Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/1996 z dne 14. 6. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/1996 z dne 14. 6. 1996

Kazalo

2078. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Gračnica, Mišičev graben, Savinja - Na strugi, Savinja - Kolenčeva struga, Dravinja in Jahodnica za proizvodnjo električne energije, stran 2646.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Gračnica, Mišičev graben, Savinja – Na strugi, Savinja – Kolenčeva struga, Dravinja in Jahodnica za proizvodnjo električne energije
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Gračnica, Mišičev graben, Savinja – na strugi, Savinja – Kolenčeva struga, Dravinja in Jahodnica (v nadaljevanju: koncesija) na naslednjih odsekih:
-------------------------------------------------------------------------
.                               Kota            Kota                Bruto
Vodotok                         zgornje vode    spodnje vode    potencial
                                (m.n.m.)        (m.n.m.)           ( kW )
-------------------------------------------------------------------------
Gračnica                        400,00          392,00                 56
Mišičev graben                  841,00          733,00                 32
Savinja – na strugi             407,00          404,00                 88
Savinja – Kolenčeva struga      420,20          417,53                 76
Dravinja                        510,00          496,00                 88
Jahodnica                       755,00          622,00                104
-------------------------------------------------------------------------
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotoka iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je lastnik zemljišč, na katerih so oziroma bodo zgrajeni objekti male hidroelektrarne ali imetnik pravice uporabe,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesionar mora poleg okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in preprečevanja migracij vodnih živali,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,
– ekološko sprejemljivi pretok v naravni strugi na odseku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode za gospodarsko izkoriščanje (od odvzemnega objekta do izpusta). Odvzem vode je dovoljen le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od Qes. V primerih, ko pretok v strugi, zaradi naravnih razmer, pade pod predpisani Qes, mora stranka prekiniti z odvzemom vode.
– optimalni izkoristek vodnega energetskega potenciala vodotoka v smislu racionalnega gospodarskega izkoriščanja naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije,
– da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,
– ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivmi posledicami med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarn oziroma zagotoviti nadomestila ali odškodnine,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev; pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upoštevanje tudi načela sonaravnega urejanja,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka prične teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotokov med kotoma zgornje in spodnje vode mHE iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka izraženega v kW.
Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter, ipd.) se letno plačilo za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjševanja plačila se uredi v koncesijski pogodbi.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 v korist lokalne skupnosti.
V primeru, da leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te del plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima:
1. pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije,
2. pravice proizvajalca električne energije zaradi proizvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji proizvedene električne energije v slovenski elektroenergetski sistem oziroma položaj skladen z veljavno zakonodajo,
3. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odvzemom koncesije,
3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(način pridobitve koncesije)
Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede Uprava Republike Slovenije za varstvo narave.
O izbiri koncesionarja odloči Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti postopke za pridobitev lokacijskega dovoljenja, vodnogospodarskega soglasja, gradbenega dovoljenja in opravljati druge investitorske posle.
14. člen
(objava in vsebina razpisa)
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje:
– predmet koncesije,
– pogoje za koncesijo,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– elemente, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– navedbo zahtevanih strokovnih podlag, ki jih zagotovi prijavitelj,
– rok za predložitev prijav,
– rok za izbor koncesionarja,
– merila in postopek za izbor koncesionarja,
– navedbo prednostnih meril, ki bodo vplivala na izbor,
– rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorno osebo za dajanje informacij med razpisom.
15. člen
(trajanje razpisa)
Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
16. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
17. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-04/96-7/1-8
Ljubljana, dne 6. junija 1996.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik