odpravo malih kršitev iz prejšnjega odstavka agencija preveri z dokazi, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva pošlje agenciji. Kot dokazi iz tega odstavka se štejejo kopije listin ali izjave zavezanca, iz katerih je razvidno, da je kršitev odpravljena.
(5) Če v roku iz tretjega odstavka tega člena mala kršitev ni bila ustrezno odpravljena in nosilec kmetijskega gospodarstva ni poslal dokazov o njeni odpravi, se ne šteje več za malo kršitev in se ugotovitve kontrole na kraju samem v zvezi s to kršitvijo upoštevajo v skladu s 70. do 72. členom Uredbe 1122/2009/ES.
IV. IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJA IN IZKLJUČITVE
30. člen
(neprijava vseh KZU)
(1) Za izvedbo 55. člena Uredbe 1122/2009/ES se nosilcu kmetijskega gospodarstva, ki ni prijavil vseh KZU iz drugega odstavka 8. člena te uredbe ter pri katerem je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot tri odstotke ter ne več kot 20 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, znesek neposrednih plačil zmanjša za en odstotek.
(2) Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 20 odstotkov in ne več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za dva odstotka. Če je razlika med skupno prijavljeno površino KZU na zbirni vlogi in površino vseh KZU več kot 50 odstotkov skupne prijavljene površine KZU, se znesek neposrednih plačil zmanjša za tri odstotke.
31. člen
(ugotovitve v zvezi z upravičenostjo)
(1) Za ugotovitve v zvezi z upravičenostjo in uporabo znižanj in izključitev pri čezmernih prijavah se uporabljajo določbe 56. do 58. člena Uredbe 1122/2009/ES, določbe 16. do 18. člena Uredbe 65/2011/EU in določbe tega člena.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva vloži zahtevek za KZU ali za kmetijsko rastlino, pri kateri zadevni zahtevek ni mogoč, se tak zahtevek le zavrne in se ta površina ne šteje kot prijavljena površina. Določba tega odstavka se ne uporablja, če je to neskladje ugotovljeno s kontrolo na kraju samem.
(3) Zahtevki za kmetijske parcele, ki so manjše od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrnejo in ta površina se ne šteje kot prijavljena površina za posamezno skupino rastlin.
(4) Če je na posameznem GERK-u ali kmetijski parceli, prijavljeni na zbirni vlogi, ugotovljena površina manjša od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se zavrne celotna prijavljena površina na tej kmetijski parceli ali na tem GERK-u. Če je znotraj posameznega GERK-a oziroma kmetijske parcele, prijavljene na zbirni vlogi, ugotovljena površina druge dejanske rabe, ki bi v skladu z določbami predpisa, ki ureja RKG, morala sestavljati svoj GERK, in je ta površina manjša od površine, določene v prvem odstavku 6. člena te uredbe, se ugotovljena površina, ki bi morala sestavljati svoj GERK, zavrne. Za tako zavrnjeno površino se uporabijo znižanja in izključitve iz 58. člena Uredbe 1122/2009/ES in 16. člena Uredbe 65/2011/EU.
(5) Za prekrivajoče GERK-e ni mogoče uveljavljati zahtevkov in to zemljišče se ne upošteva kot KZU.
(6) Če nosilci kmetijskih gospodarstev, ki niso upravičeni do plačil zaradi dvojne prijave zahtevkov na istih zemljiščih, ne umaknejo zahtevkov in zemljišč, prijavljenih na vlogah, se za zavrnjeno površino zemljišča uporabijo znižanja in izključitve v skladu z 58. členom Uredbe 1122/2009/ES, pri ukrepih osi 2 pa v skladu s 16. členom Uredbe 65/2011/EU.
32. člen
(namerne čezmerne prijave)
(1) Če agencija za GERK, prijavljen na zbirni vlogi, po kontroli na kraju samem ugotovi, da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi, ki jo je dal ob vpisu ali spremembi GERK-a v RKG, v očitnem neskladju z dejanskim stanjem, se navedena kršitev šteje kot namerna čezmerna prijava površin, za katere se pri izračunu pomoči uporabijo znižanja in izključitve plačil v skladu s 60. členom Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16. členom Uredbe 65/2011/EU.
(2) Šteje se da je izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi iz prejšnjega odstavka v očitnem neskladju z dejanskim stanjem, če agencija ugotovi:
– da površina posameznega GERK-a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi v obsegu, večjem od 1 ha, ali
– da več kot 80 odstotkov površine posameznega GERK-a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo ali izjave o dejanskem stanju v naravi v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ni v kmetijski rabi in je hkrati ta površina večja od tehnične tolerance GERK-a, kot jo določa predpis, ki ureja metode merjenja zemljišč in tehnične tolerance meritev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se izjava nosilca kmetijskega gospodarstva o dejanskem stanju v naravi ne šteje, da je v očitnem neskladju z dejanskim stanjem, če agencija s kontrolo na kraju samem za površino posameznega GERK-a, za katero je nosilec kmetijskega gospodarstva dal izjavo o dejanskem stanju v naravi, v skladu s predpisom, ki ureja RKG, ugotovi površino, ki se v skladu s predpisom, ki določa evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, uvršča v dejansko rabo 1600 – neobdelana kmetijska zemljišča.
