Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2011 z dne 7. 1. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2011 z dne 7. 1. 2011

Kazalo

2. Pravilnik o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu, stran 1.

Na podlagi petega odstavka 10. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08 in 108/09) izdaja minister za zunanje zadeve Republike Slovenije
P R A V I L N I K
o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa postopek opravljanja diplomatskega in višjega diplomatskega izpita (v nadaljevanju: izpita), imenovanje izpitnih izpraševalcev ter sestavo in oblikovanje izpitne komisije za višji diplomatski izpit, sestavo in pristojnosti Strokovno-izobraževalnega sveta Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: SIS), izpitni red, vodenje evidence o izpitih ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem izpitov.
II. SKUPNE DOLOČBE
2. člen
(prijava k izpitom)
Kandidat za diplomatski oziroma višji diplomatski izpit vloži prijavo pri službi Ministrstva za zunanje zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo), pristojni za kadrovske zadeve.
3. člen
(organizacija izpitov)
(1) Služba, pristojna za kadrovske zadeve, zagotavlja pogoje za opravljanje izpitov ter za delo izpraševalcev in izpitnih komisij in opravlja administrativno-tehnično delo za izpraševalce in izpitne komisije.
(2) Za ostale naloge v zvezi z organizacijo izpitov, predvsem za naloge navedene v 4. členu tega pravilnika, skrbi SIS.
4. člen
(Strokovno-izobraževalni svet)
(1) SIS je strokovno telo, ki skrbi za:
1. vodenje sistema izpopolnjevanja in usposabljanja za diplomatski in višji diplomatski izpit ter preizkusni test, ki ga določa 41. člen Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08 in 108/09),
2. transparentnost in kakovost izpopolnjevanja in usposabljanja v ministrstvu,
3. sprejemanje programa diplomatskega in višjega diplomatskega izpita in za odločitve glede izvedbe programa,
4. potrditev študijskega gradiva, ki ga pripravijo posamezni izpraševalci, in organizacijo ustreznih predavanj,
5. nemoten potek izpitov v skladu s predpisi,
6. predlaganje kandidatov za izpraševalce ministru v imenovanje ter določitev izpraševalcev in sestave izpitne komisije za višji diplomatski izpit za posamezni izpitni rok,
7. spremljanje in usklajevanje dela izpraševalcev in izpitne komisije za višji diplomatski izpit,
8. nadzor nad izvajanjem predavanj in izpitov,
9. ostale naloge, določene v tem pravilniku in drugih aktih, ki določajo izpopolnjevanje in usposabljanje v ministrstvu.
(2) SIS sestavljajo predsednik in štirje člani. Predsednik SIS je generalni sekretar MZZ, člani pa so: dva diplomata v nazivu prvega kariernega razreda, od katerih je vsaj eden imenovan v naziv veleposlanik, ter dva zunanja strokovnjaka z različnih fakultet, ki morata izpolnjevati pogoje iz 5. člena tega pravilnika. Generalni sekretar MZZ lahko za vodenje SIS pisno pooblasti enega od generalnih direktorjev v MZZ.
(3) Predsednik in člani SIS ne morejo biti imenovani za izpitne izpraševalce za diplomatski oziroma višji diplomatski izpit.
(4) Kandidate za člane SIS, ki so imenovani izmed diplomatov, pridobi služba, pristojna za kadrovske zadeve, na podlagi interne objave, s katero pozove diplomate k sodelovanju.
(5) Kandidate za člane SIS, ki so imenovani izmed zunanjih strokovnjakov, pridobi služba, pristojna za kadrovske zadeve, na podlagi razpisa, ki ga ministrstvo pošlje znanstveno raziskovalnim zavodom in drugim inštitucijam, ki delujejo na področjih zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih gospodarskih odnosov in mednarodnega prava.
(6) SIS ima sekretarja, ki opravlja vsebinske in organizacijsko-tehnične naloge za SIS, in ga izmed uslužbencev MZZ izbere predsednik SIS.
(7) Predsednika in člane SIS za obdobje petih let imenuje in razreši minister, pristojen za zunanje zadeve.
5. člen
(imenovanje izpraševalcev za izpit)
(1) Izpitni izpraševalci se imenujejo za obdobje petih let izmed diplomatov z izkušnjami iz diplomatske prakse ter drugih strokovnjakov, ki morajo imeti univerzitetno habilitacijo, s področja zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih gospodarskih odnosov, ekonomije ali mednarodnega prava (v nadaljevanju: zunanji strokovnjaki).
(2) Kandidate za izpraševalce, ki so imenovani izmed diplomatov, pridobi služba, pristojna za kadrovske zadeve, na način, določen v četrtem odstavku 4. člena tega pravilnika, kandidate za izpraševalce, ki so imenovani izmed zunanjih strokovnjakov, pa na način, določen v petem odstavku 4. člena tega pravilnika. Izbere jih SIS.
(3) Pogoji za imenovanje izpraševalcev, ki so imenovani izmed diplomatov, so:
1. diplomat imenovan v naziv prvega kariernega razreda,
2. najmanj deset let službene dobe v ministrstvu,
3. praviloma vsaj štiri leta diplomatskih izkušenj v zunanji službi. Predsednik izpitne komisije za višji diplomatski izpit mora imeti praviloma osem let, vendar ne manj kot štiri leta diplomatskih izkušenj v zunanji službi.
(4) Pogoji za imenovanje izpraševalcev, ki so imenovani izmed zunanjih strokovnjakov, so:
1. univerzitetna habilitacija,
2. najmanj osem let izkušenj na področju zunanje politike, mednarodnih odnosov, mednarodnih gospodarskih odnosov, ekonomije ali mednarodnega prava.
(5) Izpraševalce za izpit na predlog SIS imenuje in razreši minister, pristojen za zunanje zadeve.
(6) Za področja iz prvega odstavka 17. člena in prvega odstavka 27. člena tega pravilnika, za katera je imenovan samo en izpraševalec, minister, pristojen za zunanje zadeve, na predlog SIS imenuje nadomestnega izpraševalca, ki ga predlaga izpraševalec za posamezno področje. Nadomestni izpraševalec opravlja nalogo izpitnega izpraševalca oziroma člana komisije v primeru odsotnosti izpitnega izpraševalca ter v primeru ponovnega opravljanja izpita na podlagi upravičenega ugovora. Za nadomestne izpraševalce se uporabljajo vse določbe tega pravilnika, ki veljajo za izpitne izpraševalce.
(7) V aktu o imenovanju izpraševalcev se določi, za katera področja so zadolženi pri izpraševanju.
6. člen
(program izpitov)
(1) Kandidat za izpraševalca mora ob prijavi predložiti predlog programa za posamezno področje diplomatskega oziroma višjega diplomatskega izpita. Predlog programa lahko skupaj izdela več kandidatov.
(2) Za pripravo programa, ki ga izbere in sprejme SIS, izpraševalcem, ki so pripravili izbrani predlog programa, pripada plačilo določeno v 10. členu tega pravilnika.
(3) Izpraševalci, ki so skupaj pripravili sprejeti program izpita, program izvajajo na podlagi medsebojnega dogovora.
7. člen
(določitev rokov in izpraševalcev)
(1) Izpraševalce oziroma sestavo izpitne komisije za višji diplomatski izpit hkrati z določitvijo roka za posamezni izpit določi SIS izmed izpraševalcev imenovanih v skladu s 5. členom tega pravilnika.
(2) Datum in kraj opravljanja izpita določi služba, pristojna za kadrovske zadeve.
(3) Razpored izpitov za posamezne kandidate, ki ga potrdi predsednik SIS, se pošlje vsem izpraševalcem.
(4) Služba, pristojna za kadrovske zadeve, obvesti kandidate o času in kraju opravljanja izpita ter o izpraševalcih najmanj 60 dni pred dnem začetka opravljanja izpita.
8. člen
(javljanje odsotnosti in odpoved)
(1) Izpraševalec, ki izve za opravičen razlog, zaradi katerega ne more opraviti svoje dolžnosti v zvezi z opravljanjem izpita, mora takoj obvestiti sekretarja SIS.
(2) Če izpraševalec brez opravičenega razloga ne javi svoje odsotnosti oziroma ne odpove opravljanja svoje dolžnosti v zvezi z opravljanjem izpita, sekretar SIS o tem sestavi uradni zaznamek. V primeru dvakratne kršitve te obveznosti se osebo razreši dolžnosti izpitnega izpraševalca.
9. člen
(odstop od izpita)
(1) Kandidat lahko najkasneje pet dni pred datumom, ki je določen za opravljanje izpita, sporoči službi, pristojni za kadrovske zadeve, da odstopa od opravljanja izpita. V tem primeru se šteje, da kandidat ni bil prijavljen k izpitu.
(2) Kadar kandidat ne pristopi k opravljanju izpita ali odstopi, ko je že začel opravljati izpit, in ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, odloči o opravičenosti razlogov predstojnik ali oseba, pooblaščena za kadrovsko poslovanje v ministrstvu, na podlagi pisne obrazložitve, dokazil kandidata ali drugih relevantnih dejstev. Odločitev se sprejme najkasneje tisti dan, ki je določen za opravljanje izpita.
(3) V primeru, da oseba iz drugega odstavka tega člena odloči, da so razlogi opravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k opravljanju izpita.
(4) V primeru, da oseba iz drugega odstavka tega člena odloči, da razlogi niso opravičeni, se šteje, da kandidat izpita ni opravil.
10. člen
(plačilo članov SIS in izpraševalcev)
(1) Minister za zunanje zadeve na predlog SIS z odredbo določi višino plačila za izvedbo predavanj in izpitov, pripravo programa, ki ga sprejme SIS, pripravo in aktualizacijo študijskega gradiva ter povračilo stroškov izpraševalcem.
(2) Če program za posamezno področje skupaj izvaja več izpraševalcev, se plačilo za pripravo programa, pripravo študijskega gradiva in izvedbo predavanj ter izpita izvede glede na sorazmeren prispevek posameznega izpraševalca, na podlagi dogovora vseh izvajalcev o razdelitvi zneska, ki bi pripadel posameznemu izpraševalcu.
(3) Predsednik in člani SIS so upravičeni do sejnine. Sejnina se izplača predsedniku in članom SIS pod pogojem, da so se udeležili seje SIS. Osnova za plačilo sejnine predsedniku in članom SIS je dnevnica za službeno potovanje v državi. Višina sejnine znaša štirikratni znesek dnevnice za službeno potovanje v državi, ki traja nad 12 ur. V višino sejnine niso vključeni potni stroški. Predsednik in člani SIS se lahko odpovejo pravici do sejnine.
11. člen
(predavanja za diplomatski in višji diplomatski izpit)
(1) Ministrstvo organizira predavanja za diplomatski in višji diplomatski izpit s področij, določenih v 17. in 27. členu tega pravilnika.
(2) Predavanje za posamezno področje izpita praviloma izvaja izpraševalec, ki ga SIS določi za izpraševalca v skladu s 7. členom tega pravilnika.
(3) Pogoj za pristop k diplomatskemu izpitu je vsaj 80% udeležba na predavanjih, k višjemu diplomatskemu izpitu pa vsaj 60% udeležba na predavanjih.
(4) Udeležba na predavanjih je za osebe iz tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega pravilnika obvezna.
12. člen
(študijski dopust)
Kandidati za diplomatski in višji diplomatski izpit so upravičeni do 10 dni za pripravo na prvo opravljanje izpita. Čas za pripravo na izpit se šteje v odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti.
13. člen
(javnost izpita)
Izpit je javen.
III. DIPLOMATSKI IZPIT
14. člen
(kandidati)
(1) Diplomatski izpit opravljajo uslužbenci ministrstva, ki so razporejeni na delovna mesta, za katera akt o sistemizaciji kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določa opravljen diplomatski izpit (v nadaljnjem besedilu: kandidati za diplomatski izpit).
(2) Diplomatski izpit opravljajo tudi osebe iz tretjega odstavka 40. člena Zakona o zunanjih zadevah.
(3) Osebe, ki opravljajo delo v predstavništvih RS v tujini v skladu s 15. členom Zakona o zunanjih zadevah, in niso imenovane v diplomatski naziv, so se dolžne udeležiti predavanj s področij, navedenih v 17. členu tega pravilnika in pridobiti potrdilo o udeležbi na predavanjih, ki ga izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve. To potrdilo ne velja kot potrdilo o opravljenem diplomatskem izpitu.
(4) Osebe iz drugega odstavka 27. člena Zakona o zunanjih zadevah so se dolžne udeležiti predavanj s področij, navedenih v 27. členu tega pravilnika, in razgovora s komisijo iz 26. člena tega pravilnika. Če komisija oceni, da je kandidatovo poznavanje vsebin ustrezno, izda ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, potrdilo o udeležbi na predavanjih. To potrdilo ne velja kot potrdilo o opravljenem višjem diplomatskem izpitu.
15. člen
(izpitni roki)
Diplomatski izpit se opravlja dvakrat letno, praviloma v mesecu maju in oktobru.
16. člen
(izpraševalci za diplomatski izpit)
(1) Dva izpraševalca za diplomatski izpit se določita izmed diplomatov, trije pa izmed zunanjih strokovnjakov.
(2) Za področja iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 17. člena tega pravilnika je vsaj eden od izpraševalcev za posamezno področje imenovan izmed zunanjih strokovnjakov.
(3) Za področji iz četrte in pete alineje prvega odstavka 17. člena tega pravilnika so izpraševalci imenovani izmed diplomatov.
17. člen
(področja diplomatskega izpita)
(1) Izpit je sestavljen iz petih delov, kjer se preverjajo temeljna znanja na naslednjih področjih:
– mednarodni odnosi in diplomacija ter Republika Slovenija;
– Slovenija in mednarodni gospodarski odnosi;
– Slovenija in mednarodno pravo;
– diplomatske veščine in diplomatski protokol ter
– konzularne zadeve.
(2) Program, študijsko gradivo (skripta) in literaturo za vsako področje na predlog izpraševalcev določi SIS.
18. člen
(način opravljanja izpita)
(1) Izpit se opravlja pisno. Izpit je sestavljen iz petih delnih izpitov, ki se opravljajo s področij, določenih v prvem odstavku 17. člena.
(2) Izpit obsega preverjanje kandidatovega teoretičnega znanja in poznavanja diplomatske prakse s področij, določenih v prvem odstavku 17. člena.
(3) Delni izpit s področja diplomatskih veščin in diplomatskega protokola se preverja tudi z izdelavo pisne naloge v angleščini.
19. člen
(opravljanje izpita)
(1) Pred pričetkom opravljanja izpita uslužbenec službe, pristojne za kadrovske zadeve, ugotovi istovetnost kandidata.
(2) Uslužbenec iz prejšnjega odstavka zagotovi, da kandidati opravljajo izpit samostojno. Kandidata, ki izpita ne opravlja v skladu z navodili, uslužbenec opozori. Če kandidat tudi po opozorilu krši navodila, mu uslužbenec prepove nadaljevanje opravljanje izpita in o tem nemudoma obvesti predstojnika ali osebo, pooblaščena za kadrovsko poslovanje v ministrstvu.
(3) Predstojnik ali oseba, pooblaščena za kadrovsko poslovanje v ministrstvu, odloči, ali se kandidatu omogoči nadaljevanje opravljanja izpita ali pa se šteje, da kandidat izpita ni uspešno opravil.
20. člen
(ocena uspeha)
(1) Delne izpite pregledajo in ocenijo izpraševalci, zadolženi za posamezna področja.
(2) Izpraševalci delne izpite ocenijo z ocenami od 5 do 10.
(3) Za skupno uspešno oceno izpita mora kandidat pri vseh delnih izpitih doseči pozitivno oceno (6).
(4) Če je kandidat neuspešen pri opravljanju enega delnega izpita, lahko kandidat v roku najmanj štirinajstih in največ tridesetih dni ponovno opravlja izpit s tega področja. Rok, v katerem kandidat ponovno opravlja izpit, določi SIS. Ponovitev enega delnega izpita se ne šteje za ponovno opravljanje diplomatskega izpita.
(5) Če kandidat ne pristopi k ponovnemu opravljanju izpita iz prejšnjega odstavka tega pravilnika ali če izpita pri ponovnem opravljanju ne opravi ter če kandidat neuspešno opravi dva ali več delnih izpitov, se šteje, da diplomatskega izpita ni opravil.
21. člen
(končna ocena izpita)
(1) Na podlagi ocene posameznih delnih izpitov SIS določi končno oceno izpita. Izid izpita se oceni z ocenami »neuspešno«, »uspešno« ali »zelo uspešno«. Z oceno »zelo uspešno« se ocenijo kandidati, katerih povprečje ocen posameznih delnih izpitov znaša 9 ali več. Ostali kandidati, ki opravijo izpit, se ocenijo z oceno »uspešno«.
(2) Končno oceno izpita in ocene posameznih področij izpita SIS sporoči kandidatu v roku osmih delovnih dni.
22. člen
(pravica ugovora)
(1) Kandidat, ki se ne strinja z oceno posameznega delnega izpita, lahko najkasneje v treh delovnih dneh po razglasitvi ocene vloži ugovor pri sekretarju SIS.
(2) O upravičenosti ugovora pisno odloči SIS, in sicer najkasneje v osmih delovnih dneh po njegovem prejetju.
(3) V primeru upravičenega ugovora kandidat ponovno opravlja izpit s tega področja najprej v roku štirinajstih in najkasneje v roku tridesetih dni. Rok, v katerem kandidat ponovno opravlja izpit, določi SIS. Izpit pripravi, pregleda in oceni drug izpraševalec, zadolžen za to področje. V primeru, ko je za določeno področje imenovan en izpraševalec, izpit pripravi, pregleda in oceni nadomestni izpraševalec. Ugovor zoper to oceno ni dovoljen.
(4) Kandidat lahko vloži ugovor tudi zoper odločitev SIS o opravičenosti izostanka iz četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika. O ugovoru odloča minister, pristojen za zunanje zadeve.
23. člen
(potrdilo o izpitu)
(1) Kandidatu, ki je opravil izpit, se izda potrdilo o izpitu. Potrdilo podpiše minister, pristojen za zunanje zadeve.
(2) Potrdilo se vroči kandidatu najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je opravil izpit.
IV. VIŠJI DIPLOMATSKI IZPIT
24. člen
(kandidati)
Višji diplomatski izpit opravljajo uslužbenci ministrstva, ki imajo opravljen oziroma jim je bil v skladu s Pravilnikom o diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 34/04, 75/05) priznan diplomatski izpit in izpolnjujejo pogoj delovnih izkušenj za naziv minister svetovalec (v nadaljnjem besedilu: kandidati za višji diplomatski izpit).
25. člen
(izpitni roki)
Višji diplomatski izpit se opravlja dvakrat letno, praviloma v mesecu maju in oktobru.
26. člen
(sestava izpitne komisije)
(1) Izpitna komisija za višji diplomatski izpit je sestavljena iz predsednika in štirih članov. Predsednik in dva člana komisije se določijo izmed diplomatov, dva člana komisije pa izmed zunanjih strokovnjakov. Namesto enega od članov komisije, ki se določi izmed diplomatov, se lahko za člana komisije določi nekdanjega veleposlanika Republike Slovenije v tujini.
(2) Člane izpitne komisije določi SIS v skladu s 7. členom tega pravilnika.
27. člen
(področja višjega diplomatskega izpita)
(1) Izpit je sestavljen iz petih delov, kjer se preverjajo znanja z naslednjih področij:
– Ekonomska in gospodarska diplomacija, v angleškem jeziku;
– Zunanja politika, v angleškem jeziku;
– Aktualni mednarodno-pravni problemi, v angleškem jeziku;
– Vodenje DKP in menedžerska znanja; ter
– Diplomatska in konzularna praksa.
(2) Program, študijsko gradivo (skripta) in literaturo za vsako področje na predlog izpraševalcev določi SIS.
28. člen
(način opravljanja izpita)
(1) Izpit se opravlja pisno in ustno.
(2) Pisni del izpita obsega izdelavo dveh seminarskih nalog. Vsaka seminarska naloga mora vključevati vsaj dve izmed področij, določenih v prvi, drugi oziroma tretji alineji prvega odstavka 27. člena. Teme praviloma razpiše SIS. Glede vsebine seminarske naloge se kandidat dogovori z izpraševalcem za posamezno področje. Vsaka seminarska naloga mora obsegati vsaj 3000 besed.
(3) Ustni del izpita vsebuje zagovor uspešno izdelanih seminarskih nalog, preverjanje teoretičnega znanja ter kandidatovega poznavanja diplomatske in konzularne prakse in znanj, potrebnih za vodenje predstavništva in drugih organizacijskih enot ministrstva za zunanje zadeve.
(4) Ustni del traja toliko, kolikor je potrebno za preverjanje kandidatovega znanja, vendar največ dve uri.
29. člen
(opravljanje ustnega dela izpita)
(1) Pred pričetkom opravljanja ustnega dela izpita predsednik izpitne komisije ugotovi prisotnost članov komisije in zapisnikarja.
(2) Predsednik izpitne komisije prične ustni del izpita tako, da ugotovi istovetnost kandidata, predstavi člane izpitne komisije in pojasni potek izpita.
(3) Predsednik izpitne komisije skrbi za pravilen in nemoten potek izpita.
(4) Kandidata, ki pri opravljanju izpita ne ravna po navodilih predsednika izpitne komisije, predsednik komisije opomni. Če kandidat opomina ne upošteva, izpitna komisija odloči, ali sme kandidat nadaljevati izpit. Če izpitna komisija odloči, da kandidat ne sme nadaljevati izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
30. člen
(zapisnik)
O poteku višjega diplomatskega izpita se za vsakega kandidata vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo predsednik in člani izpitne komisije.
31. člen
(ocena uspeha)
(1) Uspeh pisnega in ustnega dela izpita ocenjujejo izpraševalci, zadolženi za posamezna področja z ocenami od 5 do 10.
(2) Za skupno uspešno oceno izpita mora kandidat z vseh področij izpita iz 27. člena tega pravilnika, doseči pozitivno oceno (6).
(3) Če je kandidat neuspešen pri opravljanju ustnega dela izpita z enega področja iz 27. člena tega pravilnika, izpitna komisija dovoli kandidatu, da v roku osmih dni ponovno opravlja ustni izpit s tega področja. Ponovitev izpita z enega področja se ne šteje za ponovno opravljanje izpita.
(4) Če kandidat neuspešno opravi ustni del izpita z dveh ali več področij, se šteje, da izpita ni opravil.
32. člen
(končna ocena in razglasitev izida izpita)
(1) Na podlagi ocen posameznih delov izpita izpitna komisija oceni, ali je kandidat izpit opravil ali izpita ni opravil.
(2) Izid izpita se oceni z ocenami »neuspešno«, »uspešno« ali »zelo uspešno«. Z oceno »zelo uspešno« se ocenijo kandidati, katerih povprečje ocen na posameznih področjih izpita znaša 9 ali več. Ostali kandidati, ki opravijo izpit, se ocenijo z oceno »uspešno«.
(3) Izid izpita razglasi predsednik izpitne komisije ob navzočnosti članov izpitne komisije, kandidata in zapisnikarja v roku dveh delovnih dni.
33. člen
(pravica ugovora)
(1) Kandidat, ki se ne strinja z oceno izpitne komisije, lahko najkasneje v treh delovnih dneh po razglasitvi ocene vloži ugovor pri službi ministrstva, pristojni za kadrovske zadeve.
(2) O upravičenosti ugovora pisno odloči predstojnik ali oseba, pooblaščena za kadrovsko poslovanje v ministrstvu, in sicer najkasneje v osmih delovnih dneh po njegovem prejetju.
(3) V primeru upravičenega ugovora kandidat opravlja ustni izpit najprej v roku štirinajstih dni in najkasneje v roku tridesetih dni, pred izpitno komisijo, v kateri se namesto izpraševalca za področje, v zvezi s katerim je vložen ugovor, kot nov član komisije določi drug izpraševalec za to področje oziroma nadomestni izpraševalec. Za predsednika izpitne komisije se namesto prejšnjega predsednika izpitne komisije določi eden izmed preostalih članov izpitne komisije. Rok, v katerem kandidat ponovno opravlja izpit, določi SIS.
(4) Kandidat lahko vloži ugovor tudi zoper odločitev SIS o opravičenosti izostanka iz četrtega odstavka 9. člena tega pravilnika. O ugovoru odloča minister, pristojen za zunanje zadeve.
34. člen
(potrdilo o izpitu)
(1) Kandidatu, ki je opravil izpit, se izda potrdilo o izpitu. Potrdilo podpiše minister, pristojen za zunanje zadeve, oziroma oseba po njegovem pooblastilu.
(2) Potrdilo se vroči kandidatu najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je opravil izpit.
V. EVIDENCA O IZPITIH
35. člen
(zbirka dokumentov)
Za vsakega kandidata, ki opravlja diplomatski ali višji diplomatski izpit se vodi zbirka dokumentov, ki vsebuje prijavo k izpitu, obvestilo o dnevu opravljanja izpita, zapisnik o poteku višjega diplomatskega izpita in druge dokumente v zvezi z opravljanjem izpita.
36. člen
(evidenca izpitov)
(1) Služba, pristojna za kadrovske zadeve, vodi evidenco izpitov, ki vsebuje:
1. zaporedno številko,
2. osebno ime kandidata,
3. datum opravljanja izpita,
4. izpitne izpraševalce oziroma člane izpitne komisije,
5. ocene posameznih delnih izpitov,
6. končna ocena izpita.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno v obliki delovodnika oziroma v obliki knjige, zbirka dokumentov pa deset let od dneva opravljanja izpita.
(3) Podatke iz evidence izpitov se posreduje v kadrovski informacijski sistem ministrstva v skladu s pravili, ki urejajo njegovo delovanje.
37. člen
(določitev obrazcev)
(1) Obrazce (prijava k izpitu, potrdilo o opravljenem izpitu, zapisnik o poteku izpita in druge) določi služba, pristojne za kadrovske zadeve.
(2) Obrazec prijave k izpitu je določen v prilogi tega pravilnika in je njegov sestavni del.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(razveljavitev predpisa)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 34/04, 75/05).
(2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na izvajanje diplomatskega in višjega diplomatskega izpita, se začnejo uporabljati 12. 1. 2011. Diplomatski izpit se do začetka uporabe določb tega pravilnika, ki se nanašajo na izvajanje diplomatskega izpita, izvaja po določbah Pravilnika o diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 34/04, 75/05).
(3) Javni uslužbenci, ki so se v ministrstvu zaposlili za nedoločen čas pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 108/09), opravljajo diplomatski izpit po določbah Pravilnika o diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 34/04, 75/05).
39. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-2/2010/15
Ljubljana, dne 3. januarja 2011
EVA 2010-1811-0029
Samuel Žbogar l.r.
Minister
za zunanje zadeve