Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/1996 z dne 19. 8. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/1996 z dne 19. 8. 1996

Kazalo

2795. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mučka Bistrica, Studena in Brestanica (Topliški potok) za vzrejo salmonidnih vrst rib, stran 3879.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 in 23/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Mučka Bistrica, Studena in Brestanica (Topliški potok) za vzrejo salmonidnih vrst rib
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Mučka Bistrica, Studena in Brestanica (Topliški potok) (v nadaljevanju: vodotoki) na naslednjih odsekih:
--------------------------------------------------------------------------------
                         Koordinate           Koordinate         Instalirani
Vodotok                   gorvodne             dolvodne          pretok vode
                         meje odseka          meje odseka       za ribogojnico
                         X         Y           X         Y          ( l/s )
--------------------------------------------------------------------------------
Mučka Bistrica        5165620   5510490     5165430   5510110        1200
Mučka Bistrica        5162980   5511110     5162620   5511400        1500
Studena               5077232   5534011     5077122   5533695         100
Brestanica
(Topliški potok)      5100485   5541430     5100465   5541420          20
--------------------------------------------------------------------------------
Vir: koordinate so prevzete iz TTN, merilo 1:5000
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča zgoraj omenjene vodotoke izključno za potrebe vzreje (ter z njo povezanih dejavnosti) salmonidnih vrst rib, razen soških postrvi in njenih križancev.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je lastnik ali imetnik pravice uporabe zemljišč, na katerih bodo zgrajeni objekti in naprave ribogojnice,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesionar mora poleg okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vode vodotokov drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice in površinskih voda,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo prišlo do poslabšanja kakovosti površinskih voda in preprečevanja migracij vodnih živali,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bodo vplivali na poslabšanje vodnega režima odtoka visokih voda,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter zagotoviti, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,
– ekološko sprejemljivi pretok (Qes) v vodotoku, na odseku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode za potrebe vzreje salmonidnih vrst rib (od odvzemnega objekta do izpusta). Odvzem vode je dovoljen le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od Qes. V primerih, ko pretok v strugi, zaradi naravnih razmer, pade pod predpisani Qes, mora stranka prekiniti z odvzemom vode za ribogojnico in temu prilagoditi proizvodnjo,
– ukrepe, da bo predvideni poseg v vodotok ohranil obstoječe razmere v največji možni meri ali omogočil njihovo izboljšanje v smislu racionalne rabe naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije,
– da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,
– ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami vzreje salmonidnih vrst rib oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upoštevanje tudi načela sonaravnega urejanja,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– zaščitne ukrepe pred naravnimi dejavniki (ribojedi ptiči...), ki mu lahko ogrozijo premoženje,
– ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka prične teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču vodotokov med koordinatami zajema in izpusta vode iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek izračunan na podlagi instaliranega pretoka vode za ribogojnico. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni tržni vrednosti 2 kg šarenke (oncorhynchus mykiss) v preteklem letu na en l/s instaliranega pretoka vode vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati dve leti po začetku gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za vzrejo rib zaradi višje sile (katastrofalna suša, potres, povodenj, ipd.) se letno plačilo za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjšanja plačila se uredi v koncesijski pogodbi.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo, na območju katere je ribogojnica, razdeli v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 v korist lokalne skupnosti.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima:
1. pravico do izključnega gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib na odseku vodotoka, ki je predmet koncesije,
2. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odvzemom koncesije,
3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način prenosa objektov in naprav iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(način pridobitve koncesije)
Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se, zaradi obstoječe pravice do rabe in izkoriščanja vode, podeljujejo brez javnega razpisa.
Koncesionarja določi Vlada Republike Slovenije z upravno odločbo.
Koncesionar je na podlagi odločbe o določitvi koncesionarja upravičen pričeti oziroma nadaljevati vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.
14. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
15. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-03/96-6/1-8
Ljubljana, dne 1. avgusta 1996.
Vlada Republike Slovenije
Janko Deželak l. r.
Podpredsednik