Uradni list

Številka 32
Uradni list RS, št. 32/2012 z dne 4. 5. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 32/2012 z dne 4. 5. 2012

Kazalo

1417. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kočevje, stran 3023.

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A in 108/09), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 33/07 – ZPNačrt, 41/08, 28/11), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – Skl. US, 34/05 – Odl. US, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06, 139/06 – Odl. US, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 109/09 – Odl. US, 108/09, 45/10 – ZIntPK, 9/11), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), 3. in 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kočevje (Uradni list RS, št. 37/95), 27. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 93/99 in 53/99) in 74. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99 in 43/03) je Občinski svet Občine Kočevje na 15. redni seji dne 16. 4. 2012 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta odlok določa pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) na celotnem območju Občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občina), pogoje pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine.
(2) Podrobnejšo vsebino o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe opredeli upravljavec v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Občine Kočevje, h kateremu da soglasje župan Občine Kočevje in ga upravljavec objavi na svoji spletni strani.
2. člen
(namen)
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem gospodarske javne službe.
3. člen
(pojmi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– Lastnik javnih vodovodov na območju Občine Kočevje je Občina Kočevje.
– Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik).
– Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje gospodarske javne službe. Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti in je odgovoren za kakovostno izvajanje gospodarske javne službe.
– Upravljavec javnega vodovoda (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je izvajalec gospodarske javne službe.
– Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
– Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov. Gradbeno inženirski objekti, cevovodi in oprema javnih vodovodov so občinska gospodarska javna infrastruktura. Javni vodovod je namenjen opravljanju storitev gospodarske javne službe.
– Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
– Priključek stavbe na sekundarni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in obračunskim vodomerom in je v lasti lastnika stavbe. Sestavljen je praviloma iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa in montažno – demontažnega kosa (odvisno od nazivnega premera),
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom,
– ventila za vodomerom,
– vodomernega mesta.
Vodovodni priključek ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture.
– Interno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med ventilom za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode. Interno vodovodno omrežje ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture.
– Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer. Vodomerno mesto je del priključka stavbe na sekundarni vodovod.
– Obračunski vodomer je naprava, s katero se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
– Interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun.
– Števnina je prispevek, ki se zbira in porablja namensko za menjavo obračunskih vodomerov.
– Vzdrževalnina je nadomestilo za stroške izvajanja rednih pregledov, obnove in popravil vodovodnega priključka ter vodenja predpisanih evidenc o opremi in trasah priključkov.
– Vodarina je znesek, ki vključuje poleg cene pitne vode še vse prispevke, davke in takse.
(2) Ostali pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08; v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI OSKRBE S PITNO VODO
4. člen
(način izvajanja gospodarske javne službe)
(1) Gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo se po tem odloku izvaja na način kot je določen v predpisu, ki ureja gospodarske javne službe v Občini Kočevje.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je javno podjetje Hydrovod d.o.o., družba za komunalno dejavnost Ljubljanska cesta 38, 1330 Kočevje (v nadaljnjem besedilu: upravljavec javnega vodovoda).
(3) Upravljavec javnega vodovoda izvaja storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in tem odlokom.
5. člen
(določitev upravljavca zasebnega vodovoda)
(1) Če je stavba na poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonom ali drugim predpisom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo zagotavlja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu ali drugem predpisu.
(2) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(3) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(4) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi upravljavca, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
6. člen
(obseg storitev gospodarske javne službe)
(1) V okviru storitev gospodarske javne službe mora upravljavec javnega vodovoda zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev gospodarske javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev gospodarske javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod in vzdrževanje delov teh priključkov, ki niso daljši od 50 m,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, skladno s predpisi in obsegom zagotovljenih sredstev s strani občine,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu, skladno z veljavno zakonodajo,
– monitoring kemijskega stanja vodnih virov,
– monitoring količine iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– spremljanje stanja vodnih izgub,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– vodenje evidenc v skladu s pravilnikom,
– ostale storitve v skladu s pravilnikom.
(2) Monitoring kemijskega stanja vodnega vira se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
(3) Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
7. člen
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji, v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira upravljavec javnega vodovoda,
– vodenje zahtevanih evidenc v skladu s pravilnikom,
– ostale storitve v skladu s pravilnikom.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
8. člen
(evidenca vodovodov)
Upravljavci vodovodov morajo, skladno s pravilnikom, zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati ministrstvu za okolje in prostor, ki vodi evidenco o javnih in zasebnih vodovodih.
9. člen
(uporaba storitev gospodarske javne službe)
(1) S storitvami gospodarske javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih gospodarskih javnih služb.
(2) Za storitve gospodarske javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Ne glede na določbe prve alinee prejšnjega odstavka se za storitve gospodarske javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih gospodarskih javnih služb.
10. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1) Občina Kočevje mora zagotavljati izvajanje storitev gospodarske javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev gospodarske javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
11. člen
(oskrbovalna območja)
(1) Oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda so:
– Vodooskrbni sistem Kočevje–Ribnica–Sodražica: Kočevje – mesto, Breg pri Kočevju, Cvišlerji, Dolga vas, Dolnje Ložine, Črni Potok pri Kočevju, Gorenje, Gornje Ložine, Griček pri Željnah, Klinja vas, Koblarji, Kočarji, Konca vas, Livold, Mačkovec, Mahovnik, Mlaka pri Kočevju, Morava, Mozelj, Mrtvice, Nove Ložine, Novi Lazi, Onek, Rajndol, Slovenska vas, Stara Cerkev, Šalka vas, Štalcerji, Zajčje Polje, Željne;
– Vodooskrbni sistem Kočevska Reka: Kočevska Reka, Koče, Primoži, Mlaka pri Kočevski Reki;
– Vodooskrbni sistem Borovec: Borovec pri Kočevski Reki;
– Vodooskrbni sistem Gornja Briga–Dolnja Briga: Gornja Briga, Dolnja Briga;
– Vodooskrbni sistem Koprivnik: Koprivnik;
– Vodooskrbni sistem Knežja Lipa: Knežja Lipa;
– Vodooskrbni sistem Brezovica–Vimolj: Brezovica pri Predgradu, Vimolj pri Predgradu, Nemška Loka, Čeplje, Kralji;
– Vodooskrbni sistem Spodnji log: Spodnji log;
– Vodooskrbni sistem Predgrad–Dol: Predgrad, Dol, Paka pri Predgradu, Jelenja vas;
– Vodooskrbni sistem Laze: Laze pri Predgradu;
– Vodooskrbni sistem Polom–Seč: Polom, Seč;
– Vodooskrbni sistem Smuka–Stari log: Smuka, Stari Log.
(2) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami gospodarske javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena na karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
12. člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1) Predvideno poselitveno območje mora biti, pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom, skladno z določbami pravilnika in tega odloka.
(2) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda.
(3) Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec javnega vodovoda izvede priključitev na vodovod le v primeru, ko je objekt že priključen na javno kanalizacijo.
(4) Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, še ni zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec javnega vodovoda izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt ali napravo za čiščenje komunalne odpadne vode.
IV. OBJEKTI IN NAPRAVE LASTNIKA IN UPORABNIKOV
13. člen
(objekti in naprave v lasti občine)
(1) Objekti in naprave v lasti občine so javni vodovodi in drugi objekti in naprave. Upravljavec javnega vodovoda upravlja s temi objekti na podlagi pogodbe, sklenjene na podlagi tega odloka.
(2) Drugi objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena so:
– vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja, objekti in naprave za obdelavo (čiščenje in pripravo) pitne vode,
– vodohrani in razbremenilniki,
– javno hidrantno omrežje,
– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na omrežju,
– funkcionalna zemljišča objektov iz tega člena, namenjena normalni rabi objekta.
(3) Objekti in naprave v lasti občine in v upravljanju upravljavca javnega vodovoda predstavljajo javno vodovodno omrežje.
(4) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost in skladno z določili predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
14. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, ki so last lastnikov stavb, so:
– vodovodni priključek,
– vodomerno mesto (jašek ali niša),
– interno vodovodno omrežje,
– objekti in naprave, vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
V. GRADNJA VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
15. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami gospodarske javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami gospodarske javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
16. člen
(priključek stavbe na javni vodovod)
(1) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
(3) Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.
17. člen
(priključek drugih objektov brez soglasja upravljavca)
Lastnik stavbe oziroma uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.
18. člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri uporabniku pitne vode.
(2) Dolžina vodovodnega priključka stavbe ne sme biti daljša od 50 m.
(3) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, uporabnik pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. Stroški vodenja te evidence se pokrivajo iz sredstev zbranih vzdrževalnin priključkov stavbe.
19. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami gospodarske javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
20. člen
(lastna oskrba prebivalcev)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 5. in 7. člena tega odloka.
21. člen
(pogoj za priključitev)
(1) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec javnega vodovoda, ki priključitev tudi izvede. Soglasje se izda v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Investitor je dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in spremembe na priključku mora investitor ponovno pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda.
22. člen
(pogoji za priključitev)
(1) Priključitev na javni vodovod mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, z zahtevami projektne dokumentacije in v skladu s pogoji upravljavca javnega vodovoda.
(2) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan izvesti priključitev ali zagotoviti povečan odjem, če so izpolnjeni pogoji za izvedbo priključitve in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (prepustnost omrežja), na katerega se uporabnik priključuje.
(3) V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (pretok, pritisk in podobno) ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec javnega vodovoda dolžan uporabnika in občino seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
23. člen
(javno pooblastilo upravljavcu javnega vodovoda)
(1) Upravljavec javnega vodovoda skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, opravlja na območju Občine Kočevje na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe po tem odloku:
– izdaja potrdila, projektne pogoje, smernice, mnenja in soglasja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo prostorske ureditve, prostorske akte, graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja za priključek.
(2) Stroški, ki nastanejo pri izvajanju javnega pooblastila, se pokrivajo iz proračuna občine.
(3) Investitor mora vlogi za izdajo listin iz prvega odstavka tega člena priložiti naslednjo dokumentacijo:
a) za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o urejanju prostora.
b) za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve ter z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij.
(4) Podrobnejšo dokumentacijo iz prejšnjega odstavka določi upravljavec javnega vodovoda in jo objavi na svoji spletni strani. Pred objavo na spletni strani si mora upravljavec javnega vodovoda pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(5) Projektne pogoje izdaja upravljavec javnega vodovoda tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
24. člen
(sodelovanje na tehničnih pregledih)
Upravljavec javnega vodovoda sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.
25. člen
(vsebina soglasja za priključitev)
Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora upravljavec javnega vodovoda določiti:
– minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja ter priključnega mesta na javno omrežje,
– profil in tip vodomera,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega mesta,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec javnega vodovoda in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda,
– druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo.
26. člen
(podrobnejši pogoji izvedbe priključka)
Podrobnejše pogoje izvedbe vodovodnega priključka določi upravljavec javnega vodovoda s tehničnim pravilnikom, h kateremu da predhodno soglasje župan, objavi pa se na spletni strani upravljavca javnega vodovoda.
27. člen
(varovanje vodovodnega omrežja)
(1) Investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
(2) Investitor, izvajalec gradbenih ali drugih del, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda, zagotoviti zakoličbo komunalnih vodov ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje oziroma naprave nepoškodovane.
(3) Vse stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec gradbenih ali drugih del po svoji krivdi, nosi povzročitelj. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške, ki pri tem nastanejo.
28. člen
(predpogoj za izgradnjo priključka)
(1) Priključitev stavbe na javni vodovod je možna le z vgradnjo oziroma izgradnjo zunanjega vodomernega mesta (jaška), ki mora imeti primerno toplotno zaščito, ki ščiti vodomer pred zmrzovanjem. Vodomerno mesto se zgradi na najkrajši možni razdalji od sekundarnega vodovoda, praviloma na zemljišču lastnika stavbe, z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu javnega vodovoda.
(2) Izjemoma in v primeru upravičenih razlogov (npr. strnjena gradnja ob ulici ali cesti in podobno) se lahko vodomerno mesto (jašek) zgradi znotraj objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
29. člen
(način izvedbe priključka)
(1) Priključek stavbe je del objekta in je last lastnika stavbe.
(2) Priključek stavbe je skupaj z vodomernim mestom dolžan lastnik stavbe zgraditi na lastne stroške. Pri tem je dolžan montažna dela skupaj z dobavo materiala za izvedbo priključnega sklopa na sekundarno omrežje, postavitev dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom ter namestitev obračunskega vodomera vključno z ventili pred in za vodomerom, zaupati upravljavcu javnega vodovoda.
(3) Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda, ki lastnika objekta vpiše v kataster javnega vodovoda in v register priključkov.
30. člen
(rok za izvedbo priključka)
(1) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod ali zagotoviti povečan odjem najkasneje v 30 dneh po tem, ko je uporabnik izpolnil naslednje pogoje:
– pridobil gradbeno dovoljenje,
– pridobil soglasje za priključitev,
– izpolnil pogoje soglasja,
– zgradil merilno mesto (prostor za vodomer) v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnim pravilnikom,
– uredil odvajanje komunalne odpadne vode,
– sklenil z upravljavcem javnega vodovoda pogodbo o dobavi pitne vode.
(2) Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
31. člen
(vzdrževanje vodovodnega priključka)
(1) Vzdrževanje vodovodnega priključka zajema:
a) Tekoče vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema: kontrolo vodotesnosti ter popravilo okvar na vodovodnem priključku in zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka.
b) Obnovo vodovodnega priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek obnoviti:
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture in upravljavec javnega vodovoda ugotovi dotrajanost priključka.
(2) Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja upravljavec javnega vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec.
(3) Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Ob tem se je predstavnik upravljavca javnega vodovoda dolžan identificirati s službeno izkaznico.
(4) Stroški vzdrževanja priključkov se krijejo iz sredstev vzdrževalnine na način, ki je podrobneje določen v 40. členu tega odloka.
(5) Objekti in omrežje vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno predstavnikom upravljavca javnega vodovoda.
32. člen
(začasna priključitev na javni vodovod)
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, kmetijske namene, začasne objekte in podobne primere pod pogojem, da je začasni priključek tehnično možno izvesti in če se s tem ne poslabšajo pogoji oskrbe z vodo drugih uporabnikov, priključenih na javni vodovod oziroma če se s tem ne vpliva na kakovost vode.
(2) Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve, soglasje lokalne skupnosti ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Upravljavec javnega vodovoda dovoli začasno priključitev in izvede začasni priključek v roku 30 dni, če uporabnik vloži popolno vlogo in pridobi soglasje. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec javnega vodovoda lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. Izvedbo začasnega priključka izvrši upravljavec javnega vodovoda na stroške uporabnika.
(3) Uporabnik lahko zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka. Prošnji za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka upravljavec javnega vodovoda lahko ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.
(4) Tudi v primerih začasne priključitve na javni vodovod morajo uporabniki skleniti pogodbo o dobavi pitne vode.
(5) Izvedba začasnega priključka ni pogojena s predhodno zagotovitvijo odvajanja odpadnih voda.
33. člen
(spremembe na priključkih)
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega dela priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.
(2) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni od nastale spremembe upravljavcu sporočiti spremembo lastništva priključka ali plačnika storitev z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan spremembe.
(3) Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoč pod pogojem, da dotedanji uporabnik nima odprtih terjatev do upravljavca javnega vodovoda iz tega priključka. Če obstaja terjatev, prenos priključka oziroma sprememba plačnika ni možna. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.
VI. MERJENJE PORABE PITNE VODE
34. člen
(merjenje količin porabljene vode)
(1) Količina porabljene vode iz vodovoda se meri (obračunava) v m3 (kubični meter) z odčitkom obračunskega vodomera.
(2) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan pri uporabniku odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec.
(3) V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjih obračunskih obdobij. Uporabnik lahko v vmesnem času tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera.
(4) Ob zamenjavi vodomera je upravljavec javnega vodovoda dolžan obvezno odčitati stanje vodomera.
(5) Ob spremembi cene vode upravljavec javnega vodovoda praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklih obdobjih. Uporabnik lahko na dan spremembe cene vode sam odčita stanje vodomera in ga v roku 8 dni sporoči upravljavcu javnega vodovoda. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.
35. člen
(namestitev obračunskega vodomera)
(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec javnega vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera (vodomernega jaška) določi upravljavec javnega vodovoda samostojno, vendar v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in podrobnejšimi tehničnimi pravili, ki jih določi upravljavec javnega vodovoda s soglasjem župana in jih objavi na svoji spletni strani.
(3) Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan s strani pristojnega urada za kontrolo meril.
(4) Upravljavec javnega vodovoda vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
(5) Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera se pokrivajo iz namensko zbranih sredstev števnine.
(6) V primeru poškodovanja vodomera zaradi malomarnosti (zmrzal, poškodbe ipd.), je menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz naslova števnine.
(7) Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, morata biti upravljavcu javnega vodovoda vedno dostopna za redne preglede.
(8) Uporabnik ne sme odstraniti, prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
36. člen
(interni vodomeri)
(1) V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih oziroma za porazdelitev stroškov porabe vode.
(2) Upravljavec javnega vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih tudi ne uporablja za obračun vode, razen v primeru, če skleneta upravljavec javnega vodovoda in uporabnik o tem posebno pogodbo.
37. člen
(preverjanje točnosti vodomerov)
Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi stroške preizkusa upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik. Zahteva za izredno kontrolo mora biti pisna.
38. člen
(okvare na priključkih in vodomerih)
(1) Vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru mora uporabnik prijaviti pristojni službi za prijavo okvar upravljavca javnega vodovoda. Okvaro mora upravljavec javnega vodovoda odpraviti najkasneje v roku 15 dni. Ta rok se lahko podaljša, če mora upravljavec javnega vodovoda pridobiti zakonsko potrebna soglasja. Stroški odprave napake se krijejo iz sredstev vzdrževalnine.
(2) Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara vroče vode, mehanskih poškodb), nosi stroške popravila uporabnik. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec javnega vodovoda.
(3) Upravljavec javnega vodovoda je dolžan pri vsaki odstranitvi (zamenjavi) vodomera seznaniti uporabnika z odčitanim stanjem. Ob menjavi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše tudi uporabnik, ki prejme en izvod zapisnika. Če uporabnik ob menjavi ni prisoten, mu je potrebno zapisnik poslati po pošti v roku 15 dni po zamenjavi.
VII. OBRAČUN PORABE PITNE VODE
39. člen
(cena oskrbe s pitno vodo)
(1) Cena storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je skladno z državnimi predpisi sestavljena iz:
– vodarine,
– omrežnine,
– stroškov vodnih povračil, ki se na računu prikazujejo ločeno.
(2) Vodarina pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se uporabnikom obračunava na podlagi odčitka porabe na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju.
(3) Omrežnina pokriva letne stroške javne infrastrukture in se uporabnikom praviloma obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov.
(4) Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunavajo mesečno.
40. člen
(vzdrževalnina)
(1) Vzdrževalnina je plačilo stroškov rednih pregledov in nadzora delovanja cevovodov in opreme hišnih vodovodnih priključkov, vodenja predpisanih evidenc o opremi in trasah teh priključkov ter njihovega investicijskega in tekočega vzdrževanja (popravila in prenove), ki vključuje tudi postopni prenos vodomerov na primerno lokacijo izven objekta, ki je čim bližje parcelni meji lastnika stavbe, ki jo ob ceni vode plačujejo uporabniki.
(2) Upravljavec je pri vzdrževalnih delih iz prejšnjega odstavka, na delu priključka, ki poteka po zemljišču v lastništvu lastnika stavbe, dolžan vzpostaviti prvotno stanje, pri čemer:
a. mora na travniku/zelenici vzpostaviti prvotno stanje na način, da je možna zatravitev, pri čemer mora za zatravitev poskrbeti lastnik stavbe,
b. mora zamenjati celotno površino asfaltiranega oziroma drugače tlakovanega dvorišča samo v primeru, če z deli poškoduje več kot 1/3 površine,
c. mora vzpostaviti prvotno stanje ograj, pomožnih objektov, podpornih zidov in podobno samo v primeru, da so le-te zgrajene z vsemi potrebnimi upravnimi dovoljenji in soglasji, v nasprotnem primeru vzpostavitev prvotnega stanja bremeni uporabnika oziroma lastnika stavbe,
d. v primeru, da ni mogoče dobaviti enakih materialov (tlakovcev, keramike ipd.), kot so tisti, s katerimi je izvedena zaključna obdelava dvorišča ali druge površine, lahko upravljavec vzpostavi prvotno stanje z materialom podobnega videza, oblike in kakovosti.
(3) Pred samo prestavitvijo priključka sta lastnik stavbe oziroma uporabnik in upravljavec javnega vodovoda zavezana k temu, da dogovorno določita potrebna dela na način, da so posegi kar najmanjši. Kolikor bi vzpostavitev prvotnega stanja pomenila nesorazmerne stroške glede na investicijo, sta lastnik stavbe oziroma uporabnik dolžna z upravljavcem javnega vodovoda doseči dogovor o ustrezni nadomestni izpolnitvi.
(4) Vzdrževalnina ne zajema vzdrževanja in prestavitve industrijskih vodomernih mest (armirano betonski jaški, LTŽ pokrovi itd.) in drugih vodomerov z dimenzijo nad DN 40, kakor tudi ne vzdrževanja in obnove dela priključka stavbe znotraj stavbe.
(5) Upravljavec javnega vodovoda pred izvedbo del zamenjave priključka obvesti lastnika stavbe oziroma uporabnika priključka.
41. člen
(števnina)
Števnina je plačilo stroškov storitve upravljavca, ki jih ob ceni vode plačujejo uporabniki, za vzdrževanje, umerjanje, overjanje in zamenjavo vodomerov, ki jih je, skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila, dolžan izvajati upravljavec, posodobitev sistema odčitavanja vodomerov ter vodenje predpisanih evidenc o vodomerih.
42. člen
(način vodenja sredstev in višina sredstev)
(1) Sredstva, pridobljena iz vzdrževalnine in števnine, mora upravljavec javnega vodovoda voditi ločeno.
(2) Višino prispevka za vzdrževalnino in števnino določi na predlog upravljavca javnega vodovoda občinski svet, ki lahko to pristojnost prenese na ustanoviteljski organ upravljavca.
43. člen
(posebni primeri obračuna)
(1) V primeru, da upravljavec javnega vodovoda ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega merjenega obračunskega obdobja pred okvaro.
(2) V primeru, ko vodovodni priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se pri obračunu porabe vode upoštevajo določila državnih predpisov.
VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV
44. člen
(evidence uporabnikov)
(1) Za potrebe poslovanja upravljavec javnega vodovoda vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov javnega vodovoda za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika,
– ime, priimek in naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča nosilca odjemnega mesta (ulica, kraj, hišna številka, telefonska številka, število oseb v gospodinjstvu, TRR plačnika, koordinate odjemnega mesta, način obračuna, odčitki …),
– finančne podatke, vezane na zaračunavanje in plačilo storitev,
– datum vnosa in sprememb podatkov.
(3) Upravljavec lahko za posameznega uporabnika v postopku izterjave zbira tudi podatke o:
– zaposlitvi,
– številki osebnega računa,
– EMŠO,
– davčni številki,
– deležu lastništva.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika (naziv, ulica, kraj, hišna številka, način obračuna, koordinate odjemnega mesta, odčitki …),
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– finančne podatke, vezane na zaračunavanje in plačilo storitev,
– kontaktne osebe,
– datum vnosa in sprememb podatkov.
(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,
– lastništvo nepremičnine,
– podatke o upravljavcu nepremičnine.
45. člen
(dodatne evidence v stavbah)
(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih oziroma večlastniških stavb morajo ob statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem, upravljavca javnega vodovoda pravočasno pisno obveščati o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– dokazilo o podlagi za spremembo uporabnika,
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega uporabnika, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila in poravnave vseh obstoječih finančnih obveznosti je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.
46. člen
(plačilo in opominjanje)
(1) Uporabniki plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa upravljavca javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda izstavlja račune praviloma mesečno. Na računu morajo biti ločeno izkazani zneski za omrežnino, vodarino, vodna povračila, vzdrževalnino, števnino in druge dajatve, določene z zakoni.
(2) Uporabnik javnega vodovoda mora plačati zaračunano storitev najpozneje v desetih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa.
(3) V primeru, da uporabnik ne poravnava svojih obveznosti v na računih navedenih rokih, ga je upravljavec javnega vodovoda, preden začne postopke izterjave, dolžan opomniti. V opominu mora upravljavec javnega vodovoda določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V kolikor je v opominu kot posledica neplačila predvidena prekinitev dobave pitne vode, mora biti opomin poslan pisno s povratnico, uporabnik pa mora imeti najmanj 15-dnevni rok za poravnavo obveznosti. Za vročanje opomina se uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek.
(4) Za zamudo plačila upravljavec javnega vodovoda obračuna zakonite zamudne obresti.
(5) Uporabnik lahko v roku desetih dni od datuma izstavitve računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu javnega vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan na pisni ugovor uporabnika odpraviti morebitno napako oziroma pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
(6) Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila računa zoper katerega je ugovor vložen.
(7) Zavrnitev računa s strani uporabnika se šteje kot ugovor iz petega odstavka tega člena.
47. člen
(izstavitev računa v večstanovanjskih objektih)
(1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu ali
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklene pisni dogovor z upravljavcem glede takega načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve po ceniku upravljavca.
(2) V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.
(3) V primeru, da se za delitev porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se morebitna pozitivna razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom, sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.
IX. PREKINITVE DOBAVE PITNE VODE
48. člen
(vzdrževalna in investicijska dela)
(1) Upravljavec javnega vodovoda ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije ipd.).
(2) Upravljavec javnega vodovoda mora o času trajanja prekinitve dobave pitne vode pravočasno obvestiti uporabnike na enega od naslednjih načinov: neposredno, preko sredstev javnega obveščanja, na spletni strani upravljavca javnega vodovoda ali na krajevno običajen način (npr. oglasna deska krajevne skupnosti).
(3) V primeru krajših nepredvidenih prekinitev (do ene ure) dobave pitne vode objava ni potrebna.
49. člen
(izredne razmere)
V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno, mora upravljavec javnega vodovoda poleg obvestila o prekinitvi oziroma zmanjševanju dobave vode, posredovati uporabnikom tudi ustrezna priporočila oziroma navodila ter postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec javnega vodovoda mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost, kar so uporabniki dolžni upoštevati.
50. člen
(ostale prekinitve dobave vode)
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko na stroške uporabnika prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo napeljavo,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca oziroma na nedovoljen način odstrani plombo na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi ali odstranitvi vodomera,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera ter pregled priključka in interne instalacije, ki jih ta izvaja v skladu s tem odlokom,
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo pitne vode niti v roku, določenem z opominom, pa zoper račun ni vložil ugovora oziroma je bil ugovor zavrnjen kot neutemeljen,
– če uporabnik na svojih nepremičninah ne dopusti upravljavcu opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,
– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju s pitno vodo,
– če uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava pitne vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave pitne vode oziroma sklenjen ustrezen dogovor. Za ponovno priključitev mora uporabnik upravljavcu javnega vodovoda plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode. Upravljavec javnega vodovoda je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve dobave pitne vode.
51. člen
(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika)
(1) Na pisno zahtevo uporabnika oziroma lastnika stavbe, zaradi opustitve uporabe stavbe ali zaradi daljše odsotnosti uporabnika, je upravljavec javnega vodovoda dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške začasne prekinitve in ponovne priključitve dobave vode plača uporabnik oziroma lastnik stavbe po ceniku upravljavca.
(2) Lastnik stavbe lahko zahteva tudi ukinitev priključka. Ukinitev priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Lastnik stavbe mora posredovati vlogo za ukinitev priključka upravljavcu v pisni obliki. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec na stroške lastnika stavbe.
(3) Upravljavec javnega vodovoda lahko ukine priključek tudi brez pisne zahteve lastnika stavbe, če je potekel rok začasne priključitve.
(4) Upravljavec javnega vodovoda ukine priključek tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
X. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
52. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec javnega vodovoda. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja, evidentiranja in obratovanja hidrantov in javnega hidrantnega omrežja ter porabljene vode za primer požara in gasilskih vaj za preprečevanje požara zagotavlja Občina Kočevje iz proračunskih sredstev.
(2) Brez soglasja upravljavca javnega vodovoda oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 24 urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času in količini odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
(3) Za gasilske vaje, za preizkušanje in izpiranje vodovoda mora uporabnik predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje. Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu javnega vodovoda sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec javnega vodovoda v registru hidrantov.
(4) Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob predhodnem soglasju upravljavca javnega vodovoda oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene:
– čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,
– zalivanje parkov ter javnih nasadov,
– za javne prireditve,
– za polnjenje cistern za razvoz vode,
– za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.
(5) Če uporabnik hidranta pred uporabo ne pridobi soglasja upravljavca javnega vodovoda, ima le-ta v tem primeru pravico zaračunati uporabniku vso porabljeno vodo, najmanj pa 200 m3.
(6) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javnega vodovoda predhodno javiti mesto in predvideno količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode predpiše upravljavec javnega vodovoda s soglasjem.
(7) Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil na hidrantu in vodovodnem omrežju.
(8) Uporabniki javnega vodovoda na področju, na katerem se vrši nepooblaščen odvzem vode na hidrantih, so dolžni upravljavcu javnega vodovoda sporočiti vsak nepooblaščen odvzem vode s hidrantov, v nasprotnem primeru prevzemajo soodgovornost za tako ravnanje.
53. člen
(interni hidranti)
(1) Interni hidranti so sestavni deli internega vodovodnega omrežja in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode.
(2) Vgradnja hidrantov v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih, kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom, ni dopustna.
54. člen
(drugi načini zagotavljanja požarne vode)
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
XI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV
55. člen
(pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo na podlagi soglasja upravljavca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremembe dimenzije priključka in trase priključka,
– izvedbe dodatnih del na priključku,
– povečanja odvzema vode,
– ukinitve priključka.
56. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki morajo po priključitvi na javni vodovod:
– zaščititi vodomerno mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem,
– uporabljati vodo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom in ki ne vpliva na varnost oskrbe in zdravstveno ustreznost pitne vode,
– pisno obvestiti upravljavca javnega vodovoda o spremembi naslova, lastništva objekta oziroma o vsem, kar ima vpliv na odvzem in obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe,
– upravljavcu javnega vodovoda mora javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku,
– upoštevati varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali upravičene omejitve ali prekinitve dobave vode.
XII. NAČRTOVANJE IN GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA
57. člen
(prednostna raba vode iz vodovoda)
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
58. člen
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)
(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko rezervne vodne vire izjemoma nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
59. člen
(gradnja vodovoda)
(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod.
(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(3) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(4) Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.
(5) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
(6) Gradnjo novih odsekov, objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege na obstoječem sistemu javnega vodovoda (npr. obnove, rekonstrukcije, navezave), pa izvaja upravljavec javnega vodovoda ali od upravljavca javnega vodovoda pooblaščena oseba.
60. člen
(prenos novozgrajenih vodovodov na občino)
(1) Kadar investitor vodovoda ni občina, mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o komunalnem opremljanju z občino.
(2) Investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja je dolžan po končani gradnji le-te predati v last občini neodplačno.
(3) Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.
(4) Ob izgradnji vodovodne infrastrukture je investitor dolžan na lastne stroške zagotoviti strokovni nadzor upravljavca javnega vodovoda in mu dodeliti opravljanje preizkusa tesnosti novozgrajenega cevovoda.
(5) Priključitev novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje sme izvajati izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema.
(6) Prevzem novozgrajenih vodovodnih objektov in naprav v last občine se izvede po naslednjem postopku:
– po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,
– investitor pridobi izjavo upravljavca javnega vodovoda, da je nadziral gradnjo objekta ter da je objekt grajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in da tehnične zahteve ustrezajo pravilom stroke,
– investitor predloži gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo ter vrednost osnovnih sredstev,
– investitor predloži elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster GJI, zapisnik o opravljenih preizkusih tesnosti cevovodov in jaškov, poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode ter meritve hidrantnega omrežja,
– investitor predloži garancijske izjave za vgrajene materiale in naprave,
– investitor predloži overjene služnostne pogodbe lastnikov zemljišč o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda oziroma dokazila, da je ustrezna služnostna pravica vknjižena v zemljiško knjigo.
(7) Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
(8) Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
XIII. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV
61. člen
(gradbena dela)
(1) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca javnega vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
(2) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(3) Varovalni pas javnega vodovoda znaša 3 metre, merjeno od osi vodovodnega cevovoda.
(4) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
(5) V primeru nastalih poškodb na vodovodnem omrežju je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe vodovodnega omrežja na račun povzročitelja, ter mu zaračunati stroške odtečene vode ter vseh ostalih stroškov.
62. člen
(zagotavljanje dostopa do vodovodnega omrežja)
(1) V primeru okvar na objektih in napravah javnega vodovoda ter hišnih priključkih mora pravna in fizična oseba kot lastnik zemljišča, kjer se nahajajo objekti in naprave vodovodne infrastrukture, dovoliti upravljavcu javnega vodovoda dostop do njih po najkrajši možni poti in odpravo okvar ali pomanjkljivosti.
(2) Pooblaščene osebe upravljavca javnega vodovoda morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor čim manjši. Upravljavec javnega vodovoda mora po odpravi okvare zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje in lastniku na njegovo zahtevo povrniti povzročeno škodo.
(3) V primeru, ko upravljavec javnega vodovoda ugotovi, da je na trasi vodovodne infrastrukture nelegalno opravljen poseg, npr. podporni zidovi na cevovodu, ograje, garaže in ostali pomožni zidani objekti, ni dolžan vzpostaviti prvotnega stanja.
63. člen
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)
(1) Investitorji morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vse posege na vodovodnem omrežju izvede oziroma nadzira upravljavec javnega vodovoda. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
(2) Upravljavci drugih omrežij in naprav (npr. elektrika, PTT, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovani. V primeru nastanka škode na vodovodnem omrežju in napravah so upravljavci drugih omrežij dolžni naročiti odpravo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in plačati vse stroške popravila ter stroške odtečene vode.
XIV. FINANCIRANJE OSKRBE S PITNO VODO
64. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– vodarina,
– omrežnina,
– vzdrževalnina,
– števnina,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva EU,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.
65. člen
(oblikovanje cen)
Cene storitev oskrbe s pitno vodo so določene z ustreznim aktom, ki ga na predlog upravljavca sprejme občinski svet, ki lahko to pristojnost prenese na ustanoviteljski organ upravljavca.
66. člen
(investicijsko in tekoče vzdrževanje)
(1) Investicijsko in obnovitveno vzdrževanje javne infrastrukture se financira iz sredstev omrežnine in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.
(2) Investicijsko in tekoče vzdrževanje vodovodnih priključkov se financira iz vzdrževalnine.
XV. NADZOR
67. člen
(pristojnost izvajanja nadzora)
(1) Nadzor nad delom upravljavca javnega vodovoda v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
(2) Inšpekcijska služba občine izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, v skladu s svojimi pristojnostmi.
(3) Pooblaščeni delavci upravljavca javnega vodovoda opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter kršitve na primeren način dokumentirati.
XVI. KAZENSKE DOLOČBE
68. člen
(povrnitev škode za porabljeno vodo na neregistriranem priključku)
(1) V primeru suma oziroma ugotovitve neregistriranega priključka na objektu, je uporabnik dolžan omogočiti takojšen pregled notranjih (internih) inštalacij. Če uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine dobava pitne vode.
(2) V primeru, da se dokaže poraba vode po neregistriranem priključku, ima upravljavec javnega vodovoda pravico uporabniku zaračunati 200 m3 vode.
(3) Ista količina vode kot v prejšnjem odstavku se uporabniku dodatno zaračuna tudi v primeru odstranitve ali poškodbe plombe na vodomeru.
69. člen
(globe za upravljavca)
(1) Z globo v znesku 1.400,00 EUR se za prekršek kaznuje upravljavec javnega vodovoda:
– če ne izdaja smernic in mnenj k predlogom prostorskih aktov, soglasij in projektnih pogojev v skladu s predpisi (23. člen),
– če ne izvede priključitve v predpisanem roku, če so za to izpolnjeni vsi pogoji (30. člen),
– če ne odpravi okvare na vodovodnem priključku v predpisanem roku (prvi odstavek 38. člena),
– če ob vsaki odstranitvi (zamenjavi) vodomera ne seznani uporabnika z odčitanim stanjem (tretji odstavek 38. člena),
– če v primeru izrednih razmer ne ravna v skladu z določbami 49. člena tega odloka,
– če prekine dobavo vode v nasprotju z določbami 48. in 50. člena tega odloka;
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 6. člena tega odloka.
(2) Z globo v znesku 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljavca javnega vodovoda.
70. člen
(globe za upravljavca zasebnega vodovoda)
Z globo v znesku 500,00 EUR se kaznuje za prekršek upravljavca zasebnega vodovoda, v primeru, če ne izpolnjuje obveznosti iz 7. člena tega odloka.
71. člen
(globe za uporabnike)
(1) Z globo v znesku 2.000,00 EUR se za prekršek kaznuje uporabnik javnega vodovoda, ki je pravna oseba, če:
– na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami gospodarske javne službe, ne zagotovi izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod (prvi odstavek 15. člena),
– če omogoči priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno inštalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca (17. člen),
– če ravna v nasprotju z določbami 19. člena tega odloka,
– če ne pridobi soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo (27. člen),
– če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– če onemogoča dostop do vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom (sedmi odstavek 35. člena) oziroma če izvede odstranitev plombe na obračunskem vodomeru ali odstranitev, predstavitev, zamenjavo ali popravilo obračunskega vodomera (osmi odstavek 35. člena),
– če ne prijavi vsake okvare na priključku ali obračunskem vodomeru (prvi odstavek 38. člena),
– če ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka 47. člena tega odloka,
– če odvzame vodo iz hidranta v nasprotju z določbami 52. člena tega odloka,
– če vgradi hidrante v interno inštalacijo, kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom (53. člen),
– če ne izpolnjuje naštete obveznosti uporabnika iz 56. člena tega odloka,
– če posega v obstoječe vodovodno omrežje na način, da izvaja navezavo novih vodovodnih cevovodov (peti odstavek 60. člena),
– če ogroža vodovodne naprave na način naveden v 61. členu tega odloka,
– če ravna v nasprotju z določilom 63. člena tega odloka,
– če ne izpolni obveznosti iz 73. člena tega odloka.
(2) Z globo v znesku 1.000,00 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje uporabnik javnega vodovoda, ki je samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v znesku 300,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnik javnega vodovoda, ki je fizična oseba.
(4) Z globo v znesku 300,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
72. člen
(roki za izdajo predpisov)
(1) Tehnični pravilnik iz 26. člena tega odloka izda upravljavec javnega vodovoda najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Do uveljavitve pravilnika iz prejšnjega stavka se uporablja Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 15/04).
(2) Tarifne vrednosti posameznega elementa cene pitne vode pripravi upravljavec javnega vodovoda najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
73. člen
(zagotavljanje meritev porabljene vode)
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in še nimajo vgrajenih obračunskih vodomerov, so dolžni v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka poskrbeti za izgradnjo vodomernega mesta in vgradnjo obračunskega vodomera. Do vgraditve vodomera uporabniki plačujejo vodo pavšalno.
74. člen
(razveljavitvena določba)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 52/01 in 61/05).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se določbe 15. člena, drugega odstavka 19. člena, 28., 31., 32., 33., 36., 39. in 57. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 52/01 in 61/05) uporabljajo do uveljavitve cen po tem odloku.
75. člen
(uveljavitvena določba)
(1) Ta odlok se začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 31. člena, prvega odstavka 38. člena, 40. člena ter drugega odstavka 66. člena tega odloka, se v delu, ki se nanašajo na vzdrževalnino, pričnejo uporabljati z dnem uveljavitve cen po tem odloku.
Št. 007-1/2012-3
Kočevje, dne 17. aprila 2012
Župan
Občine Kočevje
dr. Vladimir Prebilič l.r.