(4) Ne glede na določbe o posamičnih primerih namernih čezmernih prijav iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena lahko agencija v postopku obravnave zahtevkov ugotovi tudi druge primere namernih čezmernih prijav. Če agencija v postopku obravnave zahtevkov in po predhodnem opozorilu, naj se odpravijo točno določene nepravilnosti, navedene v zapisniku o kontroli na kraju samem, ali po pisnem pozivu, naj se razjasni dejansko stanje, ugotovi, da gre za namerno ali namerno ponavljajoče se kršenje predpisov glede izpolnjevanja pogojev za določen zahtevek za ukrepe iz drugega in tretjega odstavka 1. člena te uredbe, nosilcu pa v postopku ne uspe dokazati nasprotnega, se uporabijo znižanja in izključitve za površine iz 60. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 16., 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU, za živali pa iz četrtega odstavka 65. člena Uredbe 1122/2009/ES oziroma 17., 18. in 30. člena Uredbe 65/2011/EU.
V. SKUPNE DOLOČBE
33. člen
(sporočanje višje sile ter izjemnih in naravnih okoliščin)
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v 31. členu Uredbe 73/2009/ES oziroma v predpisih za ukrepe osi 2, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi z zahtevki za pomoč na površino oziroma živali za ukrepe iz drugega odstavka 1. člena te uredbe ali obveznosti v zvezi z obdobjem obvezne reje za krave, za katere je vložen zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, obdrži pravico do pomoči v zvezi z upravičeno površino oziroma številom upravičenih živali ob času višje sile ali izjemnih okoliščin, če v desetih delovnih dneh od datuma, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji in priloži ustrezna dokazila.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva neizpolnitev obveznosti obdobja obvezne reje za ukrep ekstenzivne reje ženskih govedi zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka sporoči agenciji na obrazcu Obvestilo o izločitvi ali nadomestitvi živali in priloži ustrezna dokazila.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva izločitev in nadomestitev živali v primeru neizpolnjevanja pogojev upravičenosti za ukrepe osi 2 zaradi pogina živali zaradi bolezni sporoči agenciji na obrazcu Obvestilo o izločitvi ali nadomestitvi živali in priloži ustrezna dokazila.
34. člen
(povrnitev neupravičenih plačil in neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic)
(1) Neupravičeno izplačana plačila mora nosilec kmetijskega gospodarstva povrniti v skladu z 80. členom Uredbe 1122/2009/ES.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija v skladu s 5.a členom Uredbe 885/2006/ES za neupravičeno izplačan znesek, ki brez obresti ne presega 100 eurov, ne zahteva vračila.
(3) Agencija ne odvzame neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic, če je skupni znesek vrednosti plačilnih pravic, ki je bil nosilcu kmetijskega gospodarstva neupravičeno dodeljen, 50 eurov ali manj.
35. člen
(roki za izdajo odločb)
(1) Odločbe o izplačilu plačilnih pravic, odločbe o izplačilu dodatnega plačila za gorsko višinska in strma kmetijska gospodarstva ter odločbe o izplačilu dodatnega plačila za ekstenzivno rejo ženskih govedi se izdajo najpozneje do 30. aprila 2014.
(2) Ne glede na določbo četrtega odstavka 9. člena Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 113/09, 62/10, 4/11, 81/11, 98/11in 80/12) se v primeru, ko je posamezna odločba o izplačilu plačilnih pravic za leto 2012 izdana po 5. marcu 2013, izda odločba o izdvojitvi plačilnih pravic v nacionalno rezervo najpozneje do 15. maja 2013.
(3) Odločbe o izplačilu izravnalnih plačilih za OMD in odločbe o izplačilu za podukrepe KOP se izdajo najpozneje do 30. junija 2014.
36. člen
(pridobitev podatkov iz uradnih evidenc)
Potrdila, izpiske in druge podatke o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, ki jih je treba priložiti zahtevku kot dokazilo na podlagi te uredbe, pridobi organ, ki odloča o zahtevku upravičenca.
37. člen
(priloge)
Obrazci, ki jih določa ta uredba, in šifranti so kot priloga 2 sestavni del te uredbe ter so dostopni tudi na spletni strani agencije.
38. člen
(navodila)
Navodila za izvajanje IAKS-a po tej uredbi se objavijo na spletni strani ministrstva.
VI. KONČNA DOLOČBA
39. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00728-69/2012
Ljubljana, dne 10. januarja 2013
EVA 2012-2330-0018
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik