Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2012 z dne 27. 1. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2012 z dne 27. 1. 2012

Kazalo

219. Statut Univerze v Mariboru (uradno prečiščeno besedilo) (Statut UM-UPB9), stran 395.

Na podlagi 11. člena Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (OdPUM-1, Uradni list RS, št. 28/00, 98/03, 79/04, 36/06, 64/06, 137/06, 58/07, 67/08, 96/09) in v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 253. člena in 1. točke prvega odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 1/10 – Statut UM-UPB8) sta v enakem besedilu sprejela Senat Univerze v Mariboru na 5. redni seji dne 29. 11. 2011 in Upravni odbor Univerze v Mariboru na 16. redni seji dne 12. 12. 2011 naslednji
S T A T U T
Univerze v Mariboru (uradno prečiščeno besedilo) (Statut UM-UPB9)
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Univerza v Mariboru je avtonomna, znanstvenoraziskovalna in najvišja izobraževalna ustanova s posebnim položajem, ki s svojo dejavnostjo na določenih znanstvenih oziroma strokovnih področjih zagotavlja nadaljnji razvoj znanosti in strok in s posredovanjem znanja na teh področjih omogoča pridobitev javno veljavne visoko-strokovne, univerzitetne in podiplomske izobrazbe.
Univerza v Mariboru opravlja svoje poslanstvo skladno s prvim odstavkom tega člena na mednarodnem, nacionalnem in regionalnem nivoju.
Univerzo v Mariboru sestavljajo članice in druge organizacijske enote, ki jih določa Statut.
Univerza v Mariboru nadaljuje tradicijo visokega šolstva v Mariboru iz leta 1859, delo Združenja visokošolskih zavodov Maribor iz leta 1959 in leta 1975 ustanovljene Univerze.
2. člen
Univerza v Mariboru deluje po načelih avtonomije, ki ji zagotavljajo svobodo raziskovanja, posredovanja znanja in umetniškega ustvarjanja, samostojno urejanje organizacije in delovanja, izdelavo in sprejem študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov, določanje študijskega režima, volitve in izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev in druga upravičenja skladno z zakonom.
Pri visokošolski dejavnosti na Univerzi ni dopustno delovanje političnih strank in verskih skupnosti ali izvajanje politične propagande in verskih obredov.
Pripadniki policije ali oboroženih sil nimajo pravice vstopa v prostore Univerze oziroma njenih članic, razen v primerih nujnega posredovanja, ko je v nevarnosti življenje ali ko za posredovanje zaprosi rektor, dekan oziroma direktor ali ravnatelj druge članice ter druga pooblaščena oseba Univerze.
Inšpektorji Republike Slovenije se lahko gibljejo po prostorih Univerze v Mariboru oziroma njenih članic ob prisotnosti rektorja Univerze oziroma od njega pooblaščene osebe.
3. člen
Ustanovitelj Univerze v Mariboru je Republika Slovenija.
4. člen
Univerza v Mariboru prek fakultet in visokih strokovnih šol opravlja visokošolsko dejavnost in z izvajanjem nacionalnega programa visokega šolstva kot javne službe omogoča državljanom Republike Slovenije uresničevanje ustavne pravice do pridobivanja in izpopolnjevanja univerzitetnega in visokošolskega strokovnega izobraževanja.
Študij na Univerzi v Mariboru se omogoča tudi Slovencem brez slovenskega državljanstva, ob upoštevanju načela vzajemnosti in ob izpolnjevanju drugih pogojev pa tudi tujcem.
Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na Univerzi v Mariboru pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Univerza v Mariboru v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami omogoča študij tujim študentom na univerzi oziroma članicah univerze skladno s pogoji, ki jih določajo mednarodne pogodbe.
4.a člen
V tem Statutu se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. STATUSNA DOLOČILA
1. Univerza, fakultete, visoke strokovne šole, pridružene članice
5. člen
Ime univerze je: Univerza v Mariboru
Skrajšano ime: UM
Sedež: Maribor, Slomškov trg 15
Univerza v Mariboru (v nadaljnjem besedilu: univerza) je pravna oseba.
Samo univerza ima pravdno sposobnost v postopkih pred državnimi organi in sodišči, razen v primerih iz 14. člena tega Statuta.
6. člen
V univerzi so fakultete, visoke strokovne šole in drugi zavodi kot članice univerze, lahko pa se vanjo kot pridružene članice vključijo tudi samostojni visokošolski in drugi zavodi pod pogoji, ki jih določa ta Statut.
7. člen
V univerzi so naslednje fakultete in visoke strokovne šole (v nadaljnjem besedilu: članice univerze):
1. Univerza v Mariboru
Akademija za glasbo
Skrajšano ime: UM AG
Sedež: Velenje, Jenkova cesta 4
2. Univerza v Mariboru
Ekonomsko-poslovna fakulteta
Skrajšano ime: UM EPF
Sedež: Maribor, Razlagova 14
3. Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
Skrajšano ime: UM FERI
Sedež: Maribor, Smetanova 17
4. Univerza v Mariboru
Fakulteta za energetiko
Skrajšano ime: UM FE
Sedež: Krško, Hočevarjev trg 1
5. Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
Skrajšano ime: UM FG
Sedež: Maribor, Smetanova 17
6. Univerza v Mariboru
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Skrajšano ime: UM FKKT
Sedež: Maribor, Smetanova 17
7. Univerza v Mariboru
Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Skrajšano ime: UM FKBV
Sedež: Hoče, Pivola 10
8. Univerza v Mariboru
Fakulteta za logistiko
Skrajšano ime: UM FL
Sedež: Celje, Mariborska 7
9. Univerza v Mariboru
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Skrajšano ime: UM FNM
Sedež: Maribor, Koroška cesta 160
10. Univerza v Mariboru
Fakulteta za organizacijske vede
Skrajšano ime: UM FOV
Sedež: Kranj, Kidričeva cesta 55 a
11. Univerza v Mariboru
Fakulteta za strojništvo
Skrajšano ime: UM FS
Sedež: Maribor, Smetanova 17
12. Univerza v Mariboru
Fakulteta za turizem
Skrajšano ime: UM FT
Sedež: Brežice, Trg izgnancev 12
13. Univerza v Mariboru
Fakulteta za varnostne vede
Skrajšano ime: UM FVV
Sedež: Ljubljana, Kotnikova 8
14. Univerza v Mariboru
Fakulteta za zdravstvene vede
Skrajšano ime: UM FZV
Sedež: Maribor, Žitna 15
15. Univerza v Mariboru
Filozofska fakulteta
Skrajšano ime: UM FF
Sedež: Maribor, Koroška cesta 160
16. Univerza v Mariboru
Medicinska fakulteta
Skrajšano ime: UM MF
Sedež Maribor, Slomškov trg 15
17. Univerza v Mariboru
Pedagoška fakulteta
Skrajšano ime: UM PEF
Sedež: Maribor, Koroška cesta 160
18. Univerza v Mariboru
Pravna fakulteta
Skrajšano ime: UM PF
Sedež: Maribor, Mladinska ulica 9 in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: druge članice univerze):
1. Univerza v Mariboru
Univerzitetna knjižnica Maribor
Skrajšano ime: UM UKM
Sedež: Maribor, Gospejna 10
2. Univerza v Mariboru
Študentski domovi
Skrajšano ime: UM ŠD
Sedež: Maribor, Gosposvetska cesta 83
Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon, se lahko v okviru univerze kot nove članice univerze ustanovijo še druge fakultete in visoke strokovne šole, lahko pa se ustanovijo oziroma vključijo tudi druge članice univerze, obstoječe članice pa se lahko delijo, spojijo, pripojijo ali na drugi način prenehajo.
O statusnem preoblikovanju univerze po prvem odstavku tega člena sklepa Senat univerze z večino glasov vseh svojih članov.
8. člen
Članice univerze iz prejšnjega člena imajo pravico nastopati v pravnem prometu, na način, v primerih in ob pogojih, ki jih določa ta Statut.
9. člen
V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski in drugi zavodi:
- če opravljajo visokošolsko izobraževalno ali raziskovalno dejavnost ali dejavnost, ki je infrastrukturni pogoj za opravljanje izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti,
- če opravljajo dejavnost, ki je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti in jo s svojo dejavnostjo omogočajo,
- če s svojo dejavnostjo dopolnjujejo visokošolsko dejavnost univerze, članic univerze ali z njimi v večji meri sodelujejo.
O sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega zavoda kot pridružene članice univerze odloča Senat univerze v skladu z določili tega statuta.
10. člen
Pridružene članice univerze imajo:
1. pravico habilitirati svoje delavce pri pristojnih organih univerze, članic univerze, po postopku in merilih, ki veljajo za visokošolske delavce univerze,
2. pravico uporabljati knjižnično-informacijski sistem univerze,
3. pravico dajati mnenja v zadevah s področja njihove dejavnosti,
4. pravico, v svojem imenu navesti, da je pridružena članica univerze,
5. pravico sodelovati pri mednarodnih projektih univerze oziroma članic univerze,
6. pravico prek svojega predstavnika v organih univerze sodelovati v zadevah, ki se nanašajo na dejavnost pridružene članice na način, kot to določa sklep o pridruženem članstvu.
2. Dejavnost univerze in članic univerze
11. člen
Univerza zagotavlja razvoj znanosti, umetnosti in strok ter prek svojih članic v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z naravoslovnega, tehniškega in tehnološkega, zdravstvenega, kmetijskega, družboslovnega in humanističnega znanstvenega oziroma umetniškega in strokovnega področja.
Univerza lahko prek svojih članic neposredno organizira izvajanje znanstveno-raziskovalnih in študijskih interdisciplinarnih programov s področij, naštetih v prvem odstavku tega člena.
Univerza izvaja javna pooblastila.
Univerza organizira in usklajuje tudi izvajanje dejavnosti in javnih pooblastil, potrebnih za uresničevanje dejavnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
12. člen
Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol (članic univerze) opravlja izobraževalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti, ki temeljijo na eni ali več sorodnih ali med seboj povezanih znanstvenih disciplinah oziroma umetniških področjih in strok na v drugem odstavku tega člena navedenih študijskih področjih.
Študijska področja in primeroma našteti študiji, razvrščeni v skladu z Iscedovo klasifikacijo (Unesco, november 1997), na posameznih fakultetah so:
– Akademija za glasbo: (21) umetnost, (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede;
– Ekonomsko-poslovna fakulteta: (31) družbene vede (ekonomija); (34) poslovne in upravne vede (poslovanje, davčno svetovanje, podjetništvo, menedžment, trženje, finance, bančništvo, računovodstvo);
– Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: (52) tehniške vede (elektrotehnika, elektronika, energetska tehnika, telekomunikacije); (48) računalništvo (računalništvo, informatika);
– Fakulteta za energetiko: (54) proizvodne tehnologije;
– Fakulteta za gradbeništvo: (52) tehniške vede, (58) arhitektura in gradbeništvo (gradbeništvo); (84) transportne storitve (promet);
– Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo: (44) vede o neživi naravi (kemija); (52) tehniške vede, (54) proizvodne tehnologije (kemijska tehnologija);
– Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (kmetijstvo, agronomija, zootehnika, kmetijska tehnika, agrarna ekonomika);
– Fakulteta za logistiko: (84) transportne storitve;
– Fakulteta za naravoslovje in matematiko: (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede [biologija, fizika, kemija, matematika, računalništvo, tehnika]; (42) vede o živi naravi; (44) vede o neživi naravi, (46) matematika in statistika;
– Fakulteta za organizacijske vede: (34) poslovne in upravne vede (organizacija dela, menedžment);
– Fakulteta za strojništvo; (52) tehniške vede (strojništvo); (54) proizvodne tehnologije (tekstilstvo); (85) varstvo okolja (tehniško varstvo okolja);
– Fakulteta za varnostne vede: (86) varnost (varnost in notranje zadeve);
– Fakulteta za zdravstvene vede: (72) zdravstvo (zdravstvena nega, gerontološka zdravstvena nega);
– Filozofska fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede [pedagogika, jeziki, filozofija, sociologija, zgodovina, geografija], (22) humanistične vede (filozofija, slovenski jezik, nemški jezik, zgodovina), (31) družbene vede [sociologija];
– Medicinska fakulteta: (72) zdravstvo (medicina);
– Pedagoška fakulteta: (14) izobraževanje učiteljev in pedagoške vede (razredni pouk, likovna pedagogika, glasbena pedagogika, predšolska vzgoja); (81) osebne storitve;
– Pravna fakulteta: (38) pravo (mednarodno, gospodarsko, korporacijsko, davčno pravo);
– Fakulteta za turizem: (81) osebne storitve.
V okviru študijskih področij se izvajajo posamezni študijski programi, ki se lahko dopolnjujejo, preoblikujejo ali na novo uvajajo skladno s predpisanimi postopki.
Študijske programe z dveh ali več študijskih področij oziroma interdisciplinarne študijske programe lahko izvaja več članic univerze skupaj.
13. člen
Univerza prek fakultet in visokih strokovnih šol razvija znanstvene discipline, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij ter opravljajo znanstveno- raziskovalno in umetniško dejavnost z enega ali več sorodnih ali med seboj interdisciplinarno povezanih znanstvenih oziroma umetniških področij, disciplin in strok.
Članice univerze izvajajo temeljno raziskovalne, aplikativnoraziskovalne, razvojne in druge projekte ter javna pooblastila.
Članice univerze organizirajo oziroma izvajajo tudi dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje dejavnosti, določenih v tem in v prejšnjem členu.
Na predlog senatov članic lahko Senat univerze sprejme splošni akt, s katerim skladno z načelom matičnosti določi razvoj znanstvenih disciplin iz prvega odstavka tega člena.
14. člen
Članice univerze lahko opravljajo tudi izobraževalne, raziskovalne, strokovne, razvojne in svetovalne ter umetniške dejavnosti ter druge, s temi dejavnostmi povezane dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, če to ne ovira izvajanja njihove osnovne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, opredeljene v prejšnjih členih tega statuta, in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri njihovem opravljanju.
Razmerje med univerzo in članico, povezano z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena, se uredi s posebnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor univerze.
V aktu iz drugega odstavka se določijo povračilo stroškov, uporaba znaka univerze in druge zadeve v zvezi s pridobivanjem prihodka iz prvega odstavka tega člena.
Izhodišče za določitev višine nadomestila je prihodek, ki ga članica pridobi z dejavnostjo iz prvega odstavka tega člena.
Za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena po uveljavitvi akta iz drugega odstavka tega člena imajo članice pravno sposobnost in lahko pridobijo davčno številko za nastopanje v pravnem prometu.
Članica ima pravdno sposobnost v primeru uveljavljanja interesov pred državnimi organi in sodišči izključno iz naslova sredstev, ki se pridobivajo skladno s prvim odstavkom tega člena. Te sposobnosti pa nimajo v odnosu do univerze.
15. člen
Univerzitetna knjižnica Maribor kot osrednja univerzitetna knjižnica daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno-raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično-informacijsko dejavnost, koordinira nabavo in ponudbo knjižnično-informacijskega gradiva ter medknjižnično izposojo na univerzi, koordinira izdelavo bibliografije univerze, izobražuje uporabnike o knjižničnem gradivu ter posreduje informacije za raziskovalno in strokovno delo tudi drugim uporabnikom. Kot arhivska knjižnica hrani obvezne izvode knjižničnega gradiva z območja Republike Slovenije, kot domoznanska knjižnica zbira, dokumentira in posreduje domoznansko gradivo za mesto Maribor in njegovo širšo okolico in opravlja naloge matične knjižnice za specialne knjižnice v Mariboru.
16. člen
Študentski domovi Maribor opravljajo dejavnost dajanja lastnih nepremičnin v najem in dejavnost posredovanja pri dajanju nepremičnin v najem študentom in s tem zagotavljajo nastanitvene pogoje za bivanje študentov in gostujočih profesorjev. Študentski domovi opravljajo tudi dejavnost prehrane oziroma gostinskih in turističnih storitev ter druge servisne storitve, ki se določijo v prilogi k temu Statutu.
17. člen
Dejavnosti, ki jih opravljajo univerza in članice univerze po določilih 11., 12., 13. in 15. ter 16. člena tega Statuta, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.
Dejavnosti članic univerze po 14. členu in dejavnosti drugih članic univerze, ki ne spadajo v javno službo, se določijo kot druge dejavnosti v prilogi k Statutu.
3. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze in njenih članic v pravnem prometu
18. člen
Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, ki so določene v Odloku o preoblikovanju Univerze v Mariboru, in dejavnosti, ki so določene v tem Statutu, brez omejitev.
Pri odtujitvi in obremenitvi nepremičnine oziroma opreme večje vrednosti, pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti iz 11., 12., 13., 15. in 16. člena tega statuta, je potrebno soglasje ustanovitelja.
Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z Zakonom o javnih naročilih potreben javni razpis.
Univerza upravlja in razpolaga z nepremičnino, pridobljeno iz drugih virov v skladu z namenom, za katerega je bila pridobljena.
Univerza odgovarja za obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem.
Univerza odgovarja za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem organizacijske enote, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze, izključno iz neproračunskih sredstev, ki niso namenjena izvajanju javne službe univerze.
19. člen
Članice univerze nastopajo v pravnem prometu pri opravljanju dejavnosti za uresničevanje nacionalnega programa visokega šolstva, za katerega se zagotavljajo javna sredstva, samostojno, v imenu in za račun univerze, vsaka v okviru svoje dejavnosti, ki je opredeljena v tem Statutu, in v mejah sredstev za izvajanje te dejavnosti.
Za obveznosti, ki nastanejo iz prvega odstavka tega člena, odgovarja univerza s premoženjem, ki ga članica univerze uporablja pri opravljanju te dejavnosti.
Članice univerze ne morejo razpolagati z nepremičninami, namenjenimi za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva, pridobljenimi iz javnih sredstev ali iz drugih virov.
20. člen
Članice univerze razpolagajo z nepremičnino, namenjeno za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega Statuta, na podlagi predhodnega sklepa (soglasja) Upravnega odbora univerze.
Pri izvajanju dejavnosti iz 14. člena tega Statuta nastopajo članice univerze v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in za obveznosti, ki nastanejo s takšnega poslovanja, odgovarjajo z vsem premoženjem, pridobljenim z opravljanjem te dejavnosti, brez omejitev.
Univerza in ustanovitelj za te obveznosti članic ne odgovarjata.
21. člen
Pri opravljanju dejavnosti iz 14. člena tega statuta imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze naslednje organizacijske enote članic univerze:
1 Na Ekonomsko-poslovni fakulteti:
1.1 Raziskovalni in izobraževalni center
1.2. Inštitut za marketing
1.3. Inštitut za ekonomske odnose s tujino
1.4. Inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo
1.5. Inštitut za organizacijo in informatiko
1.6. Inštitut za finance in bančništvo
1.7. Inštitut za gospodarsko pravo
1.8. Inštitut za operacijske raziskave
1.9. Inštitut za tehnologijo
1.10. Inštitut za transport in poslovno logistiko
1.11. Inštitut za projektni management
1.12. Inštitut za računovodstvo, revizijo in davščine
1.13. Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij
1.14. Inštitut za razvoj managementa
1.15. Inštitut za tuje jezike in tuje poslovne jezike.
2 Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko:
2.1 Inštitut za elektrotehniko in računalništvo
2.2 Inštitut za močnostno elektrotehniko
2.3 Inštitut za avtomatiko
2.4 Inštitut za robotiko
2.5 Inštitut za elektroniko in telekomunikacije
2.6 Inštitut za računalništvo
2.7 Inštitut za informatiko
2.8 Inštitut za matematiko in fiziko
2.9 Inštitut za medijske komunikacije.
3 Na Fakulteti za gradbeništvo:
3.1 Inštitut za geotehniko
3.2 Inštitut za gradbeništvo
3.3 Inštitut za prometne vede
3.4 Inštitut za arhitekturo in prostor
3.5 Center za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
4 Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo:
4.1 Inštitut za kemijske raziskave.
5 Na Fakulteti za organizacijske vede:
5.1 Inštitut za organizacijo in management.
6 Na Fakulteti za strojništvo:
6.1 Inštitut za konstrukterstvo in oblikovanje
6.2. Inštitut za energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo
6.3 Inštitut za proizvodno strojništvo
6.4 Raziskovalni inštitut za strojništvo
6.5 Inštitut za inženirske materiale in oblikovanje
6.6 Inštitut za mehaniko
6.7 Inštitut za tehnologijo materialov
6.8 Center za senzorsko tehniko.
7 Na Pedagoški fakulteti:
7.1 Znanstveni inštitut.
7.2 Center za pedagoško izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje.
8 Na Pravni fakulteti:
8.1 Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo
8.2 Inštitut za finančno pravo in javne finance
8.3 Inštitut za javno upravo in narodne skupnosti
8.4 Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost
8.5 Inštitut za gospodarsko, pogodbeno in korporacijsko pravo
8.6 Inštitut za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava
8.7 Center za pravno izobraževanje in raziskovanje
8.8 Inštitut za ekonomsko analizo prava.
9 Na Fakulteti za kmetijstvo:
9.1 Univerzitetni kmetijski center Fakultete za kmetijstvo
9.2 Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo
9.3 Center za sadjarstvo in predelavo sadja
9.4 Center za poljedelstvo in vrtnarstvo
9.5 Center za živinorejo
9.6 Center za kmetijsko tehniko in fitomedicino
9.7 Center za gozdarstvo z botaničnim vrtom
9.8. Center za travništvo in pridelovanje krme
9.9. Inštitut za ekološko kmetovanje
9.10. Center za vseživljenjsko izobraževanje in poklicno uspešnost.
10 Na Fakulteti za zdravstvene vede:
10.1 Raziskovalni inštitut
10.2 Center za mednarodno dejavnost.
11 Na Fakulteti za logistiko:
11.1 Center za univerzitetne študije in raziskave v Krškem
11.2 Raziskovalni inštitut Celje
11.3 Inštitut za projektni management in management tehnologij
11.4 Inštitut za logistiko.
12 Na Fakulteti za energetiko:
12.1 Center za univerzitetne študije in raziskave v Velenju
12.2 Znanstvenoraziskovalni in razvojni inštitut
12.3 Inštitut za energetiko.
13 Na Fakulteti za varnostne vede:
13.1 Inštitut za varstvoslovje.
14 Na Medicinski fakulteti:
14.1 Inštitut za fiziologijo
14.2 Inštitut za patologijo
14.3 Inštitut za socialno medicino in higieno
14.4 Inštitut za sodno medicino
14.5 Inštitut za biomedicinske vede
14.6 Inštitut za anatomijo, histologijo in embriologijo
14.7 Center za humano genetiko in farmakogenomiko
14.8 Simulacijski center.
15 Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko:
15.1 Znanstveni in razvojni center FNM
15.2 Center za vseživljenjsko učenje FNM
15.3 Inštitut za fiziko
15.4 Inštitut Oddelka za matematiko in računalništvo
15.5 Inštitut za biologijo, ekologijo in varstvo narave
15.6 Inštitut za sodobne tehnologije.
Pri opravljanju dejavnosti univerze imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun univerze naslednje organizacijske enote na nivoju univerze:
1. Inštitut za razvoj univerze.
Navedene organizacijske enote nastopajo v pravnem prometu in imajo vsa pooblastila, ki jih izvršujejo v imenu in za račun univerze, če so organizirane na nivoju univerze oziroma članice univerze, v katere sestavi so.
V tem členu navedene organizacijske enote nimajo pravice razpolaganja z nepremičninami.
Dejavnosti, ki jih opravljajo organizacijske enote univerze in članic univerze, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu, so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega Statuta.
Senat Univerze in Upravni odbor Univerze lahko ne glede na določbe tega Statuta v enakem besedilu z aktom o ustanovitvi ustanovita ali spremenita organizacijske enote, ki imajo pravico nastopanja v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze ali v imenu in za račun univerze. V primeru, da akt o ustanovitvi takšne organizacijske enote to določa, lahko takšna organizacijska enota dobi status podružnice in se lahko registrira kot podružnica univerze.
4. Zastopanje in predstavljanje
22. člen
Univerzo zastopa in predstavlja rektor samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ko je potrebno soglasje upravnega odbora univerze.
Če je nepremičnina pridobljena iz javnih sredstev, je potrebno tudi soglasje ustanovitelja univerze.
Rektorja univerze nadomeščajo prorektorji iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami, kot jih ima rektor. Prorektorji so zastopniki univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi rektor.
Zastopnik univerze je tudi glavni tajnik univerze, ki zastopa univerzo v mejah splošnih aktov univerze in v skladu s pooblastili, ki jih določi rektor.
Rektor lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje univerze pisno pooblasti druge osebe.
Poslovne listine iz pristojnosti rektorja sopodpisujejo poleg rektorja oziroma pooblaščenega prorektorja glavni tajnik univerze in pooblaščene osebe, ki jih na predlog rektorja določi Upravni odbor univerze.
Poslovne listine iz pristojnosti dekanov članic, ravnatelja ter direktorjev drugih članic, tajnikov članic, in drugih delavcev univerze, članic in drugih članic se podpisujejo v skladu z določili akta o finančnem poslovanju, ki ga na predlog rektorja sprejme Upravni odbor univerze.
23. člen
Članico univerze in univerzo v mejah iz 19. člena tega statuta zastopa in predstavlja dekan samostojno brez omejitev, razen pri razpolaganju z nepremičninami, ki so namenjene za opravljanje dejavnosti iz 14. člena tega statuta, ko je potrebno soglasje Upravnega odbora univerze.
Dekana članice univerze nadomeščajo prodekani iz vrst visokošolskih učiteljev z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan. Prodekani so zastopniki članice univerze v skladu s pooblastilom, ki ga določi dekan.
Dekan lahko v posameznih primerih za zastopanje in predstavljanje fakultete oziroma visoke strokovne šole pisno pooblasti druge osebe.
24. člen
Organizacijsko enoto univerze in članice univerze, ki ima po tem Statutu pooblastila v pravnem prometu, zastopa in predstavlja predstojnik te enote.
Predstojnik organizacijske enote univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost poslovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja rektorju univerze, predstojnik organizacijske enote fakultete ali druge članice univerze zagotavlja zakonitost in učinkovitost delovanja organizacijske enote in za svoje delo odgovarja dekanu članice oziroma ravnatelju ali direktorju druge članice univerze.
5. Računi univerze in članic univerze
25. člen
Univerza vodi svoja sredstva na enem ali več računih v skladu s predpisi.
Javna sredstva, ki jih univerza in njene članice pridobivajo iz proračuna RS za izvajanje javne službe, se vodijo na računu univerze in ločeno na podračunih članic.
Pri opravljanju dejavnosti po 14. členu tega Statuta lahko članice univerze vodijo druga sredstva na svojih računih v skladu s predpisi. O odprtju, vodenju in ukinitvi lastnega računa članice odloča poslovodni odbor članice.
V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja članice po 14. členu in 20. členu Statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice in so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno z drugim odstavkom tega člena in z 18. in 19. členom Statuta.
V primeru, če je terjatev nastala iz naslova poslovanja organizacijske enote univerze, ki nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun univerze po prvem odstavku 21. člena Statuta, v postopku izvršbe ni moč zaseči ali rubiti javnih sredstev, s katerimi razpolaga univerza in njene članice ter so namenjena izvajanju javne službe univerze skladno s šestim odstavkom 18. člena Statuta.
Gospodarjenje s premoženjem, finančno in računovodsko poslovanje ter celovit nadzor zakonitosti poslovanja univerze in njenih članic se določi in zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi v splošnih aktih univerze.
25.a člen
Kadar rektor Univerze prenese na dekana članice, direktorja druge članice ali na druge osebe pooblastila in naloge, za katere je po zakonu in tem Statutu pristojen rektor, mora pooblaščena oseba zagotavljati zakonitost, pravilnost in skrbno izvajanje prenesenih nalog, tako da z njenimi odločitvami ne nastajajo kršitve zakona in predpisov ali druga škoda.
Če pri izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka nastanejo kršitve predpisov ali druga škoda oziroma prihaja do drugih ovir, ki onemogočajo normalno poslovanje univerze, je za take odločitve v celoti in polno odgovorna članica oziroma druga članica univerze. V takih primerih z izvršbo in rubežem ni mogoče poseči po sredstvih univerze in sredstvih drugih članic. Članica jamči za plačilo svojih obveznost z vsemi sredstvi, ki so v njeni lasti.
Rektor lahko izdano pooblastilo prekliče in razveljavi, če so podani zgoraj navedeni ali drugi utemeljeni razlogi.
6. Pečat in simboli univerze
26. člen
Univerza in članice univerze imajo pečat, v katerem je ime univerze, pri članicah pa tudi ime članice univerze in grb Republike Slovenije, lahko pa tudi njihov sedež.
27. člen
Znak univerze se uporablja na listinah univerze in njenih članic.
Članice univerze imajo lahko tudi poseben znak, s katerim označujejo svojo dejavnost.
Celostno podobo univerze ureja poseben splošni akt.
28. člen
Dan univerze je 18. september, v spomin na 18. 9. 1975, ko je bila svečano razglašena ustanovitev univerze.
Na Dan univerze se na posebni svečanosti praviloma promovirajo novi doktorji znanosti in podeljujejo častni doktorati ter opravi svečana predaja rektorske funkcije.
29. člen
Univerza ima Rektorjev dan in Dan študentov, ki sta pedagoškega procesa prosta dneva.
Na Rektorjev dan se na posebni svečanosti podeljujejo priznanja univerze in organizirajo kulturne in druge prireditve, pomembne za univerzo, njene študente in delavce.
Na Dan študentov se prirejajo športna tekmovanja in izvajajo druge interesne dejavnosti študentov.
Rektorjev dan določi rektor univerze za vsako leto posebej v začetku študijskega leta. Dan študentov je praviloma pred koncem letnega semestra v mesecu maju in se natančneje določi s študijskim koledarjem.
7. Meduniverzitetno sodelovanje
30. člen
Univerza sodeluje z drugimi univerzami doma in v svetu zaradi oblikovanja in izvajanja skupnih znanstvenoraziskovalnih projektov, študijskih programov, izmenjave visokošolskih učiteljev, znanstvenih in drugih delavcev, izmenjave študentov, izmenjave znanstvenih in strokovnih publikacij, znanstvenih informacij, udeležbe na znanstvenih srečanjih, simpozijih in konferencah in izvajanja drugih visokošolskih aktivnosti.
O medsebojnem sodelovanju in o vključevanju univerze v mednarodne univerzitetne mreže sklepa univerza z univerzami posebne bilateralne in multilateralne sporazume, pogodbe in dogovore, v katerih se podrobneje opredeljujejo oblike in načini medsebojnega sodelovanja.
III. ORGANIZIRANOST UNIVERZE IN ČLANIC UNIVERZE
1. Organizacijske oblike visokošolskega dela
31. člen
Univerza in njene članice imajo naslednje organizacijske enote:
1. katedre,
2. inštitute,
3. oddelke,
4. pedagoško-raziskovalne centre,
5. centre,
6. laboratorije,
7. knjižnice.
Dvoje ali več kateder se lahko povezuje v oddelke, dvoje ali več oddelkov pa se lahko povezuje v pedagoško-raziskovalne centre.
Organizacijske enote imajo pooblastila v pravnem prometu, če z opravljanjem dejavnosti iz 14. člena pridobivajo del prihodka in če tako določa ta Statut.
32. člen
Katedre se oblikujejo za določen predmet ali na določenem zaokroženem delu študijskega področja zaradi usklajevanja in razvijanja izobraževalnega in s tem povezanega znanstvenoraziskovalnega dela na tem področju in zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.
V katedre se povezujejo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ene članice univerze, lahko pa tudi visokošolski učitelji dveh ali več članic univerze. V katedro pa se lahko povezujejo tudi strokovnjaki zunaj univerze.
Da se študentom omogoči poglobljen študij in uvajanje v raziskovalno delo, se v delo katedre lahko vključujejo tudi študenti.
33. člen
Katedre na svojem področju:
1. sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela;
2. obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, in usmerjajo, usklajujejo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo;
3. z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali interdisciplinarno povezanih področij;
4. skrbijo, da se znanstveno raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v pedagoški proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija;
5. razvijajo sodobne pedagoške metode in usklajujejo strokovno terminologijo;
6. spremljajo in analizirajo študijske uspehe in uspehe na znanstveno-raziskovalnem področju in o njih poročajo;
7. skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev;
8. predlagajo teme diplomskih del;
9. načrtujejo in verificirajo študijsko literaturo in druge pripomočke;
10. organizirajo strokovna posvetovanja in obravnavajo poročila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih;
11. sodelujejo z organizacijami in enotami istih in sorodnih področij v okviru univerze in zunaj nje;
12. lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja.
34. člen
Katedre se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami izobraževalnega in raziskovalnega dela.
O organizacijskih spremembah kateder odloča Senat članice univerze na predlog dekana, o organizacijskih spremembah katedre, ki je organizirana pri univerzi, pa Senat univerze na predlog rektorja univerze.
35. člen
Katedro vodi predstojnik, ki ga na predlog katedre članice imenuje in razrešuje dekan članice, na predlog univerzitetne katedre pa ga imenuje in razrešuje rektor univerze. Predstojnik katedre se imenuje za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
36. člen
Predstojnik katedre:
1. organizira in vodi delo katedre;
2. sklicuje in vodi seje katedre;
3. skrbi za redno izvajanje izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela s področja katedre;
4. izvršuje sklepe senata in dekana, ki se nanašajo na delo katedre;
5. poroča o delu katedre dekanu in Senatu članice univerze; če je katedra organizirana pri univerzi, pa rektorju univerze.
37. člen
Oddelki se oblikujejo na določenem širšem delu študijskega področja zaradi usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane znanstveno-raziskovalne dejavnosti kateder ter zaradi razvijanja znanstvenih disciplin in strok s tega področja.
Oddelke ustanavlja in ukinja Senat članice univerze na predlog dekana članice univerze.
Delo oddelka organizira in vodi predstojnik oddelka, ki ga za štiri leta imenuje dekan članice univerze. Po preteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
38. člen
Inštituti se oblikujejo na določenem raziskovalnem področju za izvajanje temeljnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov ter za opravljanje strokovnih, svetovalnih in drugih storitev, ki se financirajo iz javnih sredstev ali pa iz sredstev naročnikov raziskovalnih del.
Raziskovalno, strokovno in svetovalno delo v inštitutih opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ter študenti, lahko pa tudi drugi strokovnjaki.
Dejavnosti in funkcijo katedre lahko opravlja tudi inštitut.
39. člen
Inštituti na svojem področju:
1. organizirajo in opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost;
2. sodelujejo pri pripravi programov znanstvenoraziskovalnega dela članice univerze;
3. opravljajo strokovne, svetovalne in druge storitve;
4. sodelujejo pri vzgoji raziskovalnih kadrov;
5. s posredovanjem novih spoznanj in znanstvenih izsledkov skrbijo za razvoj znanstvenih disciplin in strok;
6. pospešujejo vključevanje študentov v raziskovalno delo in sodelujejo pri podiplomskem študiju študentov;
7. sodelujejo z raziskovalnimi in drugimi organizacijami na raziskovalnem področju;
8. preučujejo možnosti in oblike prenašanja znanstvenoraziskovalnih izsledkov v prakso;
9. omogočajo uvajanje študentov v raziskovalno delo;
10. organizirajo znanstvena in strokovna posvetovanja s področja svoje dejavnosti;
11. sodelujejo s katedrami z istega področja;
12. lahko izvajajo tudi programe vseživljenjskega učenja.
40. člen
Inštituti se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu s potrebami in z zahtevami znanstvenoraziskovalnega dela, na enak način, kot je v tem Statutu določeno za katedre.
41. člen
Delo inštituta vodi in usklajuje predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik inštituta je imenovan za dobo štirih let in je lahko po poteku tega časa ponovno imenovan.
42. člen
Predstojnik inštituta:
1. organizira, vodi in usklajuje delo inštituta;
2. je odgovoren za pripravo raziskovalnega programa inštituta in za njegovo izvajanje;
3. skrbi za gospodarsko in finančno uspešnost inštituta;
4. oblikuje raziskovalne skupine za izvajanje raziskovalnih projektov in nalog;
5. skrbi za sodelovanje z mednarodnimi in domačimi raziskovalnimi organizacijami, inštituti in uveljavljenimi znanstvenimi delavci;
6. pripravlja znanstvena srečanja in posvetovanja;
7. spremlja natečaje za pridobitev projektov in pripravlja pogodbe za prevzem raziskovalnih del s področja inštituta;
8. pripravlja pogodbe s sodelavci inštituta, ki delajo na raziskovalnih projektih in nalogah;
9. obvešča naročnike o izvedbi prevzetih raziskovalnih projektov oziroma drugih raziskovalnih storitev;
10. poroča dekanu o delu in zadevah inštituta.
43. člen
Laboratorij se oblikuje za praktično izvajanje raziskovalnega in izobraževalnega dela.
44. člen
Centri se oblikujejo zaradi izvajanja, organiziranja in spodbujanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, prenosa uporabe in sodobnih metod dela, spoznanj in dosežkov ter tudi za opravljanje računalniških in informacijsko-dokumentacijske dejavnosti.
Centri se oblikujejo v skladu s potrebami na način, ki je v tem Statutu določen za katedre in inštitute.
45. člen
Delo centra usklajuje in vodi predstojnik, ki ga imenuje in razrešuje dekan članice univerze. Predstojnik centra je imenovan za štiri leta in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
Predstojnika centra pri univerzi imenuje in razrešuje rektor univerze.
46. člen
Dvoje ali več oddelkov se lahko organizira v pedagoškoraziskovalne centre, kadar gre za trajnejšo obliko organizacije pedagoškega in znanstvenega dela na širšem delu študijskega področja, ki presega funkcijo posameznega oddelka.
Za ustanovitev in organizacijo pedagoško-raziskovalnih centrov se smiselno uporabljajo določbe Statuta, ki veljajo za oddelke. Pedagoško-raziskovalni centri se lahko ustanovijo tudi na nivoju univerze pri univerzi.
47. člen
Knjižnice pri članicah univerze zbirajo, urejajo in posredujejo znanstveno, študijsko in strokovno literaturo ter dajejo visokošolskim učiteljem, znanstvenim delavcem, visokošolskim sodelavcem in študentom potrebne informacije in znanja za študij in znanstveno delo, jih izobražujejo glede uporabe knjižničnega gradiva ter iskanja informacij in izdelujejo bibliografije visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev.
Knjižnice se povezujejo v knjižnično-informacijski sistem univerze.
48. člen
Člen je bil izbrisan.
2. Univerzitetna uprava
2.1. Organizacija univerzitetne uprave
49. člen
Univerzitetno upravo sestavljajo rektorat univerze in strokovne službe članic univerze (dekanat oziroma tajništva) in se organizira tako, da je zagotovljeno smotrno, učinkovito, pravočasno in racionalno izvajanje odločitev organov univerze in zakonskih ter drugih upravnih nalog univerze in njenih članic.
Organiziranost in sistemizacijo univerze in članic ter drugih članic sprejme in določi:
– na predlog dekanov za pedagoški, znanstveni (oziroma) umetniški del za članico,
– na predlog direktorja oziroma ravnatelja za strokovni del za drugo članico,
– na predlog dekanov oziroma ravnatelja oziroma direktorja ter mnenja glavnega tajnika za upravni del,
– ter glavnega tajnika za rektorat, na podlagi izhodišč za sistemizacijo delovnih mest, rektor univerze s splošnim aktom, ne glede na ostale določbe tega Statuta.
Rektor univerze lahko s posebnim aktom za določene naloge univerze oblikuje posebne organizacijske enote.
2.2. Rektorat univerze
50. člen
Rektorat univerze organizira in strokovno usklajuje izvajanje in opravljanje naslednjih nalog:
– znanstvenoraziskovalno, izobraževalno in umetniško delo,
– zagotavlja izvajanje razvojnih nalog in programa univerze,
– zagotavlja integrirano finančno-računovodsko funkcijo univerze,
– splošne pravne in kadrovske zadeve univerze,
– meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje univerze,
– informacijsko infrastrukturo in informacijski sistem univerze,
– vzdrževanje, investicije in prostorski razvoj univerze.
Rektorat univerze opravlja tudi druga strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična, pomožna in druga podobna dela in naloge, ki so skupnega pomena za univerzo in njene članice.
2.3. Dekanati oziroma tajništva članic univerze
51. člen
Strokovne službe članic univerze (dekanati oziroma tajništva) izvajajo in opravljajo upravnoadministrativne ter finančnogospodarske in strokovnotehnične naloge članic. Organiziranost in naloge strokovnih služb članic se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic.
52. člen
Univerzitetno upravo vodi glavni tajnik univerze, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata univerze imenuje rektor univerze za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.
Glavni tajnik univerze odgovarja za svoje delo rektorju univerze.
Glavni tajnik univerze ima pomočnike oziroma predstojnike, ki jih imenuje rektor univerze na predlog glavnega tajnika za posamezna delovna področja.
53. člen
Strokovne službe članice univerze vodi tajnik, ki ga po javnem razpisu in predhodnem mnenju Senata članice na predlog dekana članice ter mnenja glavnega tajnika univerze imenuje rektor za dobo 4 let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan. Strokovne službe druge članice vodi tajnik, ki ga po javnem razpisu na predlog ravnatelja oziroma direktorja ter predhodnim mnenjem strokovnega sveta in glavnega tajnika univerze imenuje rektor za dobo štirih let in je lahko po enakem postopku ponovno imenovan.
Za opravljanje vseh nalog, ki spadajo v pristojnost članice oziroma pristojnost dekana, odgovarja tajnik članice dekanu članice. Tajnik članice opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in pooblastili dekana članice. V ta namen na podlagi pooblastila dekana izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo strokovnih služb članice Univerze v Mariboru.
Za izvajanje strokovnih nalog v okviru javnega nacionalnega programa, ki ga opravlja članica, ter za izvajanje skupnih nalog in razvojnega programa univerze odgovarjajo tajniki članic dekanu, rektorju in glavnemu tajniku univerze.
54. člen
Glavni tajnik univerze, pomočniki glavnega tajnika univerze in tajniki članic univerze imajo posebna pooblastila in odgovornosti.
Posebna pooblastila in odgovornosti pri ravnanju s sredstvi in drugim premoženjem imajo tudi računovodja univerze in računovodje članic univerze.
Dela, naloge, pooblastila in odgovornosti glavnega tajnika, njegovih pomočnikov, tajnikov članic univerze in računovodij, kot tudi pogoji za zasedbo teh delovnih mest so določeni z aktom o organizaciji in sistemizaciji univerze in članic.
55. člen
Glavni tajnik univerze, tajnik članice univerze in drugi delavci s posebnimi pooblastili so lahko predčasno razrešeni.
O njihovi predčasni razrešitvi odloča rektor univerze oziroma dekan članice univerze ob predhodnem mnenju Senata.
Pri razrešitvi glavnega tajnika univerze oziroma tajnika članice univerze se smiselno uporabljajo določila 299. člena tega Statuta.
56. člen
S splošnim aktom univerze, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se lahko uredijo pogoji za sklenitev individualnih pogodb ter druga vprašanja položaja, odgovornosti in obveznosti posameznikov, ki lahko sklenejo individualno pogodbo.
IV. IZVAJANJE IZOBRAŽEVALNE, RAZISKOVALNE IN UMETNIŠKE DEJAVNOSTI
A) Izobraževalna in umetniška dejavnost
1. Študijski programi
57. člen
Študij na univerzi in njenih članicah poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje.
58. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe so dodiplomski in podiplomski.
Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.
Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti.
58.a člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo stopenjsko:
a) prva stopnja:
– visokošolski strokovni študijski programi,
– univerzitetni študijski programi;
b) druga stopnja:
– magistrski študijski programi;
c) tretja stopnja:
– doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski, druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.
59. člen
Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.
Poleg programov iz prejšnjega odstavka lahko članice Univerze organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne vpliva na izvajanje študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
59.a člen
Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih članica univerze sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.
Za skupne študijske programe se poleg določb Zakona o visokem šolstvu upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi izvajalci, ki so sodelovali pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči izvajalci. Skupno diplomo potrdi Senat Univerze v Mariboru.
60. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki jih za posamezne fakultete oziroma visoke strokovne šole določa ta Statut.
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme Senat univerze na predlog Senata članice univerze.
Interdisciplinarne študijske programe in interdisciplinarne študijske smeri sprejme Senat univerze na predlog senatov članic univerze.
Senat univerze si mora k študijskemu programu pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo najmanj vsakih sedem let po uradni dolžnosti odloči o podaljšanju ali odvzemu soglasja k študijskemu programu.
61. člen
Univerza in njene članice sprejemajo in izvajajo predvsem študijske programe iz nacionalnega programa visokega šolstva, ki jih izvajajo kot javno službo.
Članice univerze lahko sprejemajo in izvajajo tudi druge študijske programe za pridobitev ali za izpopolnjevanje izobrazbe, če s tem ne ovirajo izvajanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in dejavnosti iz 173. člena tega Statuta in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri izvajanju teh študijskih programov.
62. člen
Trajanje študija in vsebine posameznih študijskih programov urejajo članice univerze s študijskim programom.
Članice Univerze pri oblikovanju obveznih sestavin posameznih študijskih programov, študijskih obveznosti in trajanja študija upoštevajo veljavna določila Zakona o visokem šolstvu in tega Statuta.
2. Organizacija in izvajanje izobraževalnega dela za pridobitev dodiplomske izobrazbe
a) Oblike visokošolskega izobraževalnega dela
63. člen
Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, pa se lahko izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi kot izredni študij na način in po postopku, kot to določa ta Statut.
64. člen
Oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov so: predavanja, seminarji, vaje, uvajanje v raziskovalno delo, delovna praksa, mentorsko delo, izobraževanje na daljavo, tutorski način poučevanja oziroma pomoči študentom in druge oblike individualnega študija ter študijske ekskurzije.
Organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela potekajo v večjih ali manjših skupinah študentov, lahko pa tudi individualno, v skladu s predpisanimi normativi.
Organizirane oblike visokošolskega izobraževanja lahko potekajo tudi v obliki vseživljenjskega izobraževanja.
65. člen
Predavanja so oblika izobraževalnega dela, pri katerih visokošolski učitelj posreduje bistvene vsebine predmeta, upoštevaje sodobne znanstvene dosežke in predpisana predhodna znanja, ob uporabi razpoložljive izobraževalne tehnologije. Predavanja potekajo po študijskem programu. Na predavanjih morajo študenti spoznati vsebino, metodologijo in sistematiko predmeta.
66. člen
Seminarji so oblika izobraževalnega dela, pri katerih se pri obravnavi določenih zaokroženih vprašanj iz posameznega predmeta metodično vzpostavlja neposredno sodelovanje med visokošolskim učiteljem in študentom. Seminarji potekajo po študijskem programu in morajo študenta usposobiti za samostojno dojemanje snovi in reševanje problemov v okviru predmeta. Učitelj je dolžan posredovati literaturo, ustrezne učne pripomočke in razpoložljivo izobraževalno tehnologijo; vse to omogoča učinkovito delo v seminarju.
67. člen
Vaje se izvajajo kot praktične vaje, klinične vaje, praktikumi, na pedagoških študijskih smereh pa tudi hospitacije, nastopi in pedagoška praksa.
Z vajami si študenti ob vodstvu učiteljev in ob pomoči visokošolskih sodelavcev utrjujejo znanja in pridobivajo izkušnje in spretnosti.
Hospitacije, nastopi in pedagoška praksa študentov imajo namen usposobiti študenta za izvajanje izobraževalnega dela. Priprave nanje in njihovo analizo vodijo visokošolski učitelji specialnih didaktik posameznih predmetov, skupaj s strokovnimi sodelavci za izvajanje praktičnega pouka.
68. člen
Mentorsko delo in druge oblike individualnega dela se organizirajo dogovorno med študenti in učitelji in obsegajo usmerjanje, svetovanje, študijske razgovore in druge metode učiteljeve pomoči pri izobraževalnem in raziskovalnem delu ter pri izobraževalnih in raziskovalnih nalogah. V ta namen ima učitelj tudi govorilne ure.
69. člen
Oblike uvajanja študentov v raziskovalno delo so:
- sodelovanje pri raziskavah, ki jih organizirajo raziskovalni inštituti,
- seminarji in seminarske naloge,
- raziskovalno delo študentov pod mentorstvom učiteljev v okviru posebnih študijsko-raziskovalnih projektov in pri diplomskih nalogah.
70. člen
Praktično usposabljanje se izvaja v delovnem okolju in je obvezni sestavni del visokošolskih strokovnih študijskih programov, ovrednoten s kreditnimi točkami, lahko je tudi sestavni del univerzitetnih študijskih programov ter omogoča študentom spoznavanje dela, organiziranosti in upravljanja in se tako pod strokovnim vodstvom pripravljajo na bodoče praktično delo.
Članice univerze sodelujejo pri izvajanju, spremljanju in vrednotenju praktičnega usposabljanja z organizacijami uporabnikov in z njimi urejajo medsebojne obveznosti.
b) Učni jezik
71. člen
Učni jezik je slovenski.
Univerza v Mariboru skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.
Študijski programi se lahko izvajajo v tujem jeziku, če gre za opravljanje javne službe, in sicer:
– študijski programi tujih jezikov,
– deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski profesorji ali študenti iz tujine ali je vaje vpisano večje število tujih študentov,
– študijski programi, če se ti programi izvajajo na članici Univerze tudi v slovenskem jeziku.
72. člen
Študijski programi ali njihovi deli se izvajajo v tujem jeziku v enem od naslednjih primerov:
– če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči učitelji tujih univerz ali mednarodno priznani strokovnjaki, ki jih univerza povabi k sodelovanju,
– če gre za študijske programe, ki niso zajeti v nacionalnem programu visokega šolstva,
– če gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti oziroma so pretežno namenjeni tujim študentom, ali je vanje vpisano večje število tujih študentov.
Članica Univerze je dolžna zagotoviti, da se študijski program oziroma njegovi deli izvajajo v tujem jeziku, ki ustreza jezikovnemu znanju večine domačih študentov na tem programu.
V primeru, da gre za študijske programe, v katere so vključeni tuji študenti na osnovi mednarodnih pogodb ali sistema kreditnega študija, spada to pedagoško delo pedagoških delavcev med redne delovne obveznosti.
73. člen
O izvajanju študijskih programov ali delih programov v tujem jeziku sklepa senat članice univerze, ki izvaja študijski program.
74. člen
O izvajanju študijskih programov ali delov študijskih programov v tujem jeziku, ki so obveznost univerze na podlagi mednarodnih pogodb in sporazumov, odloča na predlog Komisije za študijske zadeve univerze Senat univerze. Senat Univerze sprejme pravila za izdelavo in zagovor diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog v tujem jeziku.
c) Pravica do vpisa, razpis za vpis in vpisni postopek
1. Pravica do vpisa
75. člen
Pravica do visokošolskega izobraževanja in status študenta se pridobi z vpisom na univerzo.
Študenti se vpisujejo v posamezni letnik ali semester.
76. člen
V študijski program za pridobitev dodiplomske univerzitetne izobrazbe in v študijske programe za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše, kdor je opravil maturo.
V študij po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe na posameznem strokovnem področju se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega izmed predmetov mature.
Ustreznost programa pridobljene srednje strokovne izobrazbe ter predmet mature iz prejšnjega odstavka se določita s študijskim programom.
V študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe se lahko vpiše tudi, kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, določene s študijskim programom.
Poleg mature, poklicne mature oziroma zaključnega izpita se lahko s študijskim programom kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti.
Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena, če izkazuje izjemno umetniško nadarjenost.
76.a člen
Pogoje za vpis iz 76. člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno priznano.
2. Javna objava razpisa za vpis
77. člen
Univerza javno objavi razpis za vpis v začetni letnik dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih izvajajo njene članice.
Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta, razpis v podiplomsko izobraževanje pa najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta.
78. člen
Vsebino razpisa za vpis določi Senat univerze na predlog Senata članice univerze.
V razpisu se objavijo imena članic univerze in študijski programi, kraj izvajanja študijskih programov, v katere se vpisuje, trajanje študija, pogoji za vpis, število prostih vpisnih mest in postopki ter roki za prijavo na razpis in izvedba vpisa.
79. člen
Po objavi razpisa v dodiplomske študijske programe organizirajo univerza in njene članice informativni dan, na katerem vse zainteresirane seznanijo z razpisom, možnostmi in pogoji izobraževanja, s poklici, za katere izobražujejo, možnostmi nadaljnega izobraževanja ter drugimi informacijami, pomembnimi za odločitev o izbiri študija.
Informativni dan se organizira na dan, določen v objavi razpisa.
3. Prijava za vpis in izbirni postopek
80. člen
Kandidati za vpis v začetni letnik dodiplomskih študijskih programov pošljejo svojo prijavo s predpisanimi podatki v predpisanem roku visokošolski prijavno- informacijski službi univerze, ki na osnovi prijav ugotovi skupne potrebe po visokošolskem izobraževanju na posameznih študijskih programih.
81. člen
Če število prijavljenih kandidatov bistveno presega število razpisanih mest glede na prostorske, kadrovske in opremske zmogljivosti članic univerze, omeji senat univerze na predlog Senata članice univerze vpis.
82. člen
V predpisanem izbirnem postopku se kandidati razvrščajo glede na veljavna določila Zakona o visokem šolstvu. Univerza si mora za omejitev vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije, ki se javno objavi.
4. Vpisni postopek
83. člen
Vpis v začetni letnik za dodiplomski redni in izredni študij se opravi v skladu z razpisom za vpis.
84. člen
Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat po prejemu sklepa o rezultatu izbirnega postopka pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, in sicer v roku, ki je določen v sklepu o rezultatu izbirnega postopka.
Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
85. člen
Študenti se vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in tem Statutom določene obveznosti.
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik. Takšen vpis se lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je pričakovati, da bo izpolnil ostale obveznosti. Članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti, brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po prvem odstavku tega člena.
V primeru, da študentu prošnja ni bila odobrena, se ima študent pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni.
86. člen
Študenti, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug študijski program oziroma smer, se vpisujejo v enakem roku, kot je določeno v tem Statutu za vpis v začetni letnik oziroma letnik napredovanja.
Študentom, ki se iz upravičenih razlogov niso mogli vpisati v rednih rokih, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze dovoli vpis tudi po preteku teh rokov, vendar najpozneje do roka, ki ga določi ustanovitelj v aktu, ki ureja vprašanja razpisa za vpis in izvedbe vpisa v visokem šolstvu.
87. člen
Študent, ki mu ni bil odobren vpis v isti ali višji letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija, ker nima izpolnjenih vseh študijskih obveznosti po študijskem programu oziroma Komisija za študijske zadeve članice ni odločila v roku 15 dni, se ima pravico pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov v roku 8 dni.
Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
88. člen
Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva se prijavljajo na vpis skladno s Pravilnikom o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu in Pravilnikom o šolninah in bivanju v študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji.
Prijavno sprejemni postopek za vpis tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva v prvi letnik dodiplomskega študija v prvem prijavnem roku izvaja Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Mariboru. O izpolnjevanju pogojev za vključitev Slovencev brez slovenskega državljanstva in tujih državljanov v podiplomske študijske programe in v programe za izpopolnjevanje ter o izpolnjevanju pogojev za nadaljevanje študija po merilih za prehode odloča pristojni organ članice Univerze v Mariboru. K prijavi morajo tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva predložiti:
1. overjeno kopijo s prevodom rojstnega lista ali drugo listino, iz katere je razvidno državljanstvo;
2. fotokopije spričeval zadnjih dveh letnikov srednje šole in zaključnega spričevala, overjene pri notarju, uradni osebi upravne enote ali pri uradnih osebah visokošolske prijavno-informacijske službe univerz in samostojnih visokošolskih zavodov ali overjene skladno z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu, ter prevode teh spričeval v slovenski jezik;
3. odločbo o priznavanju in vrednotenju izobraževanja;
4. potrdilo o uspešno opravljenem izpitu iz slovenskega jezika na ustrezni ravni, če je za posamezen študijski program tako določil senat fakultete. Članice univerze določijo raven zahtevanega znanja slovenskega jezika in termin, do katerega mora študent opraviti izpit iz slovenskega jezika.
Potrdilo o znanju slovenskega jezika za vpis na univerzo lahko kandidat pridobi tudi, če v postopku pred posebno komisijo članice univerze ta komisija na osnovi razgovora s kandidatom preveri kandidatovo znanje slovenskega jezika in ga oceni kot ustrezno. V tem primeru se šteje, da kandidat izpolnjuje pogoje iz četrte točke prejšnjega odstavka tega člena.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz četrte točke prejšnjega odstavka tega člena, če so končali osnovno in/ali srednjo šolo v Republiki Sloveniji ali dvojezično srednjo šolo ali so že pridobili diplomo na dodiplomskem študijskem programu v Republiki Sloveniji.
č) Študijsko leto
89. člen
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra v naslednjem koledarskem letu. Študijsko leto se deli na zimski in poletni semester.
S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto razporedi začetek in konec predavanj v posameznih semestrih, razporejajo počitnice in določajo univerzitetni prazniki in drugi pomembni dnevi oziroma jubileji. S študijskim koledarjem univerze se za posamezno študijsko leto določijo pedagoškega dela prosti dnevi.
V dodiplomskem študiju obsegajo predavanja, seminarji in vaje na leto 30 tednov z najmanj 20 in največ 30 urami tedensko. Obseg študijske prakse določajo študijski programi. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov na leto.
Visokošolsko izobraževalno delo se lahko organizira tudi strnjeno, vendar mora biti to časovno usklajeno s študijskim koledarjem in potrjeno na Senatu članice.
d) Izredni študij
90. člen
Če študijski program omogoča, da se organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj lahko prilagaja časovnim možnostim študentov in se izvaja kot izredni študij, se lahko v skladu z akreditiranim študijskim programom in dislociranimi enotami, izvaja na naslednje načine:
1. Predavanja, seminarji in vaje se praviloma razporejajo zunaj običajnega dnevnega delovnega časa zlasti ob koncu tedna, na dela proste dneve in na dneve tedenskega počitka.
2. Izobraževalno delo se organizira strnjeno.
3. Predmeti se podajo zgoščeno in zmanjša se število ur obveznega sodelovanja pri izobraževalnem delu, posebej pri predmetih, pri katerih so vsebine študentu iz njegovih delovnih izkušenj znane.
4. Oprosti se obvezna športna vzgoja in obvezna udeležba pri vajah za predmete, pri katerih je mogoče spoznanja pridobiti pri praktičnem delu na delovnem mestu.
5. Ob večjem interesu in ob zagotovitvi prostorskih in drugih materialnih pogojev se izobraževanje organizira zunaj sedeža fakultete oziroma visoke strokovne šole.
6. Preverjanje znanja se razporedi na dela proste dneve.
O načinu izvajanja izrednega študija odloča Senat članice univerze na predlog Komisije za študijske zadeve.
e) Interdisciplinarni študijski programi
91. člen
Če interdisciplinarne študijske programe izvajata dve ali več članic univerze, izvaja vsaka članica predmete iz svojih predmetnih področij.
Vsaka članica univerze odgovarja za del študijskega programa, ki ga izvaja.
92. člen
S posebnim splošnim aktom univerze in na njegovi osnovi s posebnimi sporazumi se urejajo vprašanja vpisa, razporeda predavanj in drugih oblik pedagoškega dela, izpitov, vodenja evidence, mentorstva pri diplomskih delih, materialnih in drugih stroškov in druga vprašanja izvedbe interdisciplinarnega študija.
f) Študij po kreditnem sistemu
93. člen
Univerza v Mariboru izvaja in razvija kreditni sistem študija skladno z določili Zakona o visokem šolstvu, z merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in priporočili Evropske unije.
g) Vzporedni in zaporedni študij
94. člen
Uspešnim študentom, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v višji letnik in imajo po opravljenem prvem letniku študija povprečno oceno študija najmanj osem, lahko Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze omogoča, da se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, ki jih izvaja ena ali več članic univerze. Pri tem hkrati odloči tudi o olajšavah pri takem študiju (oprostitve od predavanj, vaj idr.). V primeru omejitve vpisa v vzporedni študij članica določi merila za izbiro. Študent mora prijavi za vzporedni študij priložiti potrdilo o opravljenih obveznostih za vpis v višji letnik visokošolskega zavoda, na katerem je že vpisan, potrdilo o povprečni oceni študija in soglasje dekana tega visokošolskega zavoda. V času absolventskega staža vpis v vzporedni študij ni mogoč.
Komisija iz prvega odstavka tega člena lahko izjemoma dovoli hkratni vpis v začetna letnika študija kandidatom, ki so izredno uspešno zaključili predhodno izobraževanje, ki je pogoj za vpis.
Diplomanti Filozofske fakultete UM, Pedagoške fakultete UM ter Fakultete za naravoslovje in matematiko UM lahko po diplomi vpišejo zaporedno tudi en sam dvopredmetni študijski program na Filozofski fakulteti UM ali Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM, če fakulteta zaporedni študij v skladu z razpisom za vpis omogoča. Natančnejše pogoje za vpis na zaporedni študij določi posamezna fakulteta v razpisu za vpis.
h) Individualni študij
95. člen
Pri individualnem študiju se organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela pri izvajanju študijskih programov (predavanja, seminarji, vaje) nadomeščajo z individualnimi konzultacijami.
Študijski programi se izvajajo kot individualni študij, če se v študijski program ne vpiše dovolj študentov.
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja po individualnih študijskih programih, ki jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov, če to omogoča študijski program.
i) Preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje
96. člen
Člen je bil izbrisan.
97. člen
Člen je bil izbrisan.
98. člen
Člen je bil izbrisan.
99. člen
Člen je bil izbrisan.
100. člen
Člen je bil izbrisan.
101. člen
Člen je bil izbrisan.
102. člen
Člen je bil izbrisan.
103. člen
Člen je bil izbrisan.
104. člen
Člen je bil izbrisan.
105. člen
Člen je bil izbrisan.
106. člen
Člen je bil izbrisan.
107. člen
Člen je bil izbrisan.
108. člen
Člen je bil izbrisan.
109. člen
Člen je bil izbrisan.
110. člen
Oblike, potek, preverjanje in ocenjevanje znanja ter druga vprašanja v zvezi s študijem in izpitnim redom ter vprašanja glede izpisa iz univerze se podrobneje urejajo s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
j) Napredovanje, izjemno napredovanje in hitrejše napredovanje
111. člen
Študenti, ki so izpolnili vse s študijskim programom določene obveznosti, napredujejo v naslednji letnik.
Ob pogojih, ki so določeni v drugem odstavku 85. člena tega statuta, lahko študent izjemoma napreduje v višji letnik, tudi če ni izpolnil vseh s študijskim programom predvidenih obveznosti.
112. člen
Študentom, ki dosegajo nadpovprečne uspehe, se omogoči, da končajo izobraževanje v krajšem času, kot je določeno s študijskim programom.
Študentu se omogoči hitrejše napredovanje, če je nadpovprečno opravljal vse svoje študijske obveznosti ter izpite iz predmetov nižjih letnikov in bil ocenjen s povprečno oceno najmanj osem.
Hitrejše napredovanje se omogoči študentom tako, da lahko še pred zaključkom predavanj opravljajo izpite iz določenih predmetov ali da z opravljanjem izpitov in drugih oblik preverjanja znanja pri posameznih predmetih v enem letniku izpolnijo obveznosti iz vsebin enega ali več predmetov dveh ali več letnikov.
O hitrejšem napredovanju odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske zadeve Senata fakultete oziroma visoke strokovne šole.
112.a člen
Študent ima pravico do zviševanja ocen pri posamezni učni enoti pred zaključkom študija skladno s splošnim aktom univerze.
k) Prehod med študijskimi programi
113. člen
V teku svojega visokošolskega študija lahko študent preneha izobraževanje po študijskem programu, v katerega se je prvotno vpisal, in nadaljuje izobraževanje po drugem študijskem programu.
Pri prehodu v drug študijski program se lahko študentu priznajo vse obveznosti ali samo del obveznosti, ki jih je študent opravil po prvem študijskem programu, kot opravljene obveznosti iz drugega študijskega programa.
Za prehod v smislu tega člena se ne šteje sprememba študijskega programa ali smeri zaradi neizpolnjevanja obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri.
113.a člen
Prehode med študijskimi programi iz 58.a člena tega Statuta določajo Merila za prehode med študijskimi programi, ki jih sprejmeta Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo in ta Statut. Z njimi se določijo pogoji za prehode med študijskimi programi iste stopnje ter pogoji za prehod iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje.
114. člen
Natančnejši pogoji in merila za prehod med posameznimi sorodnimi programi se lahko določijo v študijskem programu. Vloge za prehod med drugimi programi obravnava individualno pristojni organ članice.
115. člen
Prehod iz enega študijskega programa je možen v začetku študijskega leta.
Ob prehodu predloži študent izpisnico iz prejšnjega študijskega programa in potrdilo o do tedaj opravljenih študijskih obveznostih.
116. člen
Člen je bil izbrisan.
117. člen
O prehodu iz enega študijskega programa v drugi študijski program odloča na prošnjo študenta Komisija za študijske zadeve članice univerze, pri kateri namerava študent nadaljevati študij. Pri prehodu iz enega študijskega programa v drugega in pri vzporednem študiju se študentu priznajo izpiti in druge študijske obveznosti, upoštevajoč vsebino, obseg in zahtevnost znanja, ki se zahtevajo po študijskih programih.
Pri odločitvi o prehodu iz enega študijskega programa v drugega določi Komisija za študijske zadeve članice študentu pogoje na osnovi naslednjih meril:
– izpolnjevanje pogojev za vpis v novi študijski program,
– število razpoložljivih študijskih mest,
– študijske obveznosti (pri kreditno ovrednotenih programih tudi kreditne točke) iz prejšnjega programa, ki se lahko priznajo,
– obveznosti, ki jih mora študent opraviti, če želi diplomirati v novem programu.
Na odločitev Komisije za študijske zadeve članice se je mogoče v roku 8 dni pritožiti na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
l) Prehod med univerzami
118. člen
Študent lahko preneha izobraževanje na visokošolskem zavodu, na katerega se je vpisal, in študij nadaljuje na Univerzi v Mariboru.
Za prehod med visokošolskimi zavodi se ne šteje vpis v začetni letnik fakultete oziroma visoke strokovne šole Univerze v Mariboru, čeprav se študentu priznajo posamezne obveznosti, ki jih je opravil na univerzi, na kateri je do tedaj študiral.
119. člen
Študent, ki prehaja in nadaljuje študij na Univerzi v Mariboru, mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik v študijskem programu, v katerega je bil do sedaj vpisan.
O prehodu študenta po tem členu odloča Senat članice univerze na prošnjo.
Senat članice univerze lahko študentu, ki želi nadaljevati študij na Univerzi v Mariboru, določi za vpis v višji letnik morebitne diferencialne izpite ali druge obveznosti po študijskem programu.
m) Ponavljanje letnika
120. člen
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik v istem študijskem programu, lahko enkrat v visokošolskem izobraževanju ponavlja letnik.
121. člen
Ponavljanje letnika odobri Komisija za študijske zadeve članice univerze študentu, ki je:
- redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in
- opravil obveznosti vpisanega letnika v obsegu vsaj 30 ECTS.
Ponavljanje letnika lahko izjemoma dovoli komisija tudi študentu, ki je redno sodeloval pri vseh s študijskim programom predvidenih oblikah visokošolskega izobraževalnega dela in opravil obveznosti v obsegu manj kot 30 in ne manj kot 15 ECTS vpisanega letnika, če so nastopili upravičeni razlogi, ki po tem Statutu omogočajo podaljšanje statusa študenta.
Zoper določitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločba Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
n) Nadaljevanje študija po prekinitvi
122. člen
Študent, ki prekine študij, lahko nadaljuje študij in ga dokonča po istem študijskem programu, če se študijski program v tem času ni spremenil.
Če je študent prekinil študij in se je v času prekinitve študija spremenil študijski program, v katerega je bil vpisan, se dovoli nadaljevanje oziroma dokončanje študija pod pogojem, da se mu določijo dodatne obveznosti (diferencialni izpiti, druge obveznosti), ki jih zahteva spremenjeni študijski program. Če zaradi uvajanja novih študijskih programov to ni mogoče, lahko na ustrezen način nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih.
Študentu začne teči prekinitev od izgube statusa študenta.
123. člen
O nadaljevanju študija po prekinitvi v primeru spremembe študijskega programa in določitvi dodatnih obveznosti, odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze na prošnjo študenta.
Zoper odločitev Komisije za študijske zadeve je v roku 8 dni dopustna pritožba na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov, katere odločitev je dokončna.
3. Organizacija in izvajanje izobraževanja za pridobitev podiplomske izobrazbe
a) Skupne določbe
124. člen
Podiplomske študijske programe izvajajo članice Univerze v Mariboru.
Senat univerze na predlog Senata članice univerze sprejme podiplomske študijske programe. Senat univerze si mora za študijski program pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo.
125. člen
Zaradi kršitve pri izbirnem postopku se lahko kandidat v roku 8 dni od seznanitve z odločitvijo pritoži na Univerzitetno komisijo za pritožbe študentov. Odločitev Univerzitetne komisije za pritožbe študentov je dokončna.
O izvajanju in nadaljevanju podiplomskega študija odloča Senat članice univerze na predlog komisije za znanstvenoraziskovalne zadeve in v skladu s pogoji, določenimi s študijskim programom.
O ugovoru študenta v zvezi z izvajanjem podiplomskega študija odloča na prvi stopnji Senat članice. Ugovor se poda pisno.
Če je kršeno izvajanje in nadaljevanje podiplomskega študija, se lahko študent podiplomskega študija pritoži na Komisijo za pritožbe študentov Univerze, ki zadevo obravnava in poda ustrezen predlog Senatu univerze.
Senat univerze o zadevi dokončno odloči. Na osnovi odločitve Senata izda rektor univerze odločbo.
126. člen
Člen je bil izbrisan.
c) Magistrski študij
127. člen
Magistrski študij je usmerjen v znanstvenoraziskovalno delo. Obsega uvajanje v raziskovalno delo in razvijanje sposobnosti kandidata za opravljanje raziskovalnega dela na področju določene znanstvene discipline ter študij predmetov za poglabljanje in razširjanje znanj, potrebnih za pripravo in izdelavo magistrske naloge.
127.a člen
Magistrski študijski programi skladno z 58.a členom tega Statuta omogočajo študentom poglabljanje znanja na širših strokovnih področjih, usposabljajo jih za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod v širšem okviru in v novih ali spremenjenih okoliščinah, za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezni sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne ali razvojne raziskovalne naloge.
128. člen
Pogoji za vpis v magistrske študijske programe so določeni z Zakonom o visokem šolstvu in magistrskim študijskim programom.
V magistrske študijske programe po 58.a členu tega Statuta se lahko vpiše, kdor je končal:
– študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij;
– študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program.
Strokovna področja iz prve alineje in študijske obveznosti iz druge alineje prejšnjega odstavka se določijo z magistrskim študijskim programom.
Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti ali ustrezne delovne izkušnje.
128.a člen
Pogoje za vpis iz prejšnjega člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
128.b člen
Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena, ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.
129. člen
Člen je bil izbrisan.
130. člen
Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija traja dve leti.
130.a člen
Podiplomski študij po programu za pridobitev magisterija skladno z 58.a členom tega Statuta traja eno do dve leti in obsega 60 do 120 kreditnih točk, vendar tako,da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje traja pet let. Magistrski študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, dodatni letnik, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.
Študij po študijskih programih druge stopnje (magistrski študijski programi) se lahko izvaja tudi po delih, določenih s programom.
Pri določanju dolžine študija se upoštevajo veljavna določila Zakona o visokem šolstvu.
130.b člen
Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, specializacije in magisterija se pri vpisu v nove podiplomske študijske programe priznajo študijske obveznosti ali določijo dodatne študijske obveznosti v obsegu, kot ga določa Zakon o visokem šolstvu. O priznavanju in določanju dodatnih študijskih obveznosti odloča skladno z akreditiranim študijskim programom pristojni organ članice.
Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe se pri vpisu v nove dveletne magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega področja praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Za diplomante dosedanjih študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije in ovrednotene s 300 kreditnimi točkami ali več, se pri vpisu v doktorske študijske programe, uporablja določbe Zakona o visokem šolstvu, ki urejajo to vprašanje.
131. člen
Senat članice univerze določi podiplomskemu študentu mentorja.
Mentor pri izdelavi magistrske naloge je visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, izredni profesor ali docent, ki je znanstveno aktiven na področju znanstvene discipline, na kateri temelji magistrska naloga.
132. člen
Ob koncu magistrskega študija izdela podiplomski študent magistrsko delo.
Magistrsko delo je samostojno raziskovalno delo, s katerim kandidat dokazuje, da obvlada določeno področje stroke in znanosti, povezano s temo magistrskega dela in metode znanstvenoraziskovalnega dela.
133. člen
Magistrsko delo oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje Senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oziroma v znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat magistrirati.
Magistrsko delo zagovarja kandidat praviloma pred komisijo iz prvega odstavka tega člena.
134. člen
V postopku zagovora in promocije magistrske naloge ter drugimi zadevami glede postopka magisterija se smiselno uporabljajo določbe členov 147. do vključno 161. člena tega statuta.
Postopek priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje ureja splošni akt o postopku priprave in zagovora magistrskega dela na študijskem programu 2. stopnje.
č) Doktorski študij
135. člen
Doktorat znanosti si lahko pridobijo kandidati, ki:
1. končajo študij po programu za pridobitev doktorata znanosti in če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo,
2. imajo magisterij iz ustreznih znanstvenih disciplin, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo,
3. so izredno uspešni študenti v študijskem programu za pridobitev magisterija, če uspešno zagovarjajo ugodno ocenjeno doktorsko disertacijo iz iste znanstvene discipline oziroma področja (ne da bi predhodno izdelali magistrsko nalogo).
136. člen
Možnost nadaljevanja podiplomskega študija po tretji alineji prejšnjega člena se omogoča podiplomskim študentom, ki so opravili vse izpite in so bili iz predmetov magistrskega študija ocenjeni s povprečno oceno, kot jo določa študijski program, oziroma z oceno najmanj osem ter izkazujejo poglobljeno samostojno in izvirno raziskovalno delo. Senat fakultete skladno s to določbo po potrebi določi program prehoda z magistrskega študija na enovit doktorski študij.
136.a člen
Doktorski študijski programi skladno z 58.a členom tega Statuta obsegajo 180 kreditnih točk in trajajo tri leta.
V te doktorske študijske programe se lahko vpiše, kdor je končal:
– študijski program druge stopnje;
– enega od študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, ki so usklajeni s temi direktivami, in so ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami;
– najmanj štiriletni dodiplomski študijski program z ustreznega strokovnega področja in ima izkazane vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.
Priporočljivo je, da kandidat pred vpisom naveže stik s potencialnim mentorjem in ima izdelan osnutek teme doktorske disertacije ali izbrano ožje področje, iz katerega namerava doktorirati.
136.b člen
Pogoje za vpis iz prejšnjega člena tega Statuta izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini in je ustrezno priznano.
136.c člen
Pri izbiri kandidatov za vpis v doktorske študijske programe iz 136.a člena se upošteva uspeh pri študiju druge stopnje (povprečna ocena, ocena magistrskega dela), lahko pa tudi uspeh pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom, ali pri preizkusu umetniške nadarjenosti oziroma psihofizičnih sposobnosti.
137. člen
Doktorska disertacija mora biti samostojen in izviren prispevek k znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat pridobiti doktorat znanosti.
138. člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora članici univerze za vpis v program doktorskega študija predložiti dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev skladno s 136. ali 136.a členom tega Statuta in Zakonom o visokem šolstvu Republike Slovenije.
139. člen
Kandidat, ki želi pridobiti doktorat znanosti, mora predložiti članici univerze, na kateri je vpisan, prijavo teme doktorske disertacije z:
– biografskimi podatki, predlogom teme in predlogom potencialnega mentorja ter dispozicijo doktorske disertacije,
– dokazili o izpolnjevanju pogojev za prijavo,
– praviloma bibliografijo z izpisom iz sistema COBISS.
Senat članice univerze imenuje na prvi seji komisijo za oceno teme doktorske disertacije, ki ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za pridobitev doktorata znanosti in oceni ustreznost predlagane teme (oceni, ali dajejo predložena tema in vprašanja, ki jih kandidat namerava obravnavati v disertaciji, kandidatu dovolj možnosti za samostojen in izviren prispevek k ustrezni znanstveni disciplini).
Komisija za oceno teme doktorske disertacije ima najmanj tri člane in jo sestavljajo habilitirani visokošolski učitelji in znanstveni delavci z znanstvenega področja, s katerega želi kandidat pridobiti doktorat znanosti. En član komisije je praviloma visokošolski učitelj druge univerze. Če je tema doktorske disertacije s področja več znanstvenih disciplin, mora biti sestavljena tako, da bo zagotovljen interdisciplinarni pristop.
Komisija je dolžna pripraviti svojo oceno in mnenje praviloma v enem mesecu, najpozneje pa v dveh mesecih od njenega imenovanja in ga predložiti senatu članice, ki ga obravnava na svoji prvi naslednji seji.
Če je poročilo komisije pozitivno, komisija skupaj z mnenjem predlaga senatu članice mentorja, ki bo spremljal kandidatovo delo pri izdelavi disertacije in mu dajal navodila za delo.
139.a člen
Članica univerze zagotavlja doktorskemu kandidatu pomoč pri pripravi doktorske disertacije.
Če je tema interdisciplinarna, se praviloma imenuje dodatni mentor – somentor.
Mentor oziroma somentor kandidatu za pridobitev doktorata znanosti je lahko visokošolski učitelj v nazivu docent, izredni profesor, redni profesor in zaslužni profesor, če je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline. Mentor mora biti zaposlen ali v pogodbenem razmerju na Univerzi v Mariboru, somentor je lahko z druge institucije. V utemeljenem primeru lahko mentorja, ki ni zaposlen ali v pogodbenem razmerju na Univerzi v Mariboru na predlog senata članice odobri Senat univerze.
Mentor oziroma somentor je dolžan omogočiti kandidatu občasne stike zaradi izvajanja svetovalnih funkcij.
Posamezni visokošolski učitelj je lahko mentor največ petim kandidatom istočasno za pridobitev doktorata znanosti. Izjemoma lahko Senat Univerze v Mariboru odobri večje število kandidatov posameznemu mentorju.
Znanstveno aktivnost predlaganega mentorja ugotavlja Senat univerze.
Kriterije iz tretjega odstavka tega člena lahko na predlog članic univerze s splošnim aktom določi Senat univerze.
Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja, skupaj z gradivom in svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij.
140. člen
Senat članice po obravnavi pozitivnega mnenja komisije pošlje predlog teme doktorske disertacije s predlogom mentorja oziroma somentorja, skupaj z gradivom in s svojim mnenjem Senatu univerze v odobritev. Pred obravnavo na Senatu univerze obravnava gradivo Komisija pristojna za podiplomski študij.
Senat univerze sprejme svojo odločitev o predlagani temi doktorske disertacije in mentorja oziroma somentorjev v dveh mesecih od vložene zahteve.
141. člen
Na predlog univerze oziroma komisije za oceno teme disertacije določi pristojni organ univerze kandidatu rok, v katerem naj predlagano temo spremeni oziroma svojo prijavo po navodilih dopolni, od članice pa lahko zahteva, da v določenem roku predlaga drugega mentorja.
142. člen
Senat univerze izda kandidatu sklep o svoji odločitvi in o tem seznani članico.
Sprejeto temo vpiše univerza v posebno evidenco doktorskih kandidatov z datumom odobritve.
143. člen
Člen je bil izbrisan.
144. člen
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti mora najpozneje v štirih letih od dneva, ko je bila sprejeta tema disertacije, predložiti izdelano doktorsko disertacijo v zadostnih izvodih.
Za doktorsko disertacijo lahko kandidat predloži tudi znanstveno delo ali več takih del, ki pomenijo zaokroženo celoto.
Doktorska disertacija je lahko sestavni del skupinskega dela, pri katerem pa mora biti razviden samostojen prispevek kandidata.
Kandidat za pridobitev doktorata znanosti, ki iz opravičenih razlogov doktorske disertacije ne more predložiti v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko zaprosi za podaljšanje roka. O tem odloči Senat članice univerze.
Če kandidat za doktorat znanosti ne predloži doktorske disertacije v roku iz prvega odstavka tega člena in pred iztekom roka tudi ne zaprosi za podaljšanje roka, se šteje, da je odstopil od prijavljene teme in da je tema prosta.
145. člen
Senat članice univerze imenuje na svoji prvi seji, vendar najkasneje v tridesetih dneh od prejema doktorske disertacije komisijo za oceno disertacije.
Komisija za oceno disertacije ima predsednika in najmanj dva člana in se imenuje izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev članice univerze, lahko pa tudi z drugih univerz, ki imajo doktorat znanosti in so znanstveno aktivni na znanstvenem področju oziroma v znanstveni disciplini, iz katere želi kandidat doktorirati.
146. člen
Komisija za oceno disertacije je dolžna v roku treh mesecev od imenovanja pregledati disertacijo, podati pisno poročilo o oceni disertacije in ga s svojim predlogom predložiti Senatu članice univerze.
Senat članice univerze doktorsko disertacijo sprejme ali zavrne ali pa jo vrne kandidatu, da jo spremeni ali dopolni; za to mu določi primeren rok.
Zavrnjene doktorske disertacije kandidat ne more ponovno predložiti, da bi si z njo pridobil doktorat znanosti.
147. člen
Če je bila doktorska disertacija pozitivno ocenjena in sprejeta, določi dekan članice univerze, na predlog komisije za oceno disertacije in v sporazumu s kandidatom, dan zagovora disertacije.
Zagovor disertacije se mora opraviti praviloma v roku enega meseca, najpozneje pa v treh mesecih od dneva, ko je bila disertacija na podlagi pozitivne ocene sprejeta.
Doktorska disertacija se javno zagovarja pred komisijo, ki jo praviloma sestavljajo člani komisije za oceno disertacije.
148. člen
Najmanj sedem dni pred dnevom zagovora disertacije objavi članica univerza na svoji oglasni deski in v dnevnem časopisu ime in priimek kandidata, temo doktorske disertacije ter čas in kraj zagovora z navedbo, da je disertacija pred zagovorom na vpogled v tajništvu članice univerze in da je zagovor javen.
149. člen
Predsednik komisije začne zasedanje, sporoči podatke o kandidatu, o njegovem prejšnjem znanstveno-raziskovalnem delu, kakor tudi podatke o izpolnjevanju pogojev za obrambo disertacije.
Član komisije, ki ga določi predsednik komisije, prebere poročilo komisije o oceni disertacije, sklep o sprejemu disertacije in akt o imenovanju komisije.
Na poziv predsednika komisije poda nato kandidat ustno predmet disertacije, znanstvene metode, ki jih je uporabil in glavne znanstvene rezultate disertacije.
Nato postavljajo člani komisije kandidatu pisna vprašanja in dajejo pripombe ter zahtevajo pojasnila v zvezi z vsebino doktorske disertacije.
Kandidat odgovarja na postavljena vprašanja in pripombe ter brani svoje znanstvene izsledke in rezultate.
Po odgovorih na vprašanja članov komisije pozove predsednik komisije druge navzoče, da lahko kandidatu zastavijo vprašanja.
Ko kandidat odgovori na vsa postavljena vprašanja, zaključi predsednik komisije javni zagovor disertacije.
150. člen
Komisija nato na tajnem posvetovanju glasuje, ali je kandidat uspešno zagovarjal disertacijo.
Predsednik komisije javno razglasi sklep komisije in zaključi zasedanje.
151. člen
Če komisija med zagovorom disertacije spozna, da je potrebno naknadno preveriti samostojnost in izvirnost kandidatovega dela, lahko zagovor disertacije prekine in ga odloži največ za tri mesece. Po tem roku sprejme dokončno odločitev.
152. člen
Če kandidat neopravičeno ne pride na zagovor disertacije, sklene komisija, da je kandidat od zagovora disertacije odstopil.
153. člen
O ustnem zagovoru disertacije se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar.
154. člen
O poteku in rezultatu zagovora disertacije poroča komisija dekanu članice univerze, da o tem, zaradi promocije, obvesti rektorja univerze.
155. člen
Promocije doktorjev znanosti opravlja rektor univerze.
Promocija se opravlja javno in svečano.
Dan, čas in kraj promocije določi rektor univerze.
156. člen
Svečanost, na kateri se promovirajo doktorji znanosti, začne in vodi rektor univerze, ki da besedo dekanu članice univerze ali mentorju ali somentorju, na kateri je kandidat zagovarjal doktorsko disertacijo. Dekan ali mentor ali somentor na kratko poda podatke o življenju in delu kandidata, o njegovi strokovni in znanstveni dejavnosti, o poteku zagovora, o predmetu disertacije in o znanstvenih rezultatih v disertaciji.
Na koncu rektor objavi, da so izpolnjeni pogoji za podelitev doktorata znanosti, proglasi kandidata za doktorja znanosti določenega znanstvenega področja oziroma discipline in mu izroči diplomo.
Vse pravice, povezane s pridobitvijo naziva doktor znanosti, pričnejo teči z dnem promocije kandidata.
157. člen
V doktorski disertaciji vsebovana spoznanja mora kandidat praviloma še pred zagovorom, najkasneje pa pred promocijo objaviti v znanstveni publikaciji (kot izvirni znanstveni članek ali pregledni znanstveni članek ali samostojni znanstveni sestavek v monografiji ali poglavje v monografski publikaciji) ali kot samostojno znanstveno publikacijo (znanstvena monografija), tako, da je dostopna svetovni javnosti.
Spoznanja kandidata morajo biti objavljena v tujem jeziku (razen za nacionalne vede) v publikaciji, ki izhajajo v državah EU ali OECD, ali ima publikacija vse povzetke v tujem jeziku države EU ali OECD. Mentor ali somentorji pri takšni objavi ne smejo sodelovati kot člani uredniških ali drugih odborov.
Ne glede na prejšnji odstavek se kot ustrezna vedno šteje objava v tujem jeziku v reviji, ki je indeksirana v JCR (SCI, SSCI ali A&HCI) ali mednarodni patent s popolnim patentnim preizkusom, priznan oziroma podeljen v državah EU ali OECD.
Kriteriji oziroma podrobnejša merila glede objav iz prejšnjega odstavka sprejme Senat UM na predlog senata članice za posamezno članico.
158. člen
Univerza vodi knjigo doktoratov kot javno evidenco podeljenih doktoratov. V knjigo doktoratov se vpisujejo: ime in priimek doktorja znanosti, rojstni podatki, naslov disertacije, znanstvenoraziskovalno področje oziroma znanstvena disciplina, iz katere je pridobljen doktorat, članica univerze, na kateri je potekal postopek za pridobitev doktorata, sestav komisije, ki je ocenila disertacijo, in datum javnega zagovora.
159. člen
Če se po zagovoru disertacije oziroma po promociji pojavi utemeljen sum, da doktorska disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, se začne postopek za odvzem doktorata znanosti.
160. člen
Predlog za uvedbo postopka za odvzem doktorata se da pisno Senatu članice univerze, na kateri je bil opravljen zagovor doktorske disertacije.
Organ iz prejšnjega odstavka tega člena začne postopek in imenuje komisijo treh članov z nalogo, da preuči utemeljenost suma, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Komisija mora biti sestavljena skladno z določilom drugega odstavka 139. člena tega statuta. O predlogu mora komisija prizadetega zaslišati in skrbno pretehtati njegov zagovor.
Če komisija ugotovi, da sum ni utemeljen, obvesti Senat članice univerze, da postopek ustavi. O tem obvesti tudi predlagatelja.
Če komisija ugotovi, da disertacija ni rezultat kandidatove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov, poroča o tem organu, ki jo je imenoval, in hkrati predlaga odvzem doktorata znanosti. O tem obvesti dekan osebo, ki se ji oporeka pridobljeni doktorat znanosti.
161. člen
Senat članice univerze mora poročilo iz prejšnjega člena obravnavati v tridesetih dneh in o predlogu komisije odločiti.
Na sejo se vabi oseba, ki se ji oporeka doktorat znanosti. Če ta ne pride in svojega izostanka ne opraviči, lahko organ iz prvega odstavka tega člena odloči tudi brez njene navzočnosti.
O odvzemu doktorata znanosti odloča Senat članice univerze z večino glasov vseh članov.
O sklepu iz prejšnjega odstavka obvesti dekan članice univerze rektorja univerze.
Rektor univerze sprejme sklep o preklicu diplome o doktoratu znanosti in odredi njen izbris iz knjige doktoratov. Sklep o preklicu se objavi tudi v Uradnem listu.
d) Častni doktorat
162. člen
Za izjemne dosežke na področju znanosti, izobraževanja, umetnosti, kulture in na drugih področjih, povezanih z visokošolsko dejavnostjo, lahko univerza posameznim osebam podeli častni doktorat.
Častni doktorat se lahko podeli tudi tujim državljanom.
O podelitvi častnega doktorata odloči Senat univerze na predlog Senata ustrezne članice univerze ali na lastno pobudo.
163. člen
Promocija častnega doktorja se opravi javno in svečano.
Svečanost vodi rektor univerze. Dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata oziroma od Senata univerze pooblaščeni dekan članice univerze, kadar je Senat univerze o podelitvi častnega doktorata odločil na lastno pobudo, poda na kratko biografske podatke kandidata in razloge, zaradi katerih se mu podeljuje častni doktorat. Rektor univerze objavi nato sklep Senata univerze o podelitvi častnega doktorata s kratko obrazložitvijo razlogov o podelitvi in nato izroči promoviranemu doktorju diplomo.
164. člen
Vsebino diplome o podelitvi častnega doktorata določi Senat univerze, ko odloči o podelitvi. V diplomi je navedena članica univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata, sklep Senata univerze, razlogi za podelitev častnega doktorata in datum promocije.
Diplomo o podelitvi častnega doktorata podpišeta rektor univerze in dekan članice univerze, ki je predlagala podelitev častnega doktorata.
165. člen
Univerza vodi o podeljenih častnih doktoratih poseben razvid.
4. Strokovni in znanstveni naslov
166. člen
Po uspešno končanem izobraževanju po študijskih programih za pridobitev izobrazbe dobi študent diplomo.
Z diplomo dobi študent strokovni oziroma znanstveni naslov, kot ga skladno z zakonom določa študijski program.
Diplomo izda univerza, podpišeta pa jo rektor univerze in dekan članice univerze.
167. člen
Po uspešno končanih programih za izpopolnjevanja strokovne izobrazbe ali po delu študijskega programa za pridobitev izobrazbe prejme udeleženec izobraževanja potrdilo, v katerem sta navedena program in trajanje izobraževanja, število pridobljenih kreditnih točk, lahko pa tudi dela in naloge, za katere se je izpopolnjeval.
Potrdilo o izpolnjevanju strokovne izobrazbe izda članica univerze. Potrdilo podpiše dekan.
Sestavni del diplome je Priloga k diplomi. Univerza jo izdaja v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca so skladne z določili Zakona o visokem šolstvu.
168. člen
Diplome in potrdila so javne listine, če so bili študijski programi sprejeti na način in po postopku, ki jih za študijske programe z javno veljavnostjo določa zakon in ta Statut.
Oblika in vsebina diplome in potrdila se podrobneje urejata s posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
169. člen
Razen diplom, prilog k diplomi in potrdil o dokončanju dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja in usposabljanja izdajo članice Univerze na osnovi svojih evidenc še naslednje listine:
– frekventacijsko potrdilo,
– potrdilo o opravljenih izpitih,
– potrdilo o diplomiranju,
– študentsko izkaznico.
5. Priznavanje tujega izobraževanja in ekvivalence v tujini pridobljenih spričeval in diplom
170. člen
Način, postopek, dokumentacijo in evidence ter druga vprašanja na področju priznavanja tujega izobraževanja se uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat Univerze v Mariboru.
171. člen
Člen je bil izbrisan.
6. Poletne šole
172. člen
Univerza lahko organizira poletne šole, na katerih se udeleženci izobražujejo in usposabljajo po posebnih programih ali po delih študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
O izvedbi poletne šole odloča Senat univerze na predlog Senata članice univerze.
Poletno šolo lahko izvajajo ena članica ali več članic univerze skupaj, lahko pa tudi v sodelovanju z univerzami v tujini.
B) Raziskovalna dejavnost
173. člen
Fakultete – članice univerze opravljajo znanstvenoraziskovalno dejavnost na področju ene ali več med seboj povezanih znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi študijski programi, in skrbijo za razvoj teh znanstvenih disciplin.
174. člen
Članice univerze usmerjajo znanstvenoraziskovalno delo v okviru letnega programa dela.
Pri oblikovanju programa znanstvenoraziskovalnega dela upoštevajo članice univerze področja nacionalnega pomena in težišča raziskovalne dejavnosti, ki jih sprejme Senat univerze.
175. člen
Razen znanstveno-raziskovalnega dela, povezanega z izvajanjem študijskih programov, izvajajo članice univerze tudi temeljno raziskovalne, aplikativno-raziskovalne in druge projekte ter določena javna pooblastila, lahko pa opravljajo tudi svetovalno delo in druga strokovna dela, če to ne ovira njihovega rednega visokošolskega izobraževalnega in znanstveno raziskovalnega dela in če zagotovijo povračilo stroškov, ki nastanejo pri opravljanju tega dela.
176. člen
Univerzitetni učitelji in znanstveni delavci opravljajo svoje znanstveno-raziskovalno delo v okviru organizacijskih enot univerze oziroma članic univerze.
Izjemoma lahko rektor univerze na predlog Senata članice univerze dovoli posameznemu učitelju oziroma znanstvenemu delavcu, da opravlja del svojega raziskovalnega dela zunaj programa iz 174. člena tega Statuta.
177. člen
Članice univerze so dolžne pristojnim službam univerze zaradi evidence sprotno javiti podatke o znanstvenoraziskovalnem delu univerzitetnih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev.
178. člen
Pri izvajanju projektov, javnih pooblastil, opravljanju svetovalnega in drugega dela zaračunavajo članice univerze stroške po tarifi, ki jo sprejme Upravni odbor univerze.
V. VISOKOŠOLSKI IN DRUGI DELAVCI
1. Splošna določila
179. člen
Delo na univerzi in pri članicah univerze opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci in drugi delavci, ki opravljajo upravna administrativna, strokovnotehnična in druga dela kot svoj glavni poklic.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi delavci opravljajo visokošolsko in drugo dejavnost v skladu s poklicno etiko in pri tem se morajo pri svojem delu vzdržati vsakršne politične dejavnosti.
2. Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci
180. člen
Visokošolsko izobraževalno, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so si po zakonu in tem Statutu pridobili ustrezen naziv.
181. člen
Nazivi visokošolskih učiteljev so: lektor, docent, izredni profesor in redni profesor. Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji in višji predavatelji.
Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.
182. člen
Nazivi znanstvenih delavcev so: znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik.
Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program.
Znanstveni delavec je lahko izvoljen še v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti.
183. člen
Nazivi visokošolskih sodelavcev so: asistent, bibliotekar, strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika in učitelj veščin, učitelj športne vzgoje.
Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela.
184. člen
V določen naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor poleg v zakonu določene izobrazbe in drugih pogojev izpolnjuje tudi zahteve, ki jih določajo merila za izvolitev v nazive, ki jih sprejme Senat univerze.
V naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin je lahko izvoljen, kdor je končal najmanj študijski program druge stopnje, ima priznana umetniška dela in preverjene pedagoške sposobnosti. Kdor izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin za določeno področje, ima z izvolitvijo v naziv priznana umetniška dela.
Z upoštevanjem položaja lektorjev in bibliotekarjev univerza v svojih merilih skladno z zakonom in posebnimi predpisi določa tudi pogoje za pridobitev naziva lektorja in bibliotekarja.
Merila za izvolitev v nazive morajo biti mednarodno primerljiva in se objavijo v uradnem biltenu univerze.
185. člen
V nazive predavatelj, višji predavatelj, lektor, docent in izredni profesor, kakor tudi v naziv znanstveni sodelavec in višji znanstveni sodelavec se visokošolski učitelji oziroma znanstveni delavci volijo za dobo petih let in so lahko po poteku te dobe, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo zakon in merila, ponovno voljeni.
V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika se voli za neomejeno dobo.
Če univerza izostri merila za izvolitev v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika, lahko redni profesorji in znanstveni svetniki, izvoljeni po prejšnjih merilih, zahtevajo ponovno izvolitev v naziv po novih merilih.
186. člen
Na drugih univerzah oziroma v tujini pridobljene habilitacije univerza prizna v skladu z merili in po postopku, določenim s splošnim aktom. Habilitacije, pridobljene na drugih inštitucijah v Sloveniji, Univerza v Mariboru ne prizna.
187. člen
Asistent je voljen v naziv za dobo treh let. Asistent je v ta naziv lahko voljen največ trikrat, izjemoma, na utemeljen predlog Senata članice univerze, po predhodnem soglasju Senata univerze, še za eno triletno dobo.
V naziv strokovni sodelavec, višji strokovni sodelavec, strokovni svetnik, učitelj tujega jezika, učitelj veščin in učitelj športne vzgoje so prvič izvoljeni za dobo treh let, pri nadaljnjih izvolitvah pa za dobo petih let.
187.a člen
Izvolitvena doba visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se lahko podaljša za čas odsotnosti z dela zaradi dopusta za varstvo in nego otroka, služenja vojaškega roka, opravljanja funkcije na državnem nivoju v okviru zaposlitve izven UM ali če ima oseba dolgotrajne zdravstvene težave. Ob tem si je potrebno pridobiti mnenje senata članice univerze, na kateri je oseba zaposlena, v primeru opravljanja funkcije na državnem nivoju pa Senata univerze. Odločbo o podaljšanju izvolitvene dobe izda na predlog visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca dekan članice, na kateri je visokošolski učitelj voljen, v primeru sprejetja odločitve na Senatu univerze pa rektor univerze.
V primeru umika vloge s strani kandidata v postopku izvolitve v naziv, sklep o ustavitvi postopka izda rektor univerze.
188. člen
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci so lahko v višji naziv izvoljeni še pred iztekom izvolitvene dobe, če so si po izvolitvi pridobili magisterij, specializacijo ali doktorat znanosti in izpolnjujejo tudi druge pogoje za višji naziv.
Visokošolski učitelji so lahko še pred potekom izvolitvene dobe izvoljeni v višji naziv le, če so bili vsaj eno izvolitveno dobo v dosedanjem nižjem nazivu.
V primerih, če je kandidat dosegel izjemne rezultate na raziskovalnem in pedagoškem področju, je možna tudi izjemna in predčasna izvolitev v višji naziv v drugi polovici izvolitvenega obdobja, ne glede na določbo drugega odstavka tega člena. O izjemni in predčasni izvolitvi odloča Senat univerze na predlog Senata članice in na podlagi mnenja Habilitacijske komisije.
189. člen
Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi.
189.a člen
V primerih, ko visokošolskim učiteljem oziroma visokošolskim sodelavcem poteče veljavna izvolitev v naziv in postopek za pridobitev naziva še ni dokončen, lahko na predlog visokošolskega učitelja oziroma visokošolskega sodelavca Senat univerze na podlagi mnenja senata članice izda ustrezen sklep, da lahko opravljajo pedagoško delo in sicer najdlje do dokončnosti postopka izvolitve v naziv v okviru Univerze v Mariboru.
Na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena delavec izpolnjuje zakonske pogoje za zasedbo delovnega mesta.
3. Postopek habilitacij
190. člen
V nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, razen v naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika, volijo Senati članic univerze po postopku, ki je določen v tem Statutu. Redne profesorje in znanstvene svetnike voli po enakem postopku Senat univerze. Odločitev senata članice oziroma senata univerze glede izvolitve v naziv je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku.
Postopke habilitacij predpiše s posebnim splošnim aktom Senat univerze. V postopku habilitacij ni možna izvedba ustne obravnave oziroma zaslišanja. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku, kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom določeno drugače oziroma kolikor postopki niso drugače določeni, kot jih določa ZUP.
191. člen
Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca se začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze.
Pri ponovni izvolitvi je potrebno predlog oziroma prošnjo vložiti najkasneje šest mesecev pred potekom izvolitvene dobe.
191.a člen
Kolikor vloži kandidat vlogo za izvolitev v naziv pred potekom enega leta po datumu izteka zadnje izvolitve v naziv, se lahko vloga obravnava kot vloga za izvolitev v višji naziv, sicer lahko kandidat vloži vlogo za prvo izvolitev v isti ali nižji naziv, razen v primeru izvolitve v naziv docenta ali predavatelja, kar se obravnava kot vloga za prvo izvolitev v isti naziv.
Kolikor se visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci po upokojitvi ponovno zaposlijo, morajo v roku treh let po ponovni zaposlitvi pridobiti veljavno izvolitev v naziv.
192. člen
V predlogu oziroma prošnji mora biti navedeno predmetno področje oziroma predmet, za katerega si kandidat želi pridobiti naziv, priložene pa morajo biti vse potrebne listine in dokazila, ki so opredeljena v posebnih navodilih.
Če je prošnja ali so priloge nepopolne, nerazumljive ali niso pravilno sestavljene pozove strokovna služba univerze kandidata, da pomanjkljivosti v roku, določenem v zahtevi za dopolnitev, odpravi.
Če kandidat pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, se šteje, da je predlog umaknil.
193. člen
Strokovne službe univerze obvestijo članico univerze o prejetju popolne vloge v roku 3 delovnih dni.
Senat članice najkasneje v roku enega meseca po prejetju obvestila o vložitvi popolne vloge imenuje komisijo najmanj treh poročevalcev za izdelavo strokovnega poročila o kandidatovem izpolnjevanju pogojev za izvolitev v naziv in dodatnega člana, ki je na voljo v primeru, ko kateri izmed prvotno imenovanih članov ne odda poročila.
Kolikor senat članice ne imenuje članov komisije iz drugega odstavka tega člena v roku, jih imenuje v roku 8 dni rektor univerze po posvetu z dekanom s seznama poročevalcev za določeno znanstveno oziroma umetniško področje, ki so že bili člani komisij v prejšnjih postopkih.
Komisija mora biti sestavljena iz visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki imajo isti ali višji naziv, kot je naziv, za katerega kandidat kandidira.
V komisiji morata biti vsaj dva visokošolska učitelja, ki imata naziv s področja oziroma predmeta, za katerega se kandidat voli. Vsaj eden izmed članov komisije mora biti z druge fakultete oziroma visoke strokovne šole. V komisiji lahko sodeluje tudi en upokojeni učitelj oziroma znanstveni delavec.
193.a člen
Strokovni poročevalci v postopku izvolitev v naziv imajo vlogo izvedenca po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, in ne morejo sodelovati pri obravnavi in odločanju o izvolitvi v naziv kandidata, za katerega so izdelali strokovno poročilo, na Senatu članice UM, na Habilitacijski komisiji UM ali Senatu UM.
194. člen
Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo o tem, kako kandidat izpolnjuje pogoje glede strokovne usposobljenosti, znanstvene oziroma umetniške ustvarjalnosti, praktičnih izkušenj v stroki in glede pedagoške sposobnosti, ter predlaga naziv, v katerega se naj kandidat izvoli.
Pri kandidatu, pri katerem se pedagoška usposobljenost ugotavlja s preizkusnim predavanjem, dekan članice imenuje posebno komisijo v roku 8 dni od prejema obvestila o vložitvi popolne vloge s strani kandidata. Komisija v sporazumu s kandidatom določi temo in datum preizkusnega predavanja, ki mora biti v roku 15 dni od imenovanja, ter oceni uspeh preizkusnega predavanja. O tem izdela komisija posebno poročilo v roku 3 dni po opravljenem preizkusnem predavanju.
195. člen
Mnenje o kandidatovi pedagoški sposobnosti in o njegovem odnosu do študentov dajo študenti.
Strokovna služba univerze pozove v roku 8 dni od prejema popolne vloge kandidata Študentski svet članice k podaji mnenja ter mu dostavi rezultate študentske ankete o dosedanjem delu kandidata. Študentski svet članice glasuje o pozitivnem mnenju študentov. Kolikor pozitivno mnenje ni izglasovano, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov. Študentski svet članice mora podati mnenje študentov v roku enega meseca od prejema poziva, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Študentski svet članice mora v primeru izdaje negativnega mnenja le-to podrobno obrazložiti.
Kandidat ima pravico zoper negativno mnenje v roku 15 dni vložiti pritožbo na Študentski svet Univerze. Če Študentski svet Univerze ne ugodi pritožbi, se šteje, da je podano negativno mnenje študentov.
Kolikor Študentski svet članice ali Študentski svet Univerze poda negativno mnenje o kandidatu, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, rektor univerze posreduje to mnenje Senatu članice ali habilitacijski komisiji Senata univerze. Organa se morata o mnenju študentov izreči z vsebinskimi razlogi, ki morajo biti povzeti v odločbi organa.
Če Senat članice oziroma Senat UM ne upošteva mnenja študentov in kandidata izvoli v naziv, lahko rektor na poziv Študentskega sveta UM takšno odločitev organa po nadzorstveni pravici z odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.
196. člen
Komisija za izdelavo strokovnega poročila izdela poročilo in poda predlog za ustrezni naziv, ko preuči predlog in ko prejme drugo dokumentacijo, najkasneje v roku dveh mesecev od njenega imenovanja.
Poročilo mora vsebovati:
1. mnenje o strokovni usposobljenosti kandidata ter o njegovi znanstveni oziroma umetniški ustvarjalnosti;
2. mnenje o praktičnih izkušnjah kandidata in njihovi ustreznosti;
3. mnenje, v kolikšni meri temelji kandidatova celotna dejavnost na dosežkih sodobne znanosti;
4. mnenje o kandidatovi organizacijski sposobnosti;
5. predlog naziva, v katerega se naj kandidat izvoli.
Kolikor komisija za izdelavo strokovnega poročila oziroma posamezen poročevalec ne odda popolnega poročila, ga strokovna služba univerze pozove na dopolnitev in mu določi rok za dopolnitev, ki se ga mora poročevalec držati. Kolikor poročevalec ne odda poročila tudi po na novo določenem roku, se pozove k oddaji poročila dodatnega poročevalca.
197. člen
S poročilom komisije se mora seznaniti kandidat, ki lahko v petnajstih dneh poda nanj svoje pripombe.
Kandidatu mora biti pri tem omogočen vpogled v vso dokumentacijo, ki je bila za podlago pri izdelavi poročila.
Poročilo s celotno dokumentacijo in morebitnimi pripombami kandidata strokovna služba rektorata v postopku ponovne izvolitve v naziv predloži v obravnavo in odločanje Senatu članice univerze. V postopku prve izvolitve v naziv se dokumentacija predloži v obravnavo na Habilitacijsko komisijo univerze in nato v podajo predhodnega mnenja na Senat univerze. Postopek se konča z izvolitvijo na senatu članice. V primeru izvolitve rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov se postopek konča z izvolitvijo na Senatu univerze.
Če se kandidat prvič voli v naziv ali prvič v višji naziv, si mora Senat članice univerze predhodno pridobiti soglasje Senata univerze.
198. člen
V primerih iz četrtega odstavka prejšnjega člena obravnava najprej poročilo Habilitacijska komisija Senata univerze.
Na predlog Habilitacijske komisije sprejme Senat univerze ustrezno odločitev in soglasje da ali ga odreče, kandidate v naziv rednega profesorja oziroma znanstvenega svetnika pa izvoli ali izvolitev zavrne. Odločitev senata univerze glede podaje soglasja je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku. V primeru, če soglasje ni podano, ne obstojijo procesne predpostavke za nadaljevanje postopka izvolitve.
199. člen
Če pri prvi izvolitvi iz objektivnih ali izjemnih razlogov (npr. težko dosegljiva ali obširna dokumentacija, odsotnost članov komisije za izdelavo strokovnega poročila, bolezen, višja sila) ni mogoče izvesti postopka izvolitve v predpisanih rokih, se lahko dovoli podaljšanje rokov.
O podaljšanju rokov odloča Senat članice ali strokovna služba univerze po pooblastilu Senata članice.
O podaljšanju rokov se obvesti tudi kandidat.
200. člen
Če je Habilitacijska komisija ali strokovna služba univerze zahtevala dopolnitev dokumentacije za izvolitev v naziv, se mora dopolnitev opraviti v roku, ki ga določi Habilitacijska komisija ali strokovna služba univerze. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od dveh mesecev.
Če kandidat zahtevane dokumentacije v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne dopolni, se šteje, da je predlog za izvolitev umaknil.
201. člen
Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti ali za izvolitev v naziv določenih pogojev, prične Senat članice univerze, ki je za izvolitev pristojen, postopek za odvzem naziva.
V postopku za odvzem naziva se primerno uporabljajo določbe tega statuta za izvolitev v naziv. Visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca je potrebno seznaniti s predlogom in razlogi za odvzem naziva in mu omogočiti, da pojasni svoje stališče.
Ob uvedbi postopka za odvzem naziva lahko Senat članice univerze odloči, da visokošolski učitelj, znanstveni delavec oziroma visokošolski sodelavec začasno, do dokončne odločitve o odvzemu naziva, ne opravlja pedagoškega dela.
202. člen
Zoper odločbo Senata članice univerze, izdane v postopku za izvolitev v naziv oziroma v postopku za odvzem naziva, je dopustna pritožba na Senat univerze. Pritožba se vloži v petnajstih dneh od dneva, ko je bila vročena odločba, ki se izpodbija.
Zoper odločbo Senata univerze, izdano v postopku za izvolitev v naziv, oziroma v postopku za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor.
4. Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev
203. člen
Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se javno razpisujejo skladno s potrebami delovnega procesa. Za javno objavo se šteje objava na pristojni območni enoti Zavoda za zaposlovanje.
204. člen
Visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec, ki ni bil ponovno izvoljen v naziv ali mu je naziv potekel ali pa mu je bil naziv odvzet, ne more več opravljati izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela na univerzi, zato se skladno z delovnopravno zakonodajo preveri, ali mu je mogoče ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Če pa take možnosti ni ali delavec ne sprejme ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, mu preneha pogodba o zaposlitvi, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt univerze.
205. člen
Raziskovalno dejavnost opravljajo razen visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev tudi raziskovalci, ki so izvoljeni v nazive skladno s posebnimi predpisi. V nazive raziskovalcev voli Senat članice oziroma Senat univerze skladno s kriteriji, ki jih določajo posebni predpisi.
206. člen
Univerza in članice univerze lahko izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja prepustijo zasebnemu visokošolskemu učitelju, lahko pa za določen čas k sodelovanju povabijo priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.
5. Sobotno leto
207. člen
Visokošolski učitelj ima vsakih šest let nepretrganega dela pravico do odsotnosti zaradi poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti. Odsotnost lahko traja največ dvanajst mesecev.
V času odsotnosti po prvem odstavku tega člena pripada visokošolskemu učitelju nadomestilo v višini plače, ki bi jo visokošolski učitelj prejemal, če bi delal.
208. člen
O pravici do odsotnosti po prejšnjem členu odloči rektor na predlog dekana in pisne vloge kandidata.
Predlog dekana mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v času odsotnosti visokošolskega učitelja.
Pisna vloga kandidata mora biti vložena najmanj eno študijsko leto pred začetkom planirane odsotnosti.
6. Strokovni, administrativni in drugi delavci
209. člen
Strokovna, organizacijska, finančna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, znanja in zmožnosti, ki jih določi splošni akt univerze.
Njihova delovna razmerja urejajo zakon, kolektivna pogodba in splošni akti univerze.
7. Disciplinska odgovornost zaposlenih
210. člen
Visokošolski in drugi delavci, zaposleni na univerzi, so odgovorni za kršitve in neizpolnjevanje delovnih obveznosti, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in pogodba o zaposlitvi.
Kršitev delovnih obveznosti delavcev, njihovo disciplinsko odgovornost za kršitve in disciplinske ukrepe izreka delodajalec ali od njega pooblaščena oseba.
8. Odškodninska odgovornost zaposlenih
210.a člen
Visokošolski in drugi delavci, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročijo škodo delodajalcu, so odškodninsko odgovorni, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in pogodba o zaposlitvi.
VI. ŠTUDENTI
1. Status študenta
211. člen
Študent je oseba, ki je vpisana na univerzo.
Status študenta pridobi, kdor se na podlagi javnega razpisa vpiše na univerzo in se skladno z določili zakona in tega statuta izobražuje po določenem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje, lahko na Univerzi v Mariboru pridobijo poseben status, in sicer v eni izmed naslednjih kategorij študentov s posebnim statusom:
– študenti vrhunski športniki,
– študenti priznani umetniki,
– dolgotrajno bolni študenti,
– študenti invalidi,
– študenti funkcionarji: prorektorji, prodekani in sekretar ŠSUM,
– drugi študenti, ki zaradi posebnih okoliščin potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje.
Študenti invalidi so osebe, ki se zaradi dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektualnih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi študenti, srečujejo z ovirami, ki preprečujejo ali ovirajo njihovo polno in učinkovito vključevanje in sodelovanje v izobraževalnih procesih. Pridobitev statusa študenta invalida se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
Svoj študentski status izkazuje študent s študentsko izkaznico.
212. člen
Status študenta preneha, če študent:
1. diplomira,
2. ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra,
3. se izpiše,
4. se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,
5. je bil izključen z univerze,
6. dokonča podiplomski študij,
7. ne dokonča podiplomskega študija v enem letu po poteku časa, predvidenega za izvedbo študijskega programa.
V primerih iz druge, četrte in sedme alineje prejšnjega odstavka se lahko študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo status vrhunskega športnika, študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem področju in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaškega roka, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oziroma članice univerze), status študenta podaljša, vendar največ za eno leto.
Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto, za vsakega živorojenega otroka.
O podaljšanju statusa študentom odloča Komisija za študijske zadeve Senata članice univerze.
213. člen
Člen je bil izbrisan.
214. člen
Osebe, ki jim preneha status študenta, po določilih iz druge, četrte in sedme alineje 212. člena tega Statuta obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.
Pravico iz prvega odstavka tega člena lahko osebe iz prvega odstavka tega člena uveljavijo v rokih, ki jih določa zakon.
2. Pravice in dolžnosti študentov
215. člen
Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, tem Statutom in študijskimi programi določenimi pogoji.
Pri tem imajo pravico oziroma dolžnost, da:
1. obiskujejo predavanja, vaje, seminarje in sodelujejo v drugih oblikah izobraževalnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela,
2. se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,
3. se lahko izobražujejo hkrati po več študijskih programih, po interdisciplinarnih ali po individualnih študijskih programih,
4. redno opravljajo izpite, kolokvije ter druge študijske obveznosti, predvidene s študijskim programom, in da izdelajo diplomsko delo,
5. prisostvujejo izpitom in drugim oblikam preverjanja znanja,
6. ponavljajo izpite pod pogoji in na način, kot je določeno v splošnih aktih univerze,
7. lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu ali smeri,
8. lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom,
9. uporabljajo knjižnice, informacijske sisteme, literaturo in druge študijske pripomočke, v zvezi s svojim izobraževanjem izpolnijo študentsko anketo,
10. so obveščeni o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na študijski proces,
11. sodelujejo v kulturnih, športnih in drugih obštudijskih dejavnostih,
12. sodelujejo pri razreševanju materialnih vprašanj študentov,
13. so deležni določenih materialnih ugodnosti (kot npr. regresirana prehrana, bivanje v študentskih domovih),
14. koristijo pravice iz zdravstvenega varstva in druge ugodnosti, v skladu s posebnimi predpisi,
15. varujejo ugled univerze in njenih članic ter ugled učiteljev in študentov,
16. se ravnajo po določilih tega Statuta in drugih splošnih aktih univerze ter sklepih organov univerze, fakultet oziroma visokih strokovnih šol,
17. razvijajo dobre medsebojne odnose in odnose z učitelji,
18. varujejo premoženje in sredstva univerze, fakultet oziroma visokih strokovnih šol,
19. poravnavajo materialno škodo, ki so jo povzročili namenoma ali iz velike malomarnosti,
20. sodelujejo pri upravljanju univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole v skladu z zakonom in tem Statutom,
21. uveljavljajo svoje pravice v postopku in na način, kot je določeno v tem Statutu,
22. kot predstavniki študentov odgovorno izpolnjujejo svoje obveznosti v organih univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole,
23. opravljajo še druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakoni, ta Statut ali drugi splošni akti, ali jim jih na njihovi podlagi nalagajo sklepi pristojnih organov univerze, fakultete oziroma visoke strokovne šole.
216. člen
Študenti s posebnim statusom iz 211. člena tega Statuta imajo pri izvajanju študijskih programov posebne prilagoditve pri obiskovanju predavanj, seminarjev, vaj in pri načinu opravljanja preizkusa znanja.
Prilagajanje študijskega procesa študentom s posebnim statusom se podrobneje ureja s splošnim aktom univerze, ki ga sprejme Senat univerze po predhodnem soglasju študentskega sveta univerze.
O načinu olajšav posameznim študentom s posebnim statusom odloča Komisija za študijske zadeve članice univerze.
217. člen
Študenti, ki se izobražujejo po interdisciplinarnih programih ali hkrati po več študijskih programih, ki ga izvaja dvoje ali več fakultet oziroma visokih strokovnih šol, uveljavljajo svoje pravice predvsem na tisti fakulteti oziroma visoki strokovni šoli, ki se šteje kot matična.
218. člen
Študenti študijskih programov, ki se izvajajo kot izredni študij, imajo v načelu enake pravice in dolžnosti kot študenti študijskih programov, ki se izvajajo kot redni študij, razen pravic in dolžnosti, ki so s posebnimi predpisi ali s tem statutom določene le za študente študijskih programov, ki se izvajajo kot redni študij.
Študenti imajo, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (npr. prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali prijavljeni kot iskalci zaposlitve.
Študent izrednega študija se lahko prepiše oziroma vpiše v redni študij, če izpolnjuje predpisane pogoje za redni študij in če ima članica univerze materialne pogoje.
219. člen
Slovenci brez slovenskega državljanstva in tuji državljani se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje pod pogoji, ki jih določajo zakon, drugi predpisi, študijski programi in ta Statut.
220. člen
Ne glede na omejitve, ki jih določajo predpisi in ta Statut, se lahko tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva za določen čas vpisujejo na fakultete oziroma visoke strokovne šole, če gre za študentske izmenjave na podlagi mednarodnih sporazumov oziroma bilateralnih in multilateralnih sporazumov, ki jih je sklenila univerza.
3. Varstvo pravic študentov
221. člen
Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, se lahko v roku 8 dni od dneva, ko mu je bila vročena odločba, oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev, pisno pritoži.
Če ni s predpisom ali s tem statutom določen drug pritožbeni organ, odloča o pritožbi Univerzitetna komisija za pritožbe študentov.
Odločitev pritožbenega organa je dokončna.
Zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži upravni spor.
4. Disciplinska odgovornost študentov
222. člen
Za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti, ki jih določajo zakon, ta Statut ali drugi splošni akti univerze, so študenti odgovorni po določilih tega Statuta.
Študent je odgovoren, če je dejanje storil z naklepom ali iz velike malomarnosti.
223. člen
Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študenta po tem Statutu so hujše in lažje.
Hujše kršitve so:
1. dejanja, ki imajo znake kaznivih dejanj in se preganjajo po uradni dolžnosti ter niso združljiva s statusom študenta;
2. hujše kršitve javnega reda in miru v prostorih univerze ali članice univerze;
3. dajanje lažnih podatkov z namenom, da bi se neupravičeno okoristil ali okoristil koga drugega;
4. hujša kršitev reda in discipline na predavanjih, seminarjih, vajah ali v knjižnici;
5. druga, tretja in naslednje kršitve izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja ali goljufanje pri izdelavi del;
5.a plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah, programih in drugih pisnih izdelkih;
6. poškodovanje premoženja univerze, članice oziroma druge članice univerze, povzročeno naklepoma, iz velike malomarnosti;
7. ponarejanje listin;
8. vsako dejanje ali opustitev, ki bi lahko povzročila nevarnost za življenje ali zdravje študentov, učiteljev ali drugih delavcev;
9. večkratna ponovitev lažjih kršitev dolžnosti;
10. prihajanje v prostore univerze, članice oziroma druge članice univerze pod vplivom alkohola ali drugih narkotičnih sredstev;
11. vsako vedenje, ki kvari ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze v mednarodnem merilu.
224. člen
Lažje kršitve so:
1. neprimerno vedenje, ki kvari ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze;
1.a prva kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanj;
2. poskus goljufanja pri preverjanju znanja ali pri izdelavi del;
3. neprimeren odnos do drugih študentov, učiteljev in mentorjev;
4. oviranje drugih študentov pri izobraževalnem procesu ali pri drugem delu na univerzi, članici oziroma drugi članici univerze;
5. nesmotrna poraba materiala, ki je namenjena izobraževalnemu ali znanstveno-raziskovalnemu procesu.
225. člen
Za kršitev dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov se lahko izrečejo naslednji ukrepi:
– opomin,
– ukor,
– prepoved opravljanja izpita,
– izključitev z univerze za dobo do dveh let,
– trajna izključitev iz univerze.
Opomin se lahko izreče za lažje kršitve, ukor in izključitev pa za hujše kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov.
Izključitev z univerze za dobo do dveh let se lahko izreče za hujšo kršitev, s katero je bila povzročena večja materialna škoda ali druga večja škoda za ugled univerze, njene članice oziroma druge članice univerze, če je bilo z dejanjem ogroženo življenje drugih študentov ali delavcev, če se je bistveno oviral izobraževalni, znanstveno-raziskovalni ali drugi proces, za tretjo kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja ali v primeru goljufanja pri izdelavi del ali če so bili storilcu v zadnjih dveh letih za hujše kršitve vsaj dvakrat izrečeni milejši ukrepi.
V primeru, da je bila izrečena izključitev iz univerze za dobo do dveh let, se pri ponovni kršitvi pod pogoji iz tretjega odstavka izreče trajna izključitev iz univerze.
S splošnim aktom univerze, ki ureja izpitni red in h kateremu poda soglasje študentski svet univerze, se za izrekanje ukora in opomina predpiše drugačen postopek, kot je predviden v členih 231 do 243.
225.a člen
Sankciji opomin in ukor, ko se izrekata za kršitev izpitnega reda, se izrekata po skrajšanem postopku.
226. člen
Izrečeni ukrep opomina po rednem in skrajšanem postopku se izvrši z vročitvijo študentu, izrečeni ukrep ukora po rednem postopku pa se izvrši tako, da se po dokončnosti odločitve na primeren način objavi v prostorih univerze, članice oziroma druge članice za 15 dni na oglasno desko oziroma zagotovi javno objavo. Po skrajšanem postopku izrečeni ukrep ukora se izvrši v skladu s splošnim aktom univerze, ki določa izpitni red.
Ukrep izključitve z univerze se izvrši tako, da se študentu za določeno dobo prepove udeležitev se izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega ali drugega dela na univerzi, fakulteti ali drugi članici univerze in se po dokončnosti odločitve to na primeren način objavi za 15 dni.
227. člen
Uvedba in vodenje postopka zastarata pri lažjih kršitvah dolžnosti in neizpolnjevanju obveznosti v treh mesecih, pri težjih kršitvah dolžnosti in neizpolnjevanja obveznosti pa v šestih mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena.
Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev ali neizpolnjevanje obveznosti, za posledico tudi kazensko odgovornost, zastarata uvedba in vodenje postopka istočasno, kot zastara kazenski pregon.
Izvršitev izrečenega ukrepa zastara v šestdesetih dneh od dneva, ko je postala odločba o ukrepu izvršljiva.
228. člen
Kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti študentov, njihovo odgovornost za kršitve ugotavljajo in ukrepe izrekajo disciplinska sodišča za študente ter v primeru prve in druge kršitve izpitnega reda po skrajšanem postopku izvajalec izpita.
Disciplinska sodišča za študente so disciplinska sodišča I. stopnje in disciplinsko sodišče II. stopnje.
229. člen
Disciplinska sodišča I. stopnje so pri članicah univerze.
Disciplinska sodišča I. stopnje imajo predsednika in dva člana in enako število namestnikov.
Predsednika in enega člana ter njune namestnike imenuje dekan članice univerze izmed učiteljev ali drugih strokovnih delavcev. Člana disciplinskega sodišča in njegovega namestnika iz vrst študentov voli Študentski svet članice univerze izmed študentov te članice univerze.
Mandatna doba predsednika in članov disciplinskega sodišča I. stopnje traja dve leti.
Nihče ne more hkrati biti član disciplinskega sodišča I. in II. stopnje.
230. člen
Disciplinsko sodišče II. stopnje je na univerzi in je skupno za vse članice univerze.
Disciplinsko sodišče II. stopnje za študente ima predsednika in 4 člane.
Predsednika in dva člana imenuje rektor univerze, dva člana pa voli Študentski svet univerze iz vrst študentov.
Mandatna doba predsednika in članov disciplinskega sodišča II. stopnje traja dve leti.
5. Skrajšani postopek pri izreku sankcij
230.a člen
V primeru, da je študent pri preverjanju znanja prvič zaloten pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu izreče opomin in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku skladno z določili splošnega akta, ki ureja izpitni red.
Zoper izdani izrečeni opomin lahko študent v roku 15 dni od izreka opomina vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje.
Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna.
Kolikor je pritožba študenta utemeljena, se mu mora omogočiti opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.
230.b člen
V primeru, da je študent pri preverjanju znanja drugič zaloten pri goljufanju v celotnem teku študija, izvajalec izpita študentu izreče ukor in s tem prepoved opravljanja izpita na naslednjih dveh izpitnih rokih skladno z določili splošnega akta.
Zoper izdani izrečeni ukor lahko študent v roku 15 dni od izreka ukora vloži ugovor na disciplinsko sodišče I. stopnje.
Odločitev disciplinskega sodišča I. stopnje je dokončna.
Kolikor je pritožba študenta utemeljena, se mu mora omogočiti opravljanje izpita v izrednem izpitnem roku.
230.c člen
Disciplinsko sodišče I. stopnje pri skrajšanem postopku uporablja določila, ki so določena v tem statutu za delo disciplinskega sodišča II. stopnje pri rednem postopku.
6. Redni postopek pri izreku sankcij
231. člen
Kadar statut ali drugi splošni akt univerze ne določata drugače, se ugotavljanje disciplinske odgovornosti študentov izvede po rednem postopku.
Zahtevo za uvedbo postopka poda disciplinskemu sodišču I. stopnje dekan članice univerze ali od njega pooblaščena oseba.
Zahteva za uvedbo postopka mora biti pisna in mora poleg imena in priimka študenta, zoper katerega se zahteva uvedba postopka, in drugih osebnih podatkov vsebovati opis storitve ali opustitve, ki predstavlja kršitev dolžnosti oziroma neizpolnjevanje obveznosti, in navedbe o morebitnih dokazih ter predlog, kakšni dokazi naj se priskrbijo še pred glavno obravnavo v pripravljalnem postopku.
232. člen
Če je potrebno, da se ugotovijo ali dopolnijo dejstva in okoliščine kršitve še pred glavno obravnavo v pripravljalnem postopku, določi disciplinsko sodišče I. stopnje strokovnega delavca, ki opravi pripravljalni postopek.
V pripravljalnem postopku se zbere dokazno gradivo, zasliši študent, zoper katerega je predlagana uvedba postopka, zaslišijo in zberejo drugi dokazi, da bi se ugotovilo, ali obstajajo pogoji za uvedbo postopka.
233. člen
Ko je pripravljalni postopek končan, preuči disciplinsko sodišče zahtevo za uvedbo postopka in zbrano dokazno gradivo in odloči, ali se postopek nadaljuje, ali pa če ugotovi, da za nadaljevanje postopka ni osnove, postopek ustavi.
O ustavitvi postopka obvesti disciplinsko sodišče I. stopnje študenta, zoper katerega je bil uveden postopek, in predlagatelja zahteve.
234. člen
Če se disciplinsko sodišče I. stopnje ne odloči, da se postopek ustavi ali da se pripravljalni postopek dopolni, razpiše glavno obravnavo.
Vabilo in zahteva za uvedbo postopka se osebno vroča študentu najmanj osem dni pred glavno obravnavo.
V vabilu študentu je treba izrecno navesti, da se bo glavna obravnava opravila tudi v njegovi odsotnosti, če svojega izostanka ne bo opravičil.
Vabilo se pošlje tudi pričam, izvedencem in drugim osebam, ki sodelujejo na glavni obravnavi.
235. člen
Predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje začne glavno obravnavo, razglasi predmet obravnavanja, ugotovi navzočnost vseh povabljenih in v primeru odsotnosti, ali so bili v redu povabljeni in ali so svoj izostanek opravičili.
236. člen
Če na obravnavo ne pride študent, zoper katerega je uveden postopek, disciplinsko sodišče I. stopnje odloči, ali se obravnava izvede v njegovi odsotnosti ali pa se preloži.
Če je bil študent pravilno povabljen, pa svojega izostanka ni opravičil, se lahko obravnava izvede v njegovi odsotnosti.
Če študent ni bil pravilno vabljen, je treba glavno obravnavno preložiti in študenta pravilno povabiti nanjo.
Če je sicer pravilno vabljeni študent svoj izostanek opravičil, vendar je to opravičilo neobrazloženo, neutemeljeno, lažno ali očitno meri na zavlačevanje postopka, se lahko obravnava opravi v njegovi odsotnosti.
237. člen
Po ugotovitvi navzočnosti prebere predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje zahtevo za uvedbo postopka in na kratko razloži potek pripravljalnega postopka.
Nato povabi študenta, zoper katerega teče postopek, da se izjasni o trditvah v zahtevi in da poda svoj zagovor.
Po izjavi študenta se izvedejo dokazi.
238. člen
Predsednik in člani disciplinskega sodišča I. stopnje lahko postavljajo študentu kot tudi drugim osebam, ki sodelujejo v postopku, vprašanja, ki vodijo k ugotovitvi določenih dejstev in okoliščin v zvezi s kršitvijo.
Študent ima pravico, da na obravnavi pregleda dokaze, da postavlja vprašanja pričam in izvedencem, da poda pripombe in pojasnila na njihove izjave.
Z dovoljenjem predsednika disciplinskega sodišča I. stopnje lahko postavljajo vprašanja tudi druge v postopku soudeležene osebe.
239. člen
Po končanem dokazovanju prepusti predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje besedo študentu, da v končnem govoru poda svojo obrambo.
Disciplinsko sodišče I. stopnje nato sklene glavno obravnavo in se umakne na posvetovanje in odločanje.
240. člen
Disciplinsko sodišče I. stopnje študenta spozna za krivega in izreče ustrezen ukrep ali pa ga oprosti krivde.
Pri izrekanju ukrepov upošteva disciplinsko sodišče stopnjo odgovornosti, težo kršitve in njene posledice, škodo ter druge obteževalne in olajševalne okoliščine.
O poteku glavne obravnave in o posvetovanju in odločanju se vodi zapisnik.
241. člen
Predsednik disciplinskega sodišča I. stopnje ustno razglasi sprejeto odločitev. V osmih dneh po končani glavni obravnavi mora disciplinsko sodišče izdati pisni odpravek odločbe in ga vročiti študentu, zoper katerega je tekel postopek, in predlagatelju zahteve za uvedbo postopka.
242. člen
Zoper odločbo disciplinskega sodišča I. stopnje lahko študent in predlagatelj zahteve v petnajstih dneh od prejema pisnega odpravka odločbe vložita ugovor na disciplinsko sodišče II. stopnje.
243. člen
Disciplinsko sodišče II. stopnje odločbo disciplinskega sodišča I. stopnje ali potrdi ali spremeni ali jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje disciplinskemu sodišču I. stopnje.
Če ugovarja samo študent, se odločba disciplinskega sodišča I. stopnje ne sme spremeniti v njegovo škodo tako, da bi se izrekel strožji ukrep.
Disciplinsko sodišče II. stopnje mora odločiti najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora.
244. člen
Določbe tega statuta, ki se nanašajo na članice univerze oziroma dekana, se smiselno upoštevajo tudi za druge članice univerze oziroma direktorja ali ravnatelja druge članice univerze.
7. Nagrade in priznanja študentom za raziskovalno ali umetniško delo
245. člen
Za izvirna raziskovalna dela in za zelo kakovostna in visoko ocenjena diplomska dela podeljuje univerza dodiplomskim in podiplomskim študentom posebne nagrade in priznanja.
O podelitvi nagrad in priznanj odloča Senat univerze in po postopku, kot to določa poseben splošni akt univerze.
Nagrade in priznanja se praviloma študentom podeljujejo na posebni svečanosti.
VII. ORGANI UNIVERZE, FAKULTET, VISOKIH STROKOVNIH ŠOL IN DRUGIH ČLANIC UNIVERZE
A) Organi univerze
246. člen
Organi univerze so: rektor, Senat, Upravni odbor in Študentski svet univerze.
Organi univerze imajo s statutom določene stalne komisije.
Za obravnavanje določenih vprašanj lahko organi univerze oblikujejo tudi občasne komisije.
Kot posebno telo senata univerze se oblikuje častno razsodišče. Sestava, delovne prisojnosti in način delovanja se določijo s splošnim aktom, ki ga sprejme Senat univerze.
247. člen
Organi članic univerze so: dekan, Senat, Akademski zbor članice in Študentski svet.
Organi članic univerze imajo s tem statutom določene stalne komisije, lahko pa oblikujejo tudi občasne komisije.
248. člen
Pri kandidiranju in oblikovanju organov in drugih komisij univerze ter članic univerze se upošteva na osnovi strukture univerze (struktura zaposlenih, struktura študentov) tudi ustrezna zastopanost posameznih kategorij zaposlenih po enotah, članicah, strokah, starosti in spolu.
Mandat predstavnikov študentov v organih univerze oziroma članic se ob razpisu volitev oziroma imenovanja prilagodi tako, da mandat predstavnikov študentov poteče sočasno s potekom mandata organu univerze ali članice.
Če se organ Univerze ali organ članice univerze razširi z novimi člani, traja mandat teh predstavnikov do zaključka mandata organa v trenutni sestavi.
249. člen
Člen je bil izbrisan.
1. Senat univerze
250. člen
Senat univerze je najvišji akademski in strokovni organ univerze, ki ga sestavljajo visokošolski učitelji, ki so zaposleni na Univerzi v Mariboru, kot predstavniki znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij, ki morajo biti enakopravno in ustrezno zastopana v Senatu s tem, da ima vsaka članica vsaj enega člana.
V Senat univerze Študentski svet univerze izvoli predstavnike, ki morajo imeti status študenta, tako da ima Senat univerze najmanj eno petino izvoljenih članov študentov.
Člane Senata univerze, ki so visokošolski učitelji, volijo s tajnim glasovanjem Senati članic univerze tako, da so enakopravno in ustrezno zastopane vse članice univerze in vse znanstvene in umetniške discipline in strokovna in študijska področja univerze.
Rektor je član Senata po svojem položaju.
Ravnatelj UKM je član senata po svojem položaju, kolikor je izvoljen v naziv visokošolski učitelj.
251. člen
Senat vsake članice univerze izvoli v Senat univerze po dva predstavnika, tako da so enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja.
Če se Senat ustrezno razširi s predstavniki nove članice, traja mandat teh predstavnikov v Senatu do zaključka mandata Senata.
252. člen
Mandatna doba članov Senata univerze traja štiri leta, predstavnikov študentov pa dve leti. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno izvoljena v Senat Univerze.
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v Senatu univerze:
– če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, na kateri je bil izvoljen,
– če izgubi status študenta univerze,
– če odstopi.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v Senatu Univerze, izvolijo tisti, ki so ga izvolili novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
253. člen
Senat univerze:
1. obravnava in sprejema Statut univerze in njegove spremembe in dopolnitve skupaj z Upravnim oborom v enakem besedilu;
1.a ugotavlja izide volitev za rektorja in razglasi izvoljenega kandidata za rektorja ter ga uvede v funkcijo rektorja s posebnim sklepom in z izročitvijo rektorskih insignij, ki mu jih izroči prejšnji rektor, če pa je prejšnji rektor odsoten, mu jih izroči najstarejši prorektor oziroma v odsotnosti vseh prorektorjev najstarejši član Senata;
2. sprejema splošne akte, ki se nanašajo na visokošolsko izobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost;
3. sodeluje pri načrtovanju razvoja visokošolskega izobraževanja in pri oblikovanju nacionalnega programa visokega šolstva;
4. sprejme razvojni načrt univerze ter predloge za preoblikovanje univerze;
5. odloča o sklenitvi sporazumov o sodelovanju z univerzami in drugimi institucijami;
6. odloča o sprejemu samostojnega visokošolskega zavoda ali drugega zavoda kot članico univerze ali kot pridruženo članico univerze;
7. odloča o ustanovitvi in organizacijskih spremembah kateder, institutov in centrov, organiziranih pri univerzi;
8. daje predhodno soglasje k študijskim in umetniškim programom članic univerze, s katerimi se pridobi javnoveljavna visokošolska izobrazba;
9. na predlog članice univerze odloča o interdisciplinarnih študijskih programih in interdisciplinarnih smereh ter usklajuje vzporedni študij;
10. opredeljuje nova študijska področja, ki še niso zastopana na univerzi in skrbi za njihovo uveljavitev;
11. sprejme študijski koledar;
12. sprejme in določi vsebino razpisa za vpis v dodiplomske in podiplomske študijske programe;
13. sprejme omejitev vpisa v dodiplomske študijske programe ter obravnava in sprejme poročilo o vpisu;
14. daje predhodno soglasje k znanstvenoraziskovalnim programom članic univerze, ki se izvajajo kot javna služba (visokošolski nacionalni raziskovalni program);
15. določa težišča raziskovalne dejavnosti in prioritetna raziskovalna področja;
16. daje mnenje o temah predlaganih doktorskih disertacij;
17. sprejema merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev;
18. voli v nazive rednega profesorja in znanstvenega svetnika in opravi ponovne volitve v te nazive v primeru izostritev meril;
19. daje soglasje k predlagani prvi izvolitvi v naziv in k predlagani izvolitvi v višji naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca;
20. na predlog članic univerze določi kandidate za volitve člana Državnega sveta Republike Slovenije in izvoli predstavnike univerze v volilno telo za te volitve;
21. daje predhodno mnenje k imenovanju prorektorjev Univerze v Mariboru;
22. ureja splošne obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (govorilne ure, tutorsko delo, mentorstvo itd.);
23. imenuje člane svojih stalnih in občasnih komisij, razen članov, ki so imenovani v stalne komisije po funkciji;
24. obravnava kandidate za glavnega tajnika univerze in daje o njih mnenje;
25. odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova »zaslužni profesor« in naslova »častni senator«;
26. odloča o podelitvi univerzitetnih nagrad in priznanj;
27. obravnava pobude, mnenja in predloge Študentskega sveta univerze in Študentske organizacije univerze;
28. določa pravila za izračun povprečne in zaključne ocene študija;
29. lahko odloča o zadevah, ki spadajo po zakonu in statutu v pristojnost senatov članic, kolikor le-ti ne odločijo v predpisanih rokih;
30. lahko na predlog rektorja, skladno z avtonomijo univerze, odloča tudi o vseh ostalih vprašanjih in zadevah delovanja Univerze v Mariboru, ki po Statutu in zakonih ne spadajo v pristojnost ostalih organov univerze oziroma organov članic univerze. Odločitve v teh primerih so dokončne;
31. odloča v primerih, ko poteka postopek pred organi univerze oziroma organi članic univerze in se zahteva izločitev organa, članov kolegijskih organov in izvedencev. Odločitev Senata iz prejšnjega stavka je dovoljeno izpodbijati istočasno z izpodbijanjem odločitve o glavni zadevi z uporabo pravnega sredstva, ki je dovoljeno zoper glavno zadevo. Zahteve za izločitev Senata univerze kot organa niso dovoljene;
32. opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali ta Statut.
254. člen
Senat univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje Senata univerze so javne. Kadar bi Senat obravnaval zadeve, ki bi utegnile škodovati interesom univerze, njenim članicam ali posameznikom, lahko sklene, da se pri obravnavi določenih vprašanj javnost izključi.
Seje Senata Univerze se ne sklicujejo v času senatnih počitnic od 15. julija do 31. avgusta, razen v primeru odločitve o neodložljivem nujnem vprašanju. Razen v zadevah iz prejšnjega stavka tega odstavka, v času senatnih počitnic procesni roki ne tečejo.
255. člen
Senat univerze sklepa veljavno, če je na seji večina članov Senata, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejem odločitve o statusnem preoblikovanju univerze, o sprejemu visokošolskega ali drugega zavoda kot članice ali pridružene članice univerze, za sprejem ali spreminjanje Statuta univerze, drugih splošnih aktov ali razvojnih načrtov in o ponovni odločitvi na zahtevo Študentskega sveta univerze je potrebna večina glasov vseh članov.
Glasovanje na seji Senata univerze je praviloma javno.
Volitve, za katerih izvedbo je po tem statutu pristojen Senat univerze, se izvedejo s tajnim glasovanjem članov Senata.
V nujnih primerih lahko senat univerze na predlog rektorja univerze o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji. Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh članov senata Univerze.
256. člen
Seje Senata univerze sklicuje in vodi rektor univerze, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
V odsotnosti rektorja sklicuje in vodi sejo eden od prorektorjev, ki ga rektor pooblasti.
257. člen
Rektor univerze skliče sejo senata po potrebi, mora pa jo sklicati, kadar to zahteva Senat članice univerze ali tretjina članov Senata univerze ali na zahtevo Študentskega sveta univerze.
258. člen
Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja Senata univerze ima Senat naslednje stalne komisije:
1. Habilitacijsko komisijo,
2. Komisijo za dodiplomski študij,
3. Komisijo za podiplomski študij,
4. Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,
5. Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje,
6. Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze.
Mandatna doba članov stalnih komisij traja štiri leta, mandat članov iz vrst študentov pa traja dve leti. Člani stalnih komisij so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
259. člen
Habilitacijska komisija obravnava predloge za izvolitev visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v ustrezne nazive v primerih, ki jih določa zakon in ta Statut, in predlaga Senatu univerze ustrezno odločitev.
Habilitacijsko komisijo sestavljajo po en predstavnik iz vsake članice, ki ga imenuje Senat univerze na predlog Senata članice univerze iz vrst rednih profesorjev, en član na predlog SAZU iz vrst znanstvenih in javnih delavcev z doktoratom znanosti, ter ena petina študentov, ki jih imenuje Senat Univerze na predlog Študentskega sveta univerze.
Pri izvolitvi članov Habilitacijske komisije upošteva Senat univerze, da ima vsaka članica univerze v Habilitacijski komisiji po enega člana, tako da so sorazmerno zastopane tudi vse znanstvene discipline. Enega dodatnega člana, ki zastopa področje umetniških disciplin, na predlog članic univerze, imenuje senat univerze iz vrst visokošolskih učiteljev s področja umetniških disciplin.
Po svojem položaju je član Habilitacijske komisije rektor univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
260. člen
Komisija za dodiplomski študij obravnava dodiplomske študijske programe, razpis za vpis v dodiplomske študijske programe, študijski koledar, študijski in izpitni režim in druga vprašanja s področja visokošolskega izobraževanja, predvsem dodiplomskega študija in daje Senatu univerze predloge in mnenja. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za dodiplomski študij tudi samostojno odloča.
Komisijo za dodiplomski študij sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za dodiplomski študij oziroma študijske zadeve, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
260.a člen
Komisija za podiplomski študij obravnava podiplomske študijske programe, razpis za vpis v podiplomske študijske programe, predloge tem doktorskih disertacij in druga vprašanja s tega področja in daje Senatu univerze predloge in mnenja. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za podiplomski študij tudi samostojno odloča.
Komisijo za podiplomski študij sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za podiplomski študij oziroma študijske zadeve, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
261. člen
Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve obravnava vprašanja s tega področja in predlaga Senatu univerze ustrezne rešitve. Če ta Statut tako določa, lahko Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve tudi samostojno odloča.
Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za raziskovalno dejavnost, in najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
262. člen
Komisija za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje obravnava vprašanja vključevanja univerze, njenih delavcev in študentov v mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje ter daje Senatu univerze ustrezne predloge. Če ta Statut tako določa, lahko komisija tudi samostojno odloča.
Komisijo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje sestavljajo pristojni prorektor in prodekani, zadolženi za mednarodno sodelovanje, ter najmanj ena petina študentov, ki jih na predlog Študentskega sveta univerze imenuje Senat univerze.
263. člen
Člen je bil izbrisan.
264. člen
Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze spremlja in opravlja institucionalno in programsko ocenjevanje kakovosti in učinkovitosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega dela članic univerze in univerze kot celote.
Postopek evalvacije in samoevalvacije univerze in njenih članic, sestavo in število članov Komisije določi Senat univerze s splošnim aktom univerze.
265. člen
Komisije obravnavajo in sklepajo o vprašanjih s svojega delovnega področja na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji navzočih več kot polovica njenih članov, ki predstavljajo več kot polovico članic, sklepe pa sprejema z večino navzočih članov.
Če se član komisije trikrat zapored ne udeleži seje, kljub temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko predsedujoči komisije predlaga Senatu univerze razrešitev tega člana in imenovanje novega.
Komisije sklicuje in vodi rektor oziroma prorektor univerze, pristojen za posamezno področje. Habilitacijsko komisijo sklicuje in vodi rektor univerze ali od rektorja pooblaščeni prorektor.
V primeru odsotnosti predsednika komisije, skliče in vodi sejo komisije član komisije, ki ga pooblasti rektor.
266. člen
Komisije sproti obveščajo Senat univerze o svojih predlogih, stališčih in mnenjih in so mu za svoje delo odgovorne.
2. Upravni odbor univerze
267. člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja univerze in ima 9 članov.
Upravni odbor sestavljajo:
– trije predstavniki ustanovitelja,
– štirje predstavniki univerze, od tega trije iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci) in en predstavnik drugih delavcev,
– en predstavnik študentov in
– en predstavnik delodajalcev.
Mandatna doba članov Upravnega odbora traja štiri leta, predstavnika študentov pa dve leti. Ista oseba je lahko po poteku te dobe ponovno izvoljena v Upravni odbor univerze.
V Upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor in prorektorji univerze, dekani članic univerze ter poslovodni organ drugega zavoda – članice univerze.
Predstavnika delodajalcev določi rektor Univerze v soglasju z ustanoviteljem, in sicer izmed kandidatov, določenih v drugem odstavku 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 79/04).
268. člen
Predstavnike delavcev Univerze, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, volijo v upravni odbor Univerze vsi redno zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
Predstavniki delavcev Univerze, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, se volijo v Upravni odbor Univerze na osnovi treh volilnih enot, ki se oblikujejo na osnovi naslednjih kriterijev:
– volilna enota: en predstavnik iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za energetiko;
– volilna enota: en predstavnik iz Pedagoške fakultete, Medicinske fakultete, Fakultete za zdravstvene vede, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Fakultete za naravoslovje in matematiko in Filozofske fakultete;
– volilna enota: en predstavnik iz Ekonomsko-poslovne fakultete, Pravne fakultete, Fakultete za varnostne vede, Fakultete za logistiko, Fakultete za organizacijske vede in Fakultete za turizem.
V primeru, da eno volilno enoto sestavlja več članic univerze, se uveljavi načelo vrstnega reda, to pomeni, da je predstavnik vsake članice v enem mandatnem obdobju član Upravnega odbora univerze, kolikor se članice ne sporazumejo drugače s konsenzom.
Predstavnika drugih delavcev v Upravnem odboru izvolijo vsi drugi delavci univerze, predstavnika študentov pa Študentski svet univerze.
Pri pogojih v razpisu volitev se upošteva načelo vrstnega reda tudi za predstavnika drugih delavcev, in sicer tako, da ne morejo kandidirati kandidati s tistih fakultet, drugih članic ali rektorata, če so njihovi predstavniki pred tem že bili člani Upravnega odbora, dokler zastopanje po vrstnem redu ni zaključeno (načelo vrstnega reda), seveda če se vse prizadete članice, druge članice in rektorat ne sporazumejo drugače. Če je izvoljen drugi delavec predstavnik članice, ki že ima predstavnika visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, postane član Upravnega odbora izvoljeni predstavnik drugih delavcev, ki je na volitvah zasedel drugo mesto.
Volitve se izvedejo z neposrednim in tajnim glasovanjem. Vsak volivec ima en glas.
269. člen
Kandidate za predstavnike visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v Upravni odbor predlagajo Senati članic univerze, lahko pa tudi drugi zainteresirani predlagatelji.
Kandidati za predstavnika drugih delavcev pa se določijo na javnih zborih nepedagoških oziroma drugih delavcev, ki jih skliče za delavce rektorata univerze glavni tajnik, za delavce strokovnih služb članic pa tajniki članic univerze. Sklici javnega zbora delavcev morajo biti sedem dni javno objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic.
Kandidate za člana, tj. predstavnika študentov v Upravnem odboru univerze, imajo pravico predlagati Študentski sveti članic univerze.
Seznami kandidatov za člane Upravnega odbora morajo biti javno objavljeni na oglasnih deskah univerze in njenih članic najmanj deset dni pred volitvami.
V Upravni odbor univerze je izvoljen, kdor dobi največ glasov. V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.
270. člen
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v Upravnem odboru:
– če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, katere predstavnik je bil v času izvolitve,
– če izgubi status študenta univerze,
– če odstopi,
– če je odpoklican ali
– če nastopi funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v Upravnem odboru.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v Upravnem odboru, izvolijo tisti, ki so ga izvolili, novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
271. člen
Upravni odbor univerze odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje univerze in njenih članic, zlasti pa:
1. sprejme Statut univerze, njegove spremembe in dopolnitve;
2. izvaja naloge, ki jih določa 10. člen Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru in 3. člen o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru;
3. sprejema in dopolnjuje razvojni načrt univerze;
4. s splošnim aktom univerze določi postopke in druga vprašanja v zvezi z volitvami v organe univerze;
5. sklepa o ustanavljanju organizacij, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti, in izvaja do njih ustanoviteljske pravice;
6. obravnava vprašanja, sprejema stališča, predloge, mnenja in priporočila glede izboljšanja nastanitvenih, prehrambenih, zdravstvenih razmer in o drugih materialnih vprašanjih;
7. obravnava in odloča o vprašanjih materialne narave delavcev, če ni s predpisom, tem Statutom ali drugim splošnim aktom določeno drugače;
8. imenuje predsednika in člane svojih stalnih in občasnih komisij;
9. spremlja izvajanje mednarodnih pogodb s področja javnega programa visokošolskega študija in odloča o zagotavljanju sredstev za njihovo izvajanje;
10. opravlja druge naloge, če tako določa zakon, Odlok o preoblikovanju univerze, Statut ali drugi predpis.
Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze mora Upravni odbor univerze pridobiti soglasje Senata univerze, pred odločanjem o delovanju Študentskih domov pa mnenje Študentskega sveta stanovalcev. Letni delovni načrt in finančni načrt pripravijo strokovne službe rektorata na podlagi predloga, ki jih pripravijo članice in druge članice univerze.
Pred sprejemanjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze mora Upravni odbor univerze pridobiti soglasje Senata univerze, pred odločanjem o delovanju Študentskih domov pa mnenje Študentskega sveta stanovalcev. Letni delovni načrt in finančni načrt pripravijo strokovne službe rektorata na podlagi predloga, ki jih pripravijo članice in druge članice univerze.
272. člen
Upravni odbor dela na sejah.
Upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
Za sprejemanje Statuta univerze, njegovih sprememb in dopolnitev in prostorsko razvojnega načrta univerze je potrebna večina glasov vseh članov Upravnega odbora.
V nujnih primerih lahko Upravni odbor na predlog predsednika Upravnega odbora o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji.
Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh članov Upravnega odbora.
Če se član upravnega odbora trikrat zapored ne udeleži seje, kljub temu da je bil pravilno vabljen, in izostanka ne opraviči, lahko predsednik Upravnega odbora predlaga njegov odpoklic oziroma razrešitev in izvolitev oziroma imenovanje novega člana.
273. člen
Upravni odbor univerze in njegovi člani so dolžni o svojem delu obveščati in informirati univerzitetno javnost, vendar so pri tem člani Upravnega odbora dolžni varovati podatke, ki pomenijo poslovno ali uradno tajnost. Obveščanje javnosti in svoje delo Upravni odbor uredi s svojim poslovnikom.
274. člen
Upravni odbor ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izvolijo člani Upravnega odbora izmed sebe tako, da izvolijo predsednika izmed predstavnikov visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, namestnika predsednika pa izmed predstavnikov ustanovitelja univerze ali nasprotno.
275. člen
Predsednik Upravnega odbora sklicuje in vodi seje Upravnega odbora in skrbi za izvršitev na seji sprejetih sklepov.
Predsednik Upravnega odbora sklicuje seje po potrebi, mora pa jo sklicati vsaj dvakrat na leto ali kadar to zahteva rektor univerze, dekan članice univerze ali tretjina članov Upravnega odbora.
276. člen
Člen je bil izbrisan.
277. člen
Člen je bil izbrisan.
278. člen
Člen je bil izbrisan.
279. člen
Člen je bil izbrisan.
280. člen
Člen je bil izbrisan.
281. člen
Člen je bil izbrisan.
3. Študentski svet univerze
282. člen
Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih, pomembnih za študente, ima univerza Študentski svet.
Člane Študentskega sveta univerze volijo Študentski sveti članic univerze ter Študentski svet stanovalcev študentskih domov izmed študentov tako, da ima vsaka članica univerze ter Študentski domovi po enega predstavnika.
Mandatna doba članov Študentskega sveta in študentov, ki jih predlaga oziroma voli ali imenuje Študentski svet, traja dve leti.
Prorektor za študentska vprašanja je član Študentskega sveta univerze po svojem položaju.
Na seje Študentskega sveta univerze se redno vabijo predstavniki Študentske organizacije. O sejah organov univerze in članic se obvešča tudi Študentska organizacija univerze.
283. člen
Študentski svet univerze:
1. obravnava in daje Senatu univerze mnenje o Statutu univerze in k njegovim spremembam in dopolnitvam;
2. obravnava in daje mnenje o splošnih aktih, študijskih programih, drugih aktih in programih ter predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov;
3. daje mnenje o kandidatih za rektorja univerze;
4. lahko predlaga kandidate za prorektorja za študentska vprašanja;
5. voli in odpokliče predstavnika študentov v Upravni odbor univerze;
6. daje mnenje k predlogom za kandidate za rektorja in prorektorje;
7. predlaga kandidate iz vrst študentov v delovna telesa organov univerze in komisij univerze na predlog Študentskih svetov članic univerze;
8. sprejme splošni akt univerze, s katerim uredi delovanje in sestavo Študentskih svetov članic in svetov letnikov članic univerze;
9. v sodelovanju s Študentsko organizacijo univerze sprejema program interesnih dejavnosti študentov univerze in skrbi za njegovo izvrševanje;
10. opravlja druge naloge, če tako določa zakon, ta Statut ali drug splošni akt univerze.
284. člen
Če mnenje, ki ga je dal Študentski svet univerze v zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko Študentski svet zahteva, da pristojni organ na prvi naslednji seji ponovno zadevo obravnava in o njej odloči in o svojih stališčih obvesti Študentski svet.
285. člen
Seje študentskega sveta sklicuje in vodi prorektor za študentska vprašanja, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Prorektor za študentska vprašanja sklicuje seje Študentskega sveta po potrebi, na predlog 30 odstotkov članov Študentskega sveta univerze, na predlog Študentskega sveta članice univerze ali na predlog Študentske organizacije univerze.
V odsotnosti prorektorja za študentska vprašanja lahko skliče in vodi sejo Študentskega sveta član tega organa, ki ga določi Študentski svet univerze.
Seje Študentskega sveta univerze so javne.
Študentski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
V nujnih primerih lahko Študentski svet na predlog prorektorja za študentska vprašanja o posameznih zadevah odloči na korespondenčni seji.
Odločitve so na korespondenčni seji sprejete, če je za predlagani sklep glasovala večina vseh članov Študentskega sveta.
286. člen
Študentski svet univerze s soglasjem Upravnega odbora univerze s splošnim aktom univerze o delovanju in sestavi Študentskih svetov uredi tudi delovanje in poslovanje Študentskega sveta univerze.
4. Rektor univerze
287. člen
Rektor je strokovni vodja in poslovodni organ univerze.
Rektor organizira, vodi delo in poslovanje univerze, predstavlja in zastopa univerzo in opravlja še naslednje naloge:
1. usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi;
2. sklicuje in vodi seje Senata univerze in skrbi za izvrševanje njegovih sklepov in sklepov Upravnega odbora univerze;
3. skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze;
4. ima pravico in dolžnost opozoriti organe in delavce s posebnimi pooblastili univerze in članic univerze na nezakonite odločitve in jih v primerih, ko ti na teh odločitvah vztrajajo, zadržati in o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo;
5. skrbi za uresničevanje razvojnega načrta univerze in letnega finančnega načrta;
6. predlaga Senatu univerze ustanavljanje in organizacijske spremembe univerzitetnih kateder, inštitutov in centrov ter imenuje njihove predstojnike;
7. določi organizacijo in sistemizacijo univerze in njenih članic s splošnim aktom univerze, skladno s statutom;
8. na predlog dekana odloča o delovnih razmerjih visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, potrebnih za izvajanje študijskih, znanstvenoraziskovalnih in umetniških programov iz nacionalnega programa visokega šolstva;
9. na predlog dekana članice oziroma na predlog pooblaščenega delavca odloča o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij druhih delavcev na univerzi oziroma članici za nedoločen čas;
9.a s posebnim aktom določi postopke za vodenje kadrovske baze univerze in sporočanja kadrovskih sprememb, s soglasjem Senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze);
10. na predlog glavnega tajnika oziroma na predlog dekana članice daje soglasje za delo pri drugih pravnih osebah;
11. imenuje glavnega tajnika univerze na osnovi javnega razpisa in predhodnega mnenja Senata univerze;
12. na predlog dekana članice imenuje tajnika članice ter ga lahko razreši iz razlogov po 299. členu Statuta UM;
13. odloča o delovnih razmerjih delavcev rektorata in organizacijskih enot na nivoju univerze ter imenuje vršilce dolžnosti za posamezne funkcije oziroma dela;
14. razpisuje volitve v organe univerze, če Statut ali drug splošni akt univerze ne določa drugače;
15. ustanavlja, imenuje in razrešuje delovne skupine, komisije in druga delovna telesa na nivoju univerze;
16. najmanj enkrat letno poroča o delu univerze Senatu in Upravnemu odboru univerze ter ustanovitelju univerze;
17. promovira doktorje znanosti in častne doktorje;
18. podeljuje univerzitetna priznanja in nagrade;
19. skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti univerze in izvaja razvojni program univerze;
20. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem Statutom ali drugimi splošnimi akti univerze.
Rektor univerze lahko za opravljanje nalog iz drugega odstavka tega člena s posebnim aktom pooblasti dekane oziroma druge pooblaščene delavce univerze in članic.
Rektor univerze zagotavlja zakonitost dela ter učinkovitost poslovanja univerze. Za svoje delo rektor odgovarja Senatu univerze in Upravnemu odboru univerze.
288. člen
Rektorja univerze volijo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so na univerzi zaposleni. Volilno pravico imajo tudi študentje, in sicer eno petino od glasov vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni.
Rektor univerze je izvoljen za dobo štirih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.
Način izvolitve rektorja v skladu s statutom in zakonom se podorbneje določi s Pravilnikom o volitvah rektorja Univerze v Mariboru.
289. člen
Najkasneje tri mesece pred potekom mandata oziroma praviloma do konca meseca marca v letu, v katerem poteče mandat rektorju, razpiše Senat univerze volitve novega rektorja in svoj sklep objavi.
V sklepu se določi rok za predlaganje kandidatov in dan, ko bodo opravljene volitve.
Rok za predlaganje kandidatov za rektorja ne sme biti krajši kot mesec dni.
Kandidate za rektorja lahko predlagajo Senati članic univerze in Študentski svet univerze.
Določbe tega odstavka se uporabljajo smiselno tudi, če je prenehal mandat rektorju pred potekom mandata iz kakršnihkoli razlogov, s tem da mora v tem primeru Senat razpisati volitve najpozneje v roku enega meseca od dneva prenehanja mandata rektorju.
289.a člen
Za kandidata za rektorja se lahko prijavi tudi javno priznan visokošolski učitelj z nazivom redni profesor, redno zaposlen na Univerzi v Mariboru, s polnim delovnim časom, ki ga podpre s pisno izjavo, predloženo volilni komisiji, najmanj 30 visokošolskih učiteljev, redno zaposlenih na Univerzi v Mariboru, s polnim delovnim časom, med katerimi mora biti najmanj 16 rednih profesorjev.
290. člen
Za rektorja je lahko izvoljen javno priznan visokošolski učitelj univerze z nazivom redni profesor, ki izkazuje:
- da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti;
- da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo;
- da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev.
291. člen
Za zbiranje in urejanje predlogov kandidata za rektorja imenuje Senat univerze posebno komisijo, ki jo sestavljajo 6 članov in predsednik. Predsednik in člani volilne komisije ne smejo biti kandidati za rektorja niti kandidati za prorektorja.
Komisija iz prejšnjega odstavka preveri, ali kandidati izpolnjujejo s Statutom določene pogoje, pridobi soglasje kandidatov, pripravi poročilo o poteku kandidacijskega postopka in ga skupaj s seznamom predlaganih kandidatov do konca maja oziroma v 8 dneh po izteku roka za predlaganje kandidatov za rektorja predloži Senatu univerze.
292. člen
Senat univerze obravnava poročilo o poteku kandidacijskega postopka, ki ga poda predsednik volilne komisije, in ugotovi, kateri kandidat je dobil večino glasov vseh volilnih upravičencev, ter ga razglasi za rektorja in ga v skladu s Statutom uvede v opravljanje rektorske funkcije.
Kolikor Senat ugotovi, da nobeden izmed kandidatov za rektorja ni dobil večine glasov vseh volilnih upravičencev v prvem krogu, se izvede v roku 8 dni drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata za rektorja, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. V primeru enakega števila glasov prvih dveh ali več kandidatov sodelujejo vsi v drugem krogu. Izvoljen je tisti kandidat za rektorja, ki dobi več glasov. V primeru ponovnega enakega števila glasov se izvede žrebanje.
V primeru, da v prvem krogu volitev za rektorja Univerze sodeluje samo en oziroma dva kandidata za rektorja, Senat Univerze ugotovi, da je za rektorja univerze izvoljen tisti kandidat, ki je prejel več glasov. V primeru enakega števila glasov kandidatov se izvede drugi krog. Izvoljen je tisti kandidat za rektorja, ki dobi več glasov. V primeru ponovnega enakega števila glasov se izvede žrebanje.
V primeru, da je zoper delo volilne komisije vložen ugovor, mora Senat o ugovoru dokončno odločiti.
293. člen
Število študentov, ki imajo pravico voliti rektorja, se določi na podlagi števila visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni, in se enakomerno razporedi po članicah. Predstavnike študentov izvolijo na Študentskih svetih članic izmed članov Študentskih svetov letnikov.
294. člen
Izmed kandidatov za rektorja, ki jih potrdi Senat, se izvedejo neposredne in tajne volitve.
295. člen
Univerza ima praviloma štiri prorektorje, ki pomagajo rektorju univerze pri opravljanju nalog na področjih, ki jih določi rektor. Po potrebi ima lahko univerza tudi več prorektorjev.
Prorektorje univerze imenuje rektor univerze po predhodnem mnenju Senata univerze, in sicer praviloma tri iz vrst visokošolskih učiteljev, prorektorja za študentska vprašanja pa iz vrst študentov ali visokošolskih učiteljev.
Prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev imenuje rektor za dobo štirih let, prorektorja iz vrst študentov pa za dobo dveh let, s tem da je lahko še enkrat imenovan.
296. člen
Prorektorji, ki so imenovani iz vrst visokošolskih učiteljev, na podlagi pooblastila rektorja nadomeščajo rektorja Univerze z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima rektor Univerze.
297. člen
Za prorektorja Univerze iz vrst visokošolskih učiteljev je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki so s tem Statutom določeni za rektorja Univerze, s tem da ni pogoj naziv redni profesor.
Za prorektorja iz vrst študentov je lahko imenovan zgleden študent, ki uspešno in aktivno sodeluje v študijskem in raziskovalnem procesu.
298. člen
Rektor javno objavi razpis za pričetek postopka kandidiranja za imenovanje enega ali več prorektorjev.
Kandidate za prorektorje lahko predlagajo Senati članic univerze, Študentski svet univerze ali rektor univerze.
Kandidate za prorektorje iz vrst visokošolskih učiteljev lahko predlaga tudi najmanj 20 visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na Univerzi. Izmed predlaganih kandidatov izbere rektor univerze kandidate za prorektorje, o katerih Senat univerze poda mnenje.
Na mandat prorektorja univerze ne vpliva dejstvo, da je bil v času njegovega mandata izvoljen novi rektor. Če prorektor predloži novoizvoljenemu rektorju izjavo o odstopu, jo novoizvoljeni rektor lahko sprejme ali pa tudi ne. Če sprejme odstopno izjavo prorektorja, se za imenovanje novega prorektorja smiselno uporabljajo določila statuta o imenovanju prorektorja.
299. člen
Rektor in prorektorji univerze so lahko predčasno razrešeni:
1. na lastno zahtevo;
2. če s svojim delom huje ali večkrat kršijo zakonodajo Republike Slovenije ter predpise, Statut ali druge splošne akte univerze ali če neutemeljeno nočejo izvrševati zakonitih sklepov organov univerze ali očitno ravnajo v nasprotju z njimi;
3. če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom ali s prekoračenjem pooblastil prizadenejo univerzi ali njenim članicam večjo škodo ali če bi zaradi njihovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala;
4. če so bile z izvajanjem njihovih sklepov kršene zakonite pravice delavcev ali študentov ali je bila po njihovi krivdi povzročena škoda univerzi ali članicam univerze;
5. če so izgubili naziv ali jim je prenehalo delovno razmerje v univerzi oziroma če je prorektor iz vrst študentov izgubil status študenta;
6. iz drugih utemeljenih razlogov.
Razrešitev rektorja lahko predlaga Senat univerze z dvotretjinsko večino vseh svojih članov. Razrešitev rektorja se izvede po enakem postopku, kot je bil izvoljen.
Glasovanje o razrešitvi rektorja se opravi v roku šestdeset dni od sprejema predloga iz drugega odstavka tega člena. V primeru, da je razrešitev rektorja sprejeta, se opravijo nove volitve za rektorja v roku šestdeset dni od dneva glasovanja o razrešitvi. Razrešeni rektor vrši dolžnosti rektorja do izvolitve novega.
V primeru, da predlog za razrešitev rektorja ni sprejet, se razpišejo nove volitve v organ, ki je predlagal razrešitev rektorja, ki se opravijo v roku trideset dni na osnovi rokov iz tretjega odstavka tega člena.
300. člen
Predlog za razrešitev rektorja univerze lahko poda:
- Senat članice univerze,
- Senat ali Upravni odbor univerze,
- Študentski svet univerze.
301. člen
Če obstajajo razlogi iz prvega odstavka 299. člena, lahko rektor univerze z odločbo predčasno razreši prorektorja.
302. člen
Za obravnavanje vprašanj in usklajevanje stališč v zadevah iz visokošolske dejavnosti, ki so skupnega pomena za članice univerze, sklicuje rektor univerze občasno kolegij dekanov univerze.
Kolegij dekanov je posvetovalni organ rektorja univerze.
303. člen
Za obravnavanje pomembnih zadev univerze in za dajanje mnenj, pobud in predlogov v zvezi z njimi rektor univerze redno sklicuje in vodi kolegij.
Kolegij rektorja je svetovalno telo in ga sestavljajo prorektorji univerze, glavni tajnik univerze in pomočniki glavnega tajnika univerze.
Za dajanje pojasnil, mnenj in predlogov lahko rektor pri obravnavanju posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovne delavce.
303.a člen
Za pripravo organizacijskih, sistemizacijskih in drugih zadev imenuje rektor stalno komisijo za sistemizacijo in organizacijo univerze.
Predsednika in člane imenuje rektor tako, da so zastopane vse članice in druge članice univerze, enega člana imenuje iz vrst drugih delavcev univerzitetne uprave. Mandatna doba predsednika in članov traja štiri leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
303.b člen
Rektor opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti. V ta namen izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo na Univerzi v Mariboru.
Prav tako lahko rektor zadrži izvedbo akta, ki ga je sprejel drug organ, funkcionar ali pooblaščeni delavec, če pri njegovi sestavi ni upoštevan zakon, Statut UM ali drug splošni akt oziroma drug predpis oziroma navodilo višjega ranga in krši načelo smotrnosti poslovanja univerze oziroma članice univerze ter druge članice univerze, kot ga določa predmetna zakonodaja.
5. Rektorska konferenca
304. člen
Za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena oblikuje univerza z drugimi univerzami v Sloveniji rektorsko konferenco.
Pri delu rektorske konference sodelujejo z Univerze v Mariboru rektor, prorektorji univerze in glavni tajnik univerze ter po presoji rektorja tudi drugi funkcionarji, strokovni delavci in študenti.
305. člen
Rektorska konferenca sprejema skupna stališča, mnenja, predloge in smernice za delo ter jih posreduje pristojnim državnim organom, svojim fakultetam in visokim strokovnim šolam, po potrebi pa tudi drugim organizacijam.
Po potrebi sprejmejo univerze poslovnik, s katerim sporazumno podrobneje urejajo delo slovenske rektorske konference.
6. Pritožbeni organi
306. člen
Univerza ima univerzitetno komisijo za pritožbe študentov.
Komisija ima predsednika in štiri člane. Predsednik in člani imajo namestnike. Komisijo sestavljajo trije delavci in dva študenta.
Predsednika in člane komisije ter njihove namestnike za dobo štirih let imenuje in razrešuje Upravni odbor univerze. Člana, ki sta študenta, Upravni odbor univerze v Mariboru na predlog Študentskega sveta Univerze v Mariboru razrešuje in imenuje za dobo dveh let. Člani so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani.
Komisija za pritožbe študentov veljavno odloča, če je na seji navzočih večina njihovih članov oziroma namestnikov, sklepi pa so veljavno sprejeti, če so zanje glasovali najmanj trije člani oziroma namestniki.
307. člen
Komisija za pritožbe študentov odloča o pritožbah študentov zoper odločitve organov univerze in organov članic univerze, ki so bile sprejete na prvi stopnji, o pravicah in obveznostih študentov pa s predpisom ali tem Statutom ni pristojen drug pritožbeni organ na nivoju univerze.
V tem pritožbenem postopku se smiselno uporabljajo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku.
7. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
308. člen
Delodajalec v primerih, ko zakon ali drugi predpisi ne določajo, s katerim aktom se urejajo pravice in dolžnosti delavcev, izdaja delavcu sklepe ali odločbe, s katerimi konkretno uredi pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer v smislu izvedbe zakona in veljavnih predpisov.
Če obstajajo potrebe zaradi organizacije dela in dodeljevanja delovnih nalog in obveznosti delavcem, lahko delodajalec izdaja obvezna navodila, s katerimi določi in specificira zahteve za izvajanje delovnih obveznosti.
Akti, ki so navedeni v prvem in drugem odstavku, morajo biti skladni z zakonom, Statutom univerze in drugimi splošnimi akti univerze, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, sicer so nični.
309. člen
Delavec ima pravico, da v primeru neizpolnjevanja obveznosti ali kršitve pravic iz delovnega razmerja, pisno zahteva, naj delodajalec kršitev odpravi oziroma naj svoje obveznosti izpolni, kot to določajo zakon, kolektivna pogodba, splošni akt univerze in Pogodba o zaposlitvi.
Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja je za odločanje v postopkih uveljavljanja pravic pristojen delodajalec ali od njega pooblaščena oseba.
309.a člen
Univerza lahko s splošnim aktom v okviru avtonomije določi, da se funkcija (npr. dekan, rektor, drugi delavci) izvaja v okviru funkcionarskega delovnega mesta ali pa na delovnem mestu visokošolskega učitelja ali drugega delavca univerze kot dodatna funkcija, ki se šteje za opravljanje dodatnih delovnih obveznosti.
B) Organi članic univerze
1. Akademski zbor članice univerze
310. člen
Akademski zbor članice univerze sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
Pri delu Akademskega zbora članice sodelujejo tudi predstavniki študentov, ki jih izvoli Študentski svet članice, tako da je njihovo število najmanj ena petina članov Akademskega zbora. Predstavniki študentov sodelujejo pri obravnavi in odločanju tistih vprašanj, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov ter na študijske programe, ter sodelujejo pri postopku izbire kandidata za dekana. Mandatna doba članov akademskega zbora članice iz vrst študentov traja eno leto.
Akademski zbor članice:
– izvoli Senat članice;
– Senatu predlaga kandidate za dekana;
– obravnava in sprejema program razvoja članice;
– obravnava poročilo o delu članice ter daje predloge in pobude senatu članice;
– opravlja druge naloge, ki jih določa Statut.
Volitve, ki jih izvaja Akademski zbor članice, so tajne. Volilno pravico imajo člani Akademskega zbora članice, ki so določeni v prvem odstavku tega člena.
Akademski zbor članice izmed svojih članov, določenih v prvem odstavku tega člena, izvoli predsednika, ki sklicuje in vodi seje. Dekan članice ne more biti izvoljen za predsednika Akademskega zbora.
Akademski zbor se oblikuje skladno z zakonom.
Kolikor bi število članov Akademskega zbora preseglo število 200, se predstavniki Akademskega zbora izvolijo z večino glasov za mandatno dobo štirih let izmed visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev in znanstvenih sodelavcev po posameznih katedrah, inštitutih in oddelkih, upoštevajoč enakopravno zastopanost pedagoških in znanstvenih nazivov ter strokovnih področij, ki jih določi senat članice. Število članov po posamezni katedri, inštitutu in oddelku se izračuna tako, da se število vseh članov pomnoži s faktorjem 0,4. Volitve razpiše dekan članice.
Senat univerze s splošnim aktom določi natančnejša pravila in postopke za oblikovanje akademskih zborov članic univerze.
310.a člen
Akademski zbor članic, ki še ne izvajajo vseh letnikov, se oblikuje tako, da se v akademski zbor vključijo vsi visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci in znanstveni sodelavci, ki na kakršnikoli pravni podlagi sodelujejo pri pedagoškem ali raziskovalnem delu in tisti visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci iz višjih letnikov, ki so sodelovanje potrdili z izjavo o sodelovanju.
2. Senat članice univerze
311. člen
Senat članice univerze je strokovni organ članice univerze, ki ga sestavljajo visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki so zaposleni na Univerzi v Mariboru. Praviloma sestavljajo senat članice visokošolski učitelji in znanstveni delavci, ki zasedajo delovno mesto, sistemizirano v okviru članice. Število članov Senata se določi s splošnim aktom iz 312. člena.
Člane Senata članice, ki so visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, voli Akademski zbor članice tako, da so enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline in strokovna in študijska področja članice.
V Senat članice se izvolijo tudi predstavniki študentov, ki morajo imeti status študenta, tako da ima Senat članice najmanj eno petino izvoljenih članov študentov.
Člane Senata članice, ki so predstavniki študentov, voli Študentski svet članice.
Visoka strokovna šola lahko v Senat izvoli tudi visokošolske učitelje, ki so pri njih zaposleni v delovnem razmerju do ene petine delovnega časa, in učitelje z nazivom zaslužni profesor, če glede na določila tega člena v Senatu ne bi bile enakopravno in ustrezno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna ter študijska področja članic.
Dekan je član Senata po svojem položaju.
Član Senata članice je lahko tudi učitelj kliničnega predmeta, ki je zaposlen na članici.
312. člen
S splošnim aktom se na osnovi predloga Senata članice univerze uredijo sestava, volitve, oblikovanje in delovanje Senatov članic. Splošni akt sprejme Senat univerze ne glede na določila 357. člena tega Statuta.
313. člen
Mandatna doba članov Senata članice iz vrst visokošolskih učiteljev traja štiri leta, mandatna doba članov Senata članice iz vrst študentov traja eno leto. Ista oseba je lahko po poteku mandata ponovno izvoljena v Senat članice univerze.
Posameznemu predstavniku lahko predčasno preneha mandat v Senatu članice univerze:
– če mu preneha delovno razmerje na univerzi na članici, na kateri je bil izvoljen,
– če izgubi status študenta univerze na članici,
– če odstopi.
Če je posameznemu predstavniku predčasno potekel mandat v Senatu članice Univerze, izvolijo tisti, ki so ga izvolili, novega predstavnika.
Novoizvoljenemu predstavniku poteče mandatna doba z dnem, ko bi potekel mandat predstavniku, namesto katerega je bil izvoljen.
314. člen
Senat članice univerze:
1. sodeluje pri oblikovanju strokovnih izhodišč za oblikovanje nacionalnega programa visokega šolstva;
2. sprejema študijske in umetniške programe, skrbi za njihovo posodabljanje ter sodeluje pri oblikovanju interdisciplinarnih študijskih programov;
3. sprejema znanstvenoraziskovalne programe;
4. predlaga omejitev vpisa v dodiplomske študijske programe in obravnava in sprejme analizo vpisa;
5. odloča o vprašanjih izvajanja študijskih in raziskovalnih programov, če tako določa zakon ali ta Statut;
6. voli v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev skladno z določili tega statuta, razen v naziv rednega profesorja in naziv znanstvenega svetnika;
7. imenuje komisije za izdelavo strokovnega poročila o izpolnjevanju pogojev za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev;
8. sprejema teme doktorskih disertacij, imenuje komisijo za oceno teme doktorske disertacije in komisijo za oceno in za zagovor doktorske disertacije oziroma komisijo za odvzem doktorskega naziva;
9. voli člane Senata univerze glede na znanstvene in umetniške discipline in strokovna področja, ki jih razvija članica univerze;
10. predlaga rektorju univerze kandidata za dekana in kandidate za prodekane;
11. odloča o ustanavljanju in organizacijskih spremembah kateder, inštitutov, centrov in drugih organizacijskih oblik visokošolskega dela;
12. sprejema predloge za redno zaposlitev visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za izvajanje študijskih in znanstveno-raziskovalnih programov;
13. predlaga pogodbeno zaposlitev zasebnih visokošolskih učiteljev in gostujočih visokošolskih učiteljev;
14. obravnava splošne akte univerze in daje svoje predloge in stališča;
15. daje predloge za podelitev častnega doktorata, častnega senatorja in naziva »zaslužni profesor«;
16. obravnava pobude in predloge Študentskega sveta univerze in Študentskih svetov članic univerze;
17. opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali ta Statut.
Pri sprejemanju študijskih programov, ki dajejo javno veljavno izobrazbo, in pri sprejemanju programov znanstvenoraziskovalnega dela in umetniškega dela, ki se izvajajo kot javna služba, si mora Senat članice univerze pridobiti predhodno soglasje Senata univerze.
315. člen
Senat članice univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah.
Seje Senata članice univerze sklicuje in vodi dekan, ki tudi skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov.
Glede sklicevanja in javnosti sej, sklepčnosti in odločanja Senata članice univerze se smiselno uporabljajo določila tega Statuta, ki urejajo ta vprašanja pri Senatu univerze.
316. člen
Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja Senata članice univerze ima Senat stalne komisije, in to:
– Komisijo za študijske zadeve,
– Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve,
– Komisijo za mednarodno sodelovanje,
– Komisijo za ocenjevanje kakovosti.
Pri članicah univerze z umetniškimi študijskimi programi se oblikuje Komisija za študijske in umetniške zadeve.
317. člen
Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje obravnavajo zadeve s svojega delovnega področja in dajejo predloge Senatu članice univerze, v zadevah, ki so posebej določene v tem Statutu, pa lahko tudi samostojno odločajo.
Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstvenoraziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje imajo po sedem članov in jo sestavljajo: prodekan za področje dejavnosti komisije in štirje člani, ki jih imenuje Senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev ter dva študenta. Mandatna doba članov komisij traja štiri leta, mandat članov iz vrst študentov pa eno leto. Člani komisij so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
318. člen
Glede sklicevanja sej, sklepčnosti, obveščanja, sprejemanja predlogov in odločanja komisij Senata članice univerze se smiselno uporabljajo določila tega Statuta, ki urejajo ta vprašanja pri ustreznih komisijah Senata univerze.
3. Poslovodni odbor članice univerze
319. člen
Poslovodni odbor članice univerze nadzira poslovanje članice v zadevah materialne narave glede odločitev, ki jih sprejme dekan članice pri upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih je članica univerze pridobila v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Program dela članice in finančni načrt članice, ki pomenita vsebine dela (storitve, projekte itd.) s ciljem operacionalizacije dejavnosti iz 14. člena Statuta UM, sprejme poslovodni odbor članice. Članica univerze mora s programom dela načrtovati oblike sodelovanja članice z gospodarstvom in njeno dejavnost na trgu.
Poslovodni odbor odloča o zadevah materialne narave glede razpolaganja s presežki sredstev, ki jih je članica univerze ustvarila skladno s programom dela in finančnim načrtom ter zaključnim računom članice iz dejavnosti po 14. členu Statuta univerze.
Poslovodni odbor skladno s Statutom določi svoje druge naloge ter sprejme poslovnik, s katerim uredi svoje delo, kot tudi nadzor nad poslovanjem članice iz prvega odstavka tega člena.
Ne glede na določila 320. člena Statuta UM je član poslovodnega odbora članice po svoji funkciji prodekan za študentska vprašanja.
320. člen
Poslovodni odbor članice univerze ima tri do sedem članov, ki jih izvoli Akademski zbor članice na predlog dekana. Člani Poslovodnega odbora so lahko tudi drugi delavci članice.
Mandatna doba članov Poslovodnega odbora traja štiri leta.
Dekan in tajnik članice univerze sta člana Poslovodnega odbora po svojem položaju.
321. člen
Poslovodni odbor dela in odloča na sejah.
Poslovodni odbor sklicuje in vodi dekan članice.
Poslovodni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
4. Študentski svet članice univerze in sveti letnikov članice univerze
322. člen
Za obravnavanje in sklepanje o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente, ima članica univerze Študentski svet.
Študentski svet članice univerze sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega sveta letnika oziroma sveta absolventov in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov.
Mandatna doba članov Študentskega sveta članice univerze in mandatna doba študentov, ki jih voli ali imenuje Študentski svet članice, traja eno leto, če ta Statut ne določa drugače.
Prodekan študent je član Študentskega sveta po svojem položaju.
323. člen
V študentskih domovih je organ druge članice Študentski domovi tudi Študentski svet stanovalcev, ki se oblikuje na način, da se zagotovi ustrezna zastopanost študentov po posameznih študentskih domovih in tudi zastopanost študentov, ki so prek koncesije v privatnih študentskih domovih.
Študentski svet stanovalcev ima smiselno enake pristojnosti in naloge, kot jih imajo Študentski sveti članic univerze.
Študentski svet stanovalcev izvoli z večino vseh članov Študentskega sveta svojega predsednika, ki sklicuje seje in vodi delo Študentskega sveta stanovalcev.
324. člen
Študentski svet članice univerze:
– obravnava in daje mnenje v vseh splošnih, načelnih in posebnih vprašanjih visokošolske dejavnosti članice univerze, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,
– voli predstavnika v Študentski svet univerze,
– daje mnenja o kandidatih za dekana oziroma kandidatih za direktorja druge članice univerze,
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon, ta Statut ali drug splošni akt univerze.
325. člen
Če mnenje, ki ga je dal Študentski svet članice univerze v zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko Študentski svet zahteva, da pristojni organ članice univerze na prvi naslednji seji zadevo ponovno obravnava in o njej odloči in nato o svojih stališčih obvesti Študentski svet.
326. člen
Seje Študentskega sveta sklicuje in vodi prodekan študent.
Seje Študentskega sveta članice univerze so javne.
Glede sklicevanja in vodenja sej ter sprejemanja sklepov oziroma mnenj se smiselno uporabljajo določila tega Statuta, ki urejajo ta vprašanja pri Študentskem svetu univerze.
327. člen
Študenti posameznih letnikov dodiplomskega študija, absolventi in študenti podiplomskega študija volijo z neposrednim in tajnim glasovanjem predsednika letnika in do štiri člane, ki skupaj s predsednikom letnika oblikujejo svet letnika.
S splošnim aktom univerze o delovanju in sestavi Študentskih svetov članic univerze in Študentskih svetov letnikov se določijo in upoštevajo specifični pogoji posameznih članic univerze.
Mandat predsednika letnika in drugih članov sveta letnika traja eno leto.
327.a člen
Posamezne članice, ki organizirajo redni študij v dislociranih enotah, lahko oblikujejo svet enote. Študentje rednega študija na dislocirani enoti volijo z neposrednim in tajnim glasovanjem predsednika enote in do štiri člane, ki skupaj s predsednikom enote oblikujejo svet enote.
Mandat predsednika enote in drugih članov sveta enote traja eno leto.
328. člen
Svet letnika obravnava vprašanja, pomembna za izboljšanje pedagoškega dela pri izvajanju študijskih programov, vprašanja za izboljšanje študijskih uspehov študentov letnika in vprašanja za krepitev medsebojnega sodelovanja med visokošolskimi učitelji, visokošolskimi sodelavci ter študenti na pedagoškem, raziskovalnem in interesnem področju.
Svet letnika izvoli izmed svojih članov enega člana v Študentski svet članice univerze. Predsednik letnika je član Študentskega sveta članice univerze po svojem položaju.
329. člen
Svet letnika oblikuje predloge in mnenja ter jih posreduje visokošolskim učiteljem in sodelavcem, ki izvajajo študijski program letnika, in prek Študentskega sveta članice univerze drugim organom članice univerze in univerze.
5. Dekan članice univerze
330. člen
Dekan je strokovni vodja članice univerze. Dekan članice ima tudi druga pooblastila, ki jih določajo ta Statut, splošni akti univerze, ali pa jih nanj prenese rektor univerze.
Dekan:
1. zastopa in predstavlja ter vodi članico univerze in odloča o njenem poslovanju v skladu s Statutom UM;
2. v zadevah izvajanja nacionalnega programa visokega šolstva zastopa univerzo v pravnem prometu v obsegu dejavnosti članice univerze in s pooblastili, ki jih skladno s predpisi določa ta Statut;
3. organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo;
4. predlaga uvedbo novih študijskih in umetniških programov ter izvajanje novih raziskovalnih projektov;
5. skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
5.a skrbi in odgovarja za finančno poslovanje članice in rektorju skladno z zahtevami Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz, od leta 2004 do leta 2008 omogoča stalen vpogled v poslovanje;
6. opozarja organe članice univerze in delavce s posebnimi pooblastili na nezakonite odločitve in v primerih, ko ti pri nezakonitih odločitvah vztrajajo, zadrži takšno izvršitev in nemudoma obvesti organe univerze;
7. sklicuje in vodi seje Senata članice univerze in skrbi za izvrševanje njegovih sklepov;
8. najmanj enkrat na leto poroča o delu Senatu članice univerze in rektorju univerze;
9. predlaga Senatu članice univerze ustanavljanje in organizacijske spremembe kateder, inštitutov, centrov in drugih organizacijskih oblik visokošolskega dela ter imenuje njihove predstojnike;
10. ugotavlja kadrovske in materialne potrebe za izvajanje visokošolske dejavnosti članice univerze in jih posreduje univerzi;
11. skrbi, da visokošolski in drugi delavci redno izpolnjujejo svoje naloge, in sprejme ukrepe za izboljšanje organizacije izobraževalnega in znanstvenega dela;
12. na osnovi javnega razpisa in predhodnega mnenja Senata članice univerze predlaga rektorju univerze imenovanje tajnika članice univerze;
13. v primeru kršitev iz 299. člena statuta ima dekan pravico, da razreši tajnika članice univerze;
14. odloča o delovnih razmerjih delavcev članice univerze iz pristojnosti rektorja na podlagi posebnega predhodnega pooblastila rektorja univerze in odgovarja za zakonitosti z delovnimi razmerji delavcev članice univerze;
15. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem Statutom ali drugimi splošnimi akti univerze;
16. skrbi za izvajanje ukrepov zagotavljanja kakovosti članice univerze in izvaja razvojni program članice univerze,
17. razpisuje volitve v organe članice Univerze, če Statut ali drug splošni akt ne določa drugače,
18. je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice).
Dekan članice univerze zagotavlja zakonitost dela in učinkovitost poslovanja članice in za svoje delo odgovarja rektorju univerze, Akademskemu zboru članice, senatu članice in Upravnemu odboru univerze.
331. člen
Dekana članice univerze imenuje rektor univerze na predlog Senata članice univerze za dobo štirih let, vendar največ dvakrat zapored.
332. člen
Za dekana je lahko imenovan visokošolski učitelj članice univerze, ki je redno zaposlen na univerzi in s polnim delovnim časom dela v okviru članice in ki je sposoben s svojim znanjem, strokovnostjo, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju članice univerze in jo uspešno voditi.
Na Medicinski fakulteti je za dekana imenovan visokošolski učitelj, ki je zaposlen na tej fakulteti in je diplomiral na medicinski fakulteti. Na Fakulteti za zdravstvene vede UM je za dekana imenovan visokošolski učitelj, priznan strokovnjak s področja zdravstvenih ved.
333. člen
Predlog kandidata za dekana lahko poda vsak visokošolski učitelj članice univerze.
Predloge je potrebno poslati predsedniku Akademskega zbora članice.
334. člen
Akademski zbor članice s tajnim glasovanjem izbere kandidate za dekana, ki jih predlaga Senatu članice. Akademski zbor članice lahko predlaga Senatu članice največ tri kandidate, ki so prejeli največ glasov.
Senat članice obravnava prispele kandidature za dekana. Rektorju predlaga v imenovanje kandidata za dekana članice, ki je na tajnem glasovanju na Senatu članice prejel večino glasov vseh članov Senata članice. Če Senat članice ugotovi, da noben kandidat za dekana ni prejel večine glasov vseh članov Senata članice, se izvede v roku 8 dni drugi krog volitev, v katerem sodelujeta tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. Izvoljen je tisti kandidat za dekana, ki dobi največ glasov. Rektor na podlagi predloga Senata članice imenuje dekana članice.
V primeru, da Senat članice ni predlagal rektorju za imenovanje kandidata za dekana, ki je dobil največ glasov na volitvah v Akademskem zboru članice, lahko rektor zavrne predlagano imenovanje in ponovi razpis volitev.
335. člen
Članica Univerze ima praviloma štiri prodekane, in sicer prodekana, zadolženega za izobraževalno dejavnost, prodekana, zadolženega za raziskovalno dejavnost, prodekana, zadolženega za mednarodno sodelovanje in prodekana, zadolženega za študentska vprašanja. Kandidacijske postopke za imenovanje prodekanov javno razpiše dekan. Izmed prispelih kandidatur izbere dekan članice kandidate za prodekana, o katerih poda Senat članice mnenje. V primeru prodekana, zadolženega za študentska vprašanja, si mora dekan članice pred posredovanjem predloga na Senat članice pridobiti mnenje Študentskega sveta članice. Prodekane članice imenuje rektor Univerze na predlog dekana članice in po predhodnem mnenju Senata članice oziroma Študentskega sveta članice za mandatno dobo štirih let. Mandatna doba prodekanov iz vrst študentov traja dve leti, s tem, da je lahko še enkrat imenovan.
Prodekani, zadolženi za izobraževalne dejavnosti, za raziskovalne dejavnosti, za mednarodno sodelovanje ter prodekani, zadolženi za druge dejavnosti, se imenujejo izmed visokošolskih učiteljev, zaposlenih na Univerzi v Mariboru.
Prodekani, zadolženi za študentska vprašanja, se lahko imenujejo iz vrst zglednih študentov ali iz vrst visokošolskih učiteljev.
336. člen
Prodekani iz vrst visokošolskih učiteljev nadomeščajo dekana na osnovi pooblastila, in sicer z enakimi pravicami in dolžnostmi, kot jih ima dekan.
337. člen
Dekan oziroma prodekani so lahko predčasno razrešeni iz razlogov, ki so v tem Statutu navedeni za razrešitev rektorja oziroma prorektorjev.
O razrešitvi dekana oziroma prodekanov odloča rektor univerze na predlog Senata članice univerze ali Akademskega zbora članice univerze ali Senata univerze ali Upravnega odbora univerze in v primerih, če gre za prodekana za študentska vprašanja, ki je študent, tudi na predlog Študentskega sveta članice oziroma univerze. Razrešitev dekana oziroma prodekanov lahko predlaga tudi rektor univerze. V tem primeru potrebuje mnenje Senata ali Upravnega odbora univerze.
337.a člen
Dekan opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in pooblastili rektorja Univerze. V ta namen izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo na članici Univerze v Mariboru.
C) Skupna določila za organe univerze in članice univerze
1. Občasne komisije oziroma delovna telesa
338. člen
Za preučevanje posameznih vprašanj in za izdelavo predlogov lahko organi univerze in organi članic univerze ustanovijo občasne komisije in druga delovna telesa.
S sklepom o ustanovitvi komisije oziroma delovnega telesa se določijo njihov sestav in njihove naloge.
Občasne komisije oziroma delovna telesa poročajo o svojem delu in o svojih predlogih po potrebi, morajo pa poročati, če to zahteva organ, ki jih je imenoval, in ko opravijo naloge, za katere so bili imenovani.
Občasne komisije oziroma delovna telesa prenehajo, ko opravijo nalogo, za katero so bili imenovani, in ko jih organ, ki jih je imenoval, razreši.
Č) Organi drugih članic univerze
1. Strokovni svet druge članice univerze
339. člen
Strokovni svet je strokovni organ druge članice univerze, ki ga sestavljajo direktor oziroma ravnatelj, vodje organizacijskih enot, dva strokovna delavca, ki ju izvolijo vsi strokovni delavci druge članice ter en študent, ki ga imenuje v strokovni svet članice študentski svet druge članice za mandatno dobo dveh let oziroma za Univerzitetno knjižnico Maribor Študentski svet Univerze v Mariboru za mandatno dobo dveh let.
Ravnatelj oziroma direktor in njegov namestnik oziroma pomočnik so člani Strokovnega sveta po svoji funkciji.
340. člen
Strokovni svet druge članice univerze:
1. obravnava in sklepa o strokovnih vprašanjih raziskovalnega programa in drugih programskih zadevah;
2. določa strokovne podlage za programe dela in razvoja;
3. spremlja izvajanje programov dela in razvoja;
4. daje ravnatelju oziroma direktorju mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti;
5. daje rektorju univerze mnenje o kandidatu za ravnatelja oziroma direktorja;
6. opravlja druge strokovne naloge, ki jih določa zakon ali ta Statut.
Strokovni svet druge članice opravlja tudi funkcijo poslovodnega odbora članice na način, da se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za poslovodni odbor članice, s tem da se upoštevajo določbe Statuta, ki razmejujejo pristojnosti ravnatelja oziroma direktorja.
341. člen
Strokovni svet dela na sejah.
Seje Strokovnega sveta sklicuje in vodi ravnatelj oziroma direktor.
Strokovni svet sklepa veljavno, če je na seji večina članov Strokovnega sveta, svoje odločitve pa sprejme z večino navzočih članov.
2. Ravnatelj oziroma direktor
342. člen
Ravnatelj oziroma direktor druge članice univerze je strokovni vodja te članice. Ravnatelj oziroma direktor druge članice Univerze opravlja svoje naloge, pravice in pristojnosti v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, Statutom Univerze v Mariboru in drugimi zakoni ter splošnimi akti in pooblastili rektorja Univerze. V ta namen izdaja sklepe, odločbe, organizacijska navodila in organizacijske ukrepe, s katerimi ureja poslovanje in delo na drugi članici univerze.
Ravnatelja oziroma direktorja imenuje rektor univerze po javnem razpisu in predhodnem mnenju strokovnega sveta druge članice univerze ter mnenju Senata univerze za dobo štirih let in je lahko po preteku tega časa ponovno imenovan.
343. člen
Ravnatelj oziroma direktor:
1. zastopa in predstavlja drugo članico univerze, vodi in usklajuje njen delovni proces in poslovanje;
2. skrbi in odgovarja za zakonitost dela;
2.a skrbi in odgovarja za finančno poslovanje druge članice in rektorju skladno z zahtevami Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerze, od leta 2004 do leta 2008 omogoča stalen vpogled v poslovanje;
3. enkrat na leto poroča o delu druge članice Strokovnemu svetu, Senatu univerze in rektorju univerze;
4. odloča o delovnih razmerjih delavcev druge članice univerze iz pristojnosti rektorja na podlagi predhodnega pooblastila rektorja univerze in odgovarja za zakonitosti v zvezi z delovnimi razmerji delavcev druge članice univerze;
5. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.
344. člen
Za ravnatelja Univerzitetne knjižnice Maribor je lahko imenovan ugleden znanstveni ali kulturni delavec, ki ima doktorat znanosti ali magisterij humanistične ali družboslovne usmeritve, bibliotekarski izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj.
Pogoje za imenovanje direktorjev oziroma ravnateljev drugih članic univerze, razen Univerzitetne knjižnice Maribor, določi s sistemizacijo delovnih mest rektor univerze na predlog Strokovnega sveta druge članice univerze, upoštevajoč vrsto, velikost in pomen dejavnosti druge članice univerze.
344.a člen
Za obravnavanje in proučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj ima ravnatelj UKM naslednjo stalno komisijo:
1. Komisijo za knjižnični sistem.
Komisijo za knjižnični sistem sestavljajo ravnatelj UKM, ki ji predseduje, predstavniki članic, ki jih imenujejo senati članic, in ena petina študentov, ki jih imenuje študentski svet univerze.
Komisija obravnava in sklepa o vprašanjih s svojega področja na sejah.
Komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, sklepe pa sprejema z večino navzočih članov.
VIII. PRIZNANJA UNIVERZE
345. člen
Za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem, izobraževalnem, mentorskem in umetniškem delu ali za dosežke, ki so pomembneje prispevali k uveljavitvi in razvoju univerze, podeljuje univerza posebna priznanja univerze, naslov častnega senatorja in naslov zaslužnega profesorja.
Naslov častnega senatorja in zaslužnega profesorja se lahko podeljuje le upokojenim rednim profesorjem, posebna priznanja pa tudi drugim visokošolskim in drugim delavcem ter študentom.
Podelitev posebnih priznanj in naslovov ureja univerza s posebnimi splošnimi akti.
IX. PREMOŽENJE IN SREDSTVA UNIVERZE
1. Premoženje univerze in članic univerze
346. člen
Univerza upravlja in razpolaga z nepremičninami, ki so bile pridobljene iz javnih sredstev za opravljanje visokošolske dejavnosti in za izvajanje znanstveno-raziskovalnih projektov v soglasju z ustanoviteljem univerze.
Univerza in njene članice ločeno evidentirajo, v skladu s predpisi, premoženje, pridobljeno iz javnih in drugih virov.
Z nepremičninami, ki jih je univerza pridobila iz nejavnih virov, upravlja in razpolaga univerza samostojno v skladu z namenom, za katerega jih je pridobila.
Univerza upravlja in razpolaga tudi z infrastrukturno opremo, ki je namenjena več članicam univerze.
347. člen
Članice univerze upravljajo in razpolagajo z nepremičninami, namenjenimi za opravljanje svetovalnega, razvojnega in drugega strokovnega dela in z drugimi nepremičninami, ki so jih pridobili iz lastnih sredstev, ter s premičninami, namenjenimi za opravljanje visokošolske dejavnosti.
348. člen
Univerza lahko za organizirano pridobivanje sredstev in drugega premoženja za opravljanje svoje dejavnosti in dejavnosti svojih članic, za podeljevanje štipendij, subvencij, nagrad in drugih namenov ustanavlja fundacije.
2. Viri sredstev in financiranje javne službe
349. člen
Univerza in njene članice pridobivajo sredstva za opravljanje svojih dejavnosti:
- od ustanovitelja univerze,
- iz šolnin in drugih prispevkov za študij,
- s plačili za opravljene storitve,
- iz dotacij, dediščin in daril,
- iz drugih virov.
Za drugo (tržno) dejavnost se šteje izobraževalna, raziskovalna in strokovno razvojna dejavnost, za katero se sredstva ustvarijo na trgu s prodajo storitev v pogojih konkurence.
Kadar univerza ali članica opravlja drugo (tržno) dejavnost skladno z določili drugega odstavka tega člena, mora voditi za tržno dejavnost ločene računovodske evidence.
350. člen
Univerza in članice univerze pridobivajo sredstva za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in drugih programov, ki se izvajajo kot javna služba, v skladu s standardi in normativi, in sprejetega programa dela ter jih s finančnim načrtom univerze razporejajo za namene, za katere so bila pridobljena.
Glede potrebnih sredstev za zagotavljanje izvajanja javne službe univerze oziroma članic odločajo dekani članic ter drugi pooblaščeni delavci, pri čemer so dolžni najprej zagotoviti financiranje javne službe iz vseh sredstev, s katerimi prosto razpolagajo, ne glede na druge določbe tega Statuta oziroma drugih aktov univerze.
Sredstva, ki so bila pridobljena za izvajanje programov, ki niso vključena v nacionalni program ali za druge namene, razporejajo članice univerze s svojim finančnim načrtom za namene, za katere so jih pridobile.
Ob koncu poslovnega leta sprejema Upravni odbor univerze oziroma Poslovodni odbor članice univerze zaključni račun.
Upravni odbor univerze s splošnim aktom uredi finančni sistem in poslovanje univerze.
351. člen
Univerza sklene posebne okvirne pogodbe o financiranju s pristojnimi ministrstvi.
Univerza lahko sklene posebne pogodbe o sodelovanju tudi s Študentsko organizacijo in drugimi organizacijami, povezanimi z delovanjem Univerze v Mariboru.
3. Šolnina in drugi prispevki za študij
352. člen
Državljani Republike Slovenije letno plačujejo šolnino:
- za redni dodiplomski študij, ki ni zajet v nacionalnem programu ali presega z nacionalnim programom določene standarde,
- za izredni dodiplomski študij,
- za podiplomski študij,
- za študij izpopolnjevanja.
Tujci in Slovenci brez slovenskega državljanstva plačujejo šolnino skladno s predpisi.
353. člen
Univerza oziroma njene članice lahko zaračunavajo naslednje prispevke:
1. vpisne stroške,
2. stroške četrtega in nadaljnjega opravljanja izpitov pri istem predmetu,
3. stroške komisijskih izpitov, če se komisijski izpit opravlja na željo študenta;
4. stroške, ki presegajo z nacionalnim programom priznane stroške (stroški strokovnih ekskurzij, terenskega dela);
5. habilitacije kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na univerzi, razen v primeru, ko je habilitacija nujno potrebna za izvedbo študijskega procesa, o čemer odloča glavni tajnik univerze;
6. stroški strokovnega mnenja o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega in znanstvenega naslova slovenskemu;
7. za stroške izdaje potrdil, duplikatov, prepisov in izpisov iz evidenc, ki jih vodi univerza oziroma članica univerze,
8. diferencialne in druge izpite, če se ne financirajo iz javnih sredstev,
9. stroške za opravljanje pedagoško-andragoškega izpita za kandidate, ki niso v delovnem razmerju na Univerzi v Mariboru,
10. druge storitve po sklepu Upravnega odbora univerze.
Posebni stroški študentov, ki nastanejo v postopku presoje prošenj študentov, začetega na zahtevo študenta, gredo v breme študenta.
354. člen
Višino šolnine in drugih prispevkov določi skladno s predpisi Upravni odbor univerze.
Dekan lahko študenta iz upravičenih razlogov, na njegovo prošnjo, oprosti v celoti ali delno plačila šolnine in drugih prispevkov za študij, lahko pa mu dovoli plačevanje v obrokih. Zoper odločitev dekana članice ni ugovora.
Članica s študentom, ki plačuje šolnino, sklene pogodbo o izobraževanju. V pogodbo opredeli med drugim način plačila šolnine in znižanje oziroma oprostitev plačila šolnine, način izterjave in zaračunavanje zamudnih obresti.
X. SPLOŠNI AKTI UNIVERZE
355. člen
Univerza lahko, skladno z ustavno avtonomijo, upoštevaje veljavno zakonodajo, za določena specifična razmerja, za njene potrebe delovanja ter za zagotovitev akademske regulative in principov avtonomnega delovanja univerze, sprejme v statutu univerze in splošnih aktih univerze specialne določbe, ki avtonomno urejajo sistem na univerzi. V tem primeru se uporablja pravno pravilo, da specialne določbe razveljavijo splošne določbe.
S statutom in drugimi splošnimi akti univerze se skladno z zakonom, ustanovitvenim aktom univerze in drugimi predpisi urejajo visokošolska dejavnost, organizacija in poslovanje univerze in njenih članic, določajo organi in njihovo delovno področje in način dela, določa študijski in izpitni režim, ureja način uresničevanja pravic in obveznosti delavcev in študentov ter druga vprašanja dela in poslovanja univerze.
356. člen
Statut, njegove spremembe in dopolnitve in drugi splošni akti se oblikujejo in sprejmejo po potrebi ali kadar to zahteva zakon ali drug predpis.
Predlog za pripravo osnutka splošnega akta poda rektor Univerze po lastni presoji, na pobudo Senata Univerze, članice Univerze ali Študentskega sveta Univerze ali glavnega tajnika univerze.
357. člen
Osnutek splošnega akta oziroma njegove spremembe in dopolnitve pripravi praviloma strokovna služba univerze.
Izdelani osnutek obravnava najprej Statutarna komisija univerze in ga da v petnajst- dnevno obravnavo članicam univerze.
Na osnovi osnutka, pripomb in predlogov članic univerze oblikuje statutarna komisija predlog splošnega akta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev in jih nato predloži v sprejem pristojnemu organu univerze.
358. člen
Splošni akti se objavijo v biltenu univerze in začnejo praviloma veljati petnajsti dan po objavi.
359. člen
Članica univerze lahko s svojimi splošnimi akti ureja vprašanja, ki ne zadevajo nacionalnega programa visokega šolstva.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1. Prehodne določbe ob uveljavitvi Statuta UM z dne 22. 6. 1995
360. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati določbe Statuta Univerze v Mariboru (Obvestila št. 1/90), določbe sklepa o spremembi in dopolnitvi statuta Univerze v Mariboru in statutarnega sklepa z dne 14. 5. 1991 (Obvestila št. 1/92) ter statutarnega sklepa z dne 18. 10. 1994 (Obvestila št. 1/94).
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehajo veljati tudi določbe statutov članic univerze in na njihovi podlagi sprejetih splošnih aktov, razen določb, ki urejajo vprašanja, ki jih članice univerze v skladu s tem statutom urejajo samostojno, pa niso v nasprotju z Zakonom o visokem šolstvu.
361. člen
Članice univerze so dolžne svoje splošne akte iz drugega odstavka prejšnjega člena uskladiti s tem Statutom v šestih mesecih od uveljavitve tega Statuta.
362. člen
Volitve v organe univerze in članic univerze se opravijo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega Statuta.
Ne glede na določila tega Statuta je pri prvih volitvah rok za kandidiranje kandidatov v organe univerze 14 dni po sprejemu Statuta.
Pri prvih volitvah rektorja univerze imenuje komisijo iz 291. člena tega Statuta svet univerze. Komisija pripravi poročilo in seznam predlaganih kandidatov za rektorja univerze do 10. 7. 1995.
363. člen
Organi univerze in članic univerze, voljeni oziroma imenovani po dosedaj veljavnih statutih, delujejo oziroma opravljajo svojo funkcijo do izvolitve oziroma imenovanja novih.
364. člen
Sistem finančnega poslovanja univerze in članic skladno z določbami tega statuta se uveljavi s 1. 1. 1996.
2. Prehodne določbe ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta UM z dne 7. 4. 1999 s popravkom 18. 6. 1999
365. člen
Prodekani, ki so bili imenovani iz vrst študentov po dosedanjih določilih Statuta, opravljajo to funkcijo do konca svojega mandata oziroma študentskega statusa.
366. člen
Za evidentiranje poteka študija ima študent indeks. Ta določba preneha veljati, ko se dogradi informacijski sistem univerze. Informacijski sistem univerze se vzpostavi najkasneje s študijskim letom 1999/2000.
367. člen
Pooblasti se Statutarna komisija Univerze v Mariboru, da na osnovi besedila Statuta Univerze v Mariboru in njegovih sprememb in dopolnitev izdela prečiščeno besedilo statuta Univerze v Mariboru.
V prečiščenem besedilu Statuta Univerze v Mariboru se upoštevajo tudi spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru z dne 7. 4. 1999 s popravkom 18. 6. 1999.
368. člen
Spremembe glede sestave Senata z novimi člani se uveljavijo takoj za preostanek mandatne dobe.
Spremembe glede Upravnega odbora pa začnejo veljati s potekom mandata sedanjim članom Upravnega odbora.
369. člen
Strokovni svet Univerzitetne knjižnice Maribor in njegova delovna telesa se konstituirajo v enem mesecu po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta. Ravnateljica Univerzitetne knjižnice opravlja svojo funkcijo do izteka svojega mandata.
3. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta UM z dne 21. 6. 2000
370. člen
Določbe tega statuta o položaju državljanov članic Evropske unije se pričnejo uporabljati z dnem, ko bo RS postala polnopravna članica Evropske unije.
371. člen
V času do sprejema nacionalnega programa spadajo med javna sredstva univerze tista sredstva, ki jih pridobi univerza oziroma njene članice iz proračuna RS za opravljanje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti univerze in njenih članic. Za ostala sredstva, ki jih pridobivajo univerza in njene članice, pa se šteje, da so sredstva pridobljena na trgu, ki spadajo med dejavnosti iz 14. člena in drugega odstavka 17. člena tega Statuta. Ta določba se uporablja do sprejetja nacionalnega programa.
372. člen
Do sprejema akta iz šestega odstavka 143. člena je mentor kandidatov za pridobitev doktorata znanosti lahko visokošolski učitelj, ki je znanstveno aktiven na področju z disertacijo povezane discipline in če s svojo znanstveno aktivnostjo dosega najmanj polovico pogojev, ki se zahtevajo za izvolitev v izrednega profesorja.
373. člen
Volitve in imenovanja v Upravni odbor univerze ter volitve in oblikovanje poslovodnih odborov članic univerze se opravijo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta na način, da se navedeni organi konstituirajo najkasneje do 15. 10. 2000.
374. člen
Akademski zbori članic univerze in akademski zbor univerze se oblikujejo oziroma izvolijo takoj po uveljavitvi tega statuta, vendar najkasneje v štirih mesecih od uveljavitve tega statuta.
Drugi organi univerze (senati članic univerze, Senat univerze, komisije, strokovni sveti drugih članic in drugi organi) se oblikujejo skladno s tem Statutom najkasneje do 24. 12. 2000.
375. člen
Dosedanji člani Senatov (Senata univerze in Senatov članic) so člani senatov do izteka njihovega mandata.
Skladno s tem statutom se senati oblikujejo oziroma preoblikujejo na način, da pristojni Študentski sveti dodatno izvolijo sedmino novih članov, ki imajo status študenta, ne glede na število članov Senata, ki jih določa ta Statut.
Izhodišča za določitev števila študentov, ki se volijo v senat, je sedanje število članov senata.
Za naslednje volitve v senate po izteku mandatov sedanjim članom senatov se število članov Senatov uskladi s številom, ki ga določa ta Statut.
376. člen
Organi univerze in članic univerze, ki so voljeni oziroma imenovani po do sedaj veljavnih statutih, delujejo oziroma opravljajo svojo funkcijo do izvolitve oziroma imenovanja ter oblikovanja novih skladno s tem Statutom.
377. člen
Sistem finančnega poslovanja univerze in članic z vključitvijo Univerzitetne knjižnice Maribor in Študentskih domov Maribor, kot drugih članic univerze, se skladno z določbami tega statuta reorganizira v roku treh mesecev od njegove uveljavitve, vendar najkasneje s 1. 1. 2001.
378. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta stopijo v veljavo petnajsti dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
Te Spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru se objavijo tudi v Uradnem listu Republike Slovenije po pridobitvi soglasja Vlade RS k spremembam in dopolnitvam dejavnosti njenih članic. Dopolnitev dejavnosti in njenih članic stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Priloga k Statutu Univerze v Mariboru se bo objavila v Obvestilih Univerze v Mariboru, ko bo podano soglasje ustanovitelja. Do pridobitve soglasja velja priloga, objavljena v Obvestilih 1/2000.
4. Prehodne določbe ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta UM z dne 9. 10. 2004
379. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru se Senat univerze v Mariboru preoblikuje v roku šestih mesecev, tako da Študentski svet univerze v Mariboru izvoli svoje predstavnike v Senat univerze v Mariboru. Volitve in imenovanje v Senat univerze dveh članov iz vrst visokošolskih učiteljev Fakultete za logistiko se izpeljejo v šestih mesecih po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto za logistiko.
Skladno s temi Spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru se spremeni sestava Habilitacijske komisije Univerze v Mariboru tako, da se po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto za logistiko poveča za predstavnika Fakultete za logistiko.
Upravni odbor univerze v tej sestavi deluje do poteka mandata. Za naslednje volitve v Upravni odbor univerze po izteku mandatov sedanjim članom se sestava Upravnega odbora Univerze uskladi z določbami teh sprememb in dopolnitev Statuta.
380. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru morajo članice Univerze preoblikovati organe članic univerze v roku šestih mesecev, tako da zagotovijo ustrezno zastopanost študentov v organih članic univerze.
381. člen
Pri rektorju univerze, prorektorjih univerze, dekanih in prodekanih članic, ki so bili izvoljeni na podlagi določb Statuta Univerze v Mariboru Uradni list RS, št. 19/01, se za postopek razrešitve uporabljajo pogoji, ki so veljavi ob postopku izvolitve.
382. člen
Volitve organov Fakultete za logistiko se opravijo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru, in sicer izmed kandidatov, ki so izpolnili izjave za sodelovanje pri izvedbi univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov in izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v organe Fakultete za logistiko, razen pogoja delovnega razmerja.
Organi Fakultete za logistiko iz prejšnjega odstavka se oblikujejo za mandatno dobo enega leta oziroma do izvedbe vpisa študentov na Fakulteto za logistiko in se preoblikujejo po preteku mandata. Prve volitve dekana in senata članice razpiše predsednik akademskega zbora Fakultete za logistiko.
Senat Fakultete za logistiko se za mandatno dobo enega leta oziroma do izvedbe vpisa študentov na Fakulteto za logistiko oblikuje tako, da je sestavljen iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev. Dekan je član Senata Fakultete za logistiko po svojem položaju. Senat ima skupaj z dekanom 10 članov.
Za zagotovitev enakopravne in ustrezne zastopanosti znanstvenih disciplin in strokovnih ter študijskih področij članice se znanstvene discipline združujejo v naslednje programske celote, ki pomenijo volilne enote, in sicer v:
– 1. volilni enoti – kvantitativne metode in informatika v logistiko – se volita 2 člana Senata,
– 2. volilni enoti – uprava in pravo v logistiki – se volijo 3 člani Senata,
– 3. volilni enoti – organizacija in ekonomika v logistiki – se voli 1 član Senata,
– 4. volilni enoti – tehnika in tehnologija v logistiki – se volita 2 člana Senata,
– 5. volilni enoti – splošno področje v logistiki – se voli 1 član Senata.
V posamezni volilni enoti lahko kandidirajo samo člani akademskega zbora članice, ki spadajo v programsko celoto posamezne volilne enote, voli pa jih celotni Akademski zbor Fakultete za logistiko.
Fakulteta za logistiko lahko predlaga svoje člane v organe Univerze in komisije organov Univerze po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto za logistiko.
383. člen
Študentski svet novoustanovljene članice univerze se oblikuje v roku šestih mesecev po izvedbi vpisa študentov na novoustanovljeno članico univerze. Študentski svet članice univerze se oblikuje v prvem letu izvedbe študijskega procesa iz predsednika prvega letnika in štirih članov prvega letnika, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov, v drugem letu se oblikuje iz predsednika prvega in drugega letnika in treh članov prvega ter treh članov drugega letnika, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov, v tretjem letu se oblikuje iz predsednika prvega, drugega in tretjega letnika in dveh članov prvega, dveh članov drugega ter dveh članov tretjega letnika, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov.
Mandatna doba članov Študentskega sveta članice univerze in mandatna doba študentov, ki jih voli ali imenuje Študentski svet članice, traja eno leto, če ta Statut ne določa drugače.
Prodekan študent je član Študentskega sveta po svojem položaju.
384. člen
Univerza postopoma opušča dosedanje študijske programe. Zadnji vpis po teh študijskih programih bo možen v študijskem letu 2008/09. Študenti se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali ob vpisu, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/16.
Študenti, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po študijskih programih, v katere so se vpisovali, nadaljujejo in končajo študij po novih študijskih programih, ki jih določa 58.a člen tega Statuta in Zakon o visokem šolstvu.
385. člen
Z dnem uveljavitve Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (Uradni list RS, št. 73/04 – ZPVI) prenehajo veljati določila 170. in 171. člena tega Statuta, ki se uporabljajo do začetka uporabe navedenega zakona.
386. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati naslednji dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
387. člen
Statutarna komisija Univerze izdela predlog uradnega prečiščenega besedila Statuta Univerze v Mariboru, ki se sprejme v enakem besedilu na seji Senata Univerze v Mariboru in Upravnega odbora Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
5. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta UM z dne 11. 7. 2006
388. člen
Dodatna študijska področja in primeroma našteti študiji, navedeni v 12. členu tega Statuta, se uveljavijo na osnovi soglasja ustanovitelja.
389. člen
Upravni odbor Univerze v tej sestavi deluje do poteka mandata. Za naslednje volitve v Upravni odbor Univerze po izteku mandatov sedanjim članom se sestava Upravnega odbora Univerze uskladi z določbami teh sprememb in dopolnitev Statuta. Uskladitev se lahko opravi v primeru ustanovitve nove članice tudi z razpisom.
390. člen
Komisija za sistemizacijo in organizacijo se oblikuje na novo najkasneje v šestih mesecih od sprejetja teh sprememb in dopolnitev Statuta.
391. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru se Strokovni svet druge članice preoblikuje v roku najkasneje šestih mesecev tako, da delavci izvolijo svoje predstavnike in Študentski svet stanovalcev študentskih domov ter Študentski svet Univerze v Mariboru izvolijo svoje predstavnike v Strokovna sveta drugih članic.
392. člen
V zadevah iz 5. člena tega Statuta univerza vstopi kot pravna oseba v vse primere pred državnimi organi in sodišči.
393. člen
Sistemizacijo in organizacijo Fakultete za naravoslovje in matematiko, Filozofske fakultete in Pedagoške fakultete ne glede na druge določbe tega Statuta določi rektor s sklepom, upoštevajoč dosedanji oddelčni princip Pedagoške fakultete, dosedanjo veljavno sistemizacijo in organizacijo ter dosedanje delovne obveznosti zaposlenih.
394. člen
Študenti, ki so oziroma bodo v študijskem letu 2006/2007 vpisani na študijske programe, ki jih je oziroma bo razpisala dosedanja Pedagoška fakulteta, se po opravljenem vpisu razdelijo med Fakulteto za naravoslovje in matematiko, Filozofsko fakulteto in Pedagoško fakulteto po principu vpisa na študijske programe, ki se skladno z elaborati za ustanovitev Fakultete za naravoslovje in matematiko in Filozofske fakultete izvajajo na teh članicah.
395. člen
Študenti, ki bodo v študijskem letu 2006/2007 vpisani na dvopredmetne študijske programe Pedagoške fakultete, Fakultete za naravoslovje in matematiko ter Filozofske fakultete, ki jih izvajata dve ali več fakultet, imajo ob vpisu možnost izbire matične fakultete.
Ti študenti imajo pravico voliti in sodelovati pri organih vseh udeleženih članic pri izvedbi dvopredmetnega študijskega programa. Posamezni študent ne more biti imenovan oziroma izvoljen kot prodekan na več članicah hkrati. Posamezni študent ima na volitvah na nivoju univerze en glas, skladno z načinom volitev.
396. člen
Akademski zbor Fakultete za naravoslovje in matematiko sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Člani akademskega zbora, ki so v sestavi članice, so tisti, ki zasedajo sistemizirano delovno mesto fakultete z ustrezno pogodbo po 63. členu Zakona o visokem šolstvu. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
Akademski zbor fakultete se oblikuje po izvedbi volitev predstavnikov študentov v akademski zbor s strani študentskega sveta članice.
Senat fakultete se oblikuje tako, da so zastopane naslednje discipline:
– matematika in računalništvo,
– fizika,
– kemija,
– biologija,
– tehnika.
Senat fakultete je sestavljen iz 10 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji ter 3 članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
397. člen
Akademski zbor Filozofske fakultete sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Člani akademskega zbora, ki so v sestavi članice, so tisti, ki zasedajo sistemizirano delovno mesto fakultete z ustrezno pogodbo po 63. členu Zakona o visokem šolstvu. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
Akademski zbor fakultete se oblikuje po izvedbi volitev predstavnikov študentov v akademski zbor s strani študentskega sveta članice.
Senat fakultete se oblikuje tako, da so zastopane naslednje discipline:
– zgodovina,
– geografija,
– sociologija,
– filozofija,
– slovanski jeziki in književnost,
– germanisitka,
– anglistiko in amerikanistiko,
– madžarski jezik in književnost,
– pedagogika, didaktika in psihologija.
Senat fakultete je sestavljen iz 9 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji ter 3 članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
398. člen
Akademski zbor Pedagoške fakultete sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Člani akademskega zbora, ki so v sestavi članice, so tisti, ki zasedajo sistemizirano delovno mesto fakultete z ustrezno pogodbo po 63. členu Zakona o visokem šolstvu. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora.
Akademski zbor fakultete se oblikuje po izvedbi volitev predstavnikov študentov v akademski zbor s strani študentskega sveta članice.
Senat fakultete se oblikuje tako, da so zastopane naslednje discipline:
– razredni pouk,
– predšolska vzgoja,
– izobraževanje trenerjev izbrane športne panoge,
– glasba,
– likovna umetnost.
Senat fakultete je sestavljen iz 10 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji ter 3 članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
399. člen
Organi obstoječe Pedagoške fakultete delujejo v trenutni sestavi do poteka mandata organov Pedagoške fakultete, razen senata in akademskega zbora, ki delujeta v sedanji sestavi do oblikovanja senatov in akademskih zborov Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko.
Posameznik ne more biti imenovan oziroma izvoljen za dekana oziroma prodekana na več članicah hkrati.
Razpise za volitve v organe članic Pedagoške fakultete, Filozofske fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko lahko razpiše rektor, prav tako pa lahko sklicuje in vodi prve seje organov.
400. člen
Določila Statuta Univerze v Mariboru od 96. do 109. člena se uporabljajo in veljajo do začetka veljave Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, ter za opravljanje izpitov študentov, ki so ob začetku veljave Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru bili prijavljeni na izpit.
401. člen
Določbe Statuta Univerze v Mariboru, ki določajo pristojnosti in naloge komisije za podelitev naslovov, priznanj in nagrad UM, se uporabljajo neposredno do sprejetja sprememb in dopolnitev Pravilnika o podelitvi častnih naslovov, priznanj in nagrad Univerze v Mariboru.
402. člen
Pri izvedbi volitev študentskih svetov članic, študentskih svetov letnikov in študentskih svetov enot v študijskem letu 2006/2007 dobijo novo izvoljeni študentski sveti članic, študentski sveti letnikov in študentski sveti enot mandat do izteka 30. novembra 2007.
403. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
404. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
6. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi Sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 10. 3. 2007
405. člen
Skladno s temi spremembami in dopolnitvami Statuta Univerze v Mariboru se organi Fakultete za zdravstvene vede oblikujejo v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev statuta.
Senat Fakultete za zdravstvene vede se oblikuje za mandatno dobo štirih let tako, da so zastopane naslednje znanstvene discipline oziroma strokovna področja:
– medicina in fizioterapija,
– zdravstvena nega,
– družboslovne vede,
– bioinformatika,
– splošne vede.
Senat fakultete je sestavljen iz 9 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, od katerih je dekan član po funkciji, ter 3 članov iz vrst študentov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
Ob razpisu postopka za imenovanje dekana Fakultete za zdravstvene vede se ne glede na 331. člen upošteva, da nov mandat poteče 13. 7. 2011.
406. člen
Člani komisij in organov univerze, ki so bili izvoljeni, imenovani ali predlagani s strani Visoke zdravstvene šole, obdržijo mandat do poteka mandata organa oziroma komisije univerze.
407. člen
Razpise za volitve v organe Fakultete za zdravstvene vede lahko razpiše rektor, prav tako pa lahko sklicuje in vodi prve seje organov.
408. člen
V celotnem besedilu statuta se izraz »strokovna praksa« in »delovna praksa« zamenja z izrazom »praktično usposabljanje«.
409. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
410. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
7. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 21. 7. 2007
411. člen
Oblikovanje organov Fakultete za energetiko se opravi najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru, in sicer izmed kandidatov, ki so izpolnili izjave o sodelovanju pri akreditaciji Fakultete za energetiko na Svetu RS za visoko šolstvo in izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v organe Fakultete za energetiko.
Senat Fakultete za energetiko se oblikuje za mandatno dobo praviloma enega leta oziroma najdlje do 31. 12. 2008 tako, da so zastopane naslednje znanstvene discipline oziroma strokovna področja:
– hidroenergetika,
– termoenergetika,
– jedrska energetika,
– splošne vede.
Senat fakultete je sestavljen iz 8 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji, ter 3 članov iz vrst študentov. Slednje imenuje Študentski svet UM iz vrst študentov, ki študirajo na študijskih smereh s področja energetike. Skupaj šteje Senat Fakultete za energetiko 12 članov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
Tri člane poslovodnega odbora Fakultete za energetiko imenuje rektor univerze na predlog dekana Fakultete za energetiko za mandatno dobo do 31. 12. 2008. Dekan in tajnik Fakultete za energetiko sta po svoji funkciji člana poslovodnega odbora Fakultete za energetiko.
412. člen
Razpise za volitve v organe Fakultete za energetiko razpiše rektor, prav tako pa sklicuje in praviloma vodi prve seje organov.
413. člen
Fakulteta za energetiko lahko predlaga svoje člane v organe Univerze in komisije organov Univerze po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto za energetiko.
414. člen
Določbe Statuta, ki se nanašajo samo na študijske programe, potrjene pred 11. 6. 2004, se ne uporabljajo za študente, ki se vpišejo na študijske programe, potrjene po tem datumu.
415. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
416. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
8. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 19. 3. 2008
417. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
Določbe Statuta, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve členov v 3. podpoglavju V. poglavja z naslovom – postopek habilitacij, stopijo v veljavo s 1. 10. 2008 oziroma po sprejemu pravilnika, ki bo urejal postopek izvolitev v naziv.
418. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
9. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 18. 9. 2008
419. člen
Določbe Statuta, zapisane v 3. podpoglavju V. poglavja z naslovom – Postopek habilitacij, stopijo v veljavo s 1. 1. 2009, do začetka veljave teh določb, se uporabljajo določbe Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 65/07 – Statut UM UPB4).
420. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
421. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
10. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 15. 4. 2009
422. člen
Oblikovanje organov Fakultete za turizem se opravi najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru, in sicer izmed kandidatov, ki so izpolnili izjave o sodelovanju pri akreditaciji Fakultete za turizem na Svetu RS za visoko šolstvo in izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v organe Fakultete za turizem, razen pogoja delovnega razmerja.
Senat Fakultete za turizem se oblikuje za mandatno dobo praviloma enega leta oziroma najdlje do 31. 12. 2010 tako, da so zastopane naslednje znanstvene discipline oziroma strokovna področja:
– turistične vede,
– splošne vede.
Senat fakultete je sestavljen iz 8 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji, ter 3 članov iz vrst študentov. Slednje imenuje Študentski svet UM iz vrst študentov, ki študirajo na študijskih smereh s področja turizma. Skupaj šteje senat Fakultete za turizem 12 članov.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sprememb pravilnika, ki določa sestavo senata članice.
Tri člane poslovodnega odbora Fakultete za turizem imenuje rektor univerze na predlog dekana Fakultete za turizem za mandatno dobo do 31. 12. 2010. Dekan in tajnik Fakultete za turizem sta po funkciji člana poslovodnega odbora Fakultete za turizem.
423. člen
Razpise za volitve v organe Fakultete za turizem razpiše rektor, prav tako pa sklicuje in praviloma vodi prve seje organov.
424. člen
Fakulteta za turizem lahko predlaga svoje člane v organe Univerze in komisije organov Univerze po izvedbi vpisa študentov na Fakulteto za turizem.
425. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati osmi dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru, razen 29. člena, ki se uporablja od 1. 1. 2009 ter določil 1., 2., 3., 4., 26., 31., 32. in 33. člena, ki se uporabljajo od začetka veljave določil Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru.
426. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi ob upoštevanju določil 425. člena.
11. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 18. 12. 2009
427. člen
Oblikovanje organov Akademije za glasbo se opravi najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru, in sicer izmed kandidatov, ki so izpolnili izjave o sodelovanju pri akreditaciji Akademije za glasbo na Svetu RS za visoko šolstvo in izpolnjujejo vse pogoje za izvolitev v organe Akademije za glasbo, razen pogoja delovnega razmerja.
428. člen
Senat Akademije za glasbo se oblikuje za mandatno dobo praviloma enega leta oziroma najdlje do 31. 12. 2010 tako, da so zastopane naslednje znanstvene discipline oziroma strokovna področja:
– glavni inštrument/petje,
– glasbeno-teoretične vede,
– pedagoško-didaktične vede.
Senat akademije je sestavljen iz 7 članov iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, dekana po funkciji ter 2 članov iz vrst študentov. Študente bo imenoval Študentski svet UM iz vrst študentov, ki študirajo na študijskih smereh s področja glasbene umetnosti.
Oblikovanje in sestava senata se uporabljata do sestave sprememb pravilnika, ki določa sestavo senata.
Tri člane poslovodnega odbora Akademije za glasbo imenuje rektor univerze na predlog dekana Akademije za glasbo za mandatno dobo do 31. 12. 2010. Dekan in tajnik Akademije za glasbo sta po funkciji člana poslovodnega odbora Akademije za glasbo.
429. člen
Razpise za volitve organov Akademije za glasbo razpiše rektor, prav tako sklicuje in vodi prve seje organov.
430. člen
Akademija za glasbo lahko predlaga svoje člane v organe Univerze in komisije organov Univerze po izvedbi vpisa študentov na Akademijo za glasbo.
431. člen
Z dnem začetka veljave teh sprememb in dopolnitev se Pravilnik o priznanju pomembnih umetniški del uporablja za priznanje drugje in v tujini pridobljenih priznanj pomembnih umetniških del. Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se uporabljajo na način, da se smiselno uporabljajo ob upoštevanju sprememb 184. člena.
Že vložene vloge na Univerzo v Mariboru za priznanje pomembnih umetniških del se vodijo kot vloge za pridobitev naziva visokošolski učitelj umetniških disciplin.
432. člen
Spremembe in dopolnitve 157. člena Statuta Univerze v Mariboru veljajo naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začnejo za kandidate vpisane v študijskem letu 2010/2011.
433. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati naslednji dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
434. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
12. Prehodne in končne določbe ob uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Statuta Univerze v Mariboru z dne 21. 12. 2011
435. člen
Te spremembe in dopolnitve Statuta Univerze v Mariboru začnejo veljati naslednji dan po objavi v Obvestilih Univerze v Mariboru.
436. člen
Uradno prečiščeno besedilo Statuta Univerze v Mariboru sprejmeta v enakem besedilu Senat Univerze v Mariboru in Upravni odbor Univerze v Mariboru in se objavi skladno s predpisi v Uradnem listu Republike Slovenje. Uradno prečiščeno besedilo Statuta velja in se uporablja naslednji dan po objavi.
Rektor
Univerze v Mariboru
prof. dr. Danijel Rebolj l.r.
 
Predsednik
Upravnega odbora
Univerze v Mariboru
prof. dr. Mirko Pšunder l.r.