Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

3. jan
Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

DZ se je na kritiko ZZZDR, da morajo zakonske določbe omogočiti, da skrb staršev za otroka, zlasti takega, ki nima več živih staršev, nadomestijo člani razširjene družine, odzval z določbo o podelitvi starševske skrbi sorodniku (231. člen DZ).

Starševsko skrb lahko sodišče podeli samo sorodniku otroka, ki nima več živih staršev, in samo, če je to v otrokovo korist. Sorodnik, ki je pripravljen prevzeti starševsko skrb, mora izpolnjevati pogoja starostne razlike in primernih osebnih lastnosti, ki sta sicer predpisana za posvojitelje.1 Za sorodnika, kateremu lahko sodišče podeli starševsko skrb, šteje samo sorodnik, ki ga kot takega opredeljuje DZ. Sorodnik po DZ je oseba, ki je z otrokom v sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena2 ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Na tej podlagi lahko sodišče podeli starševsko skrb dedu za vnuka ali vnukinjo, babici za vnuka ali vnukinjo, bratu ali sestri za svojega brata ali sestro, teti ali stricu za nečaka ali nečakinjo, nečaku ali nečakinji za svojo precej mlajšo teto ali strica, bratrancu ali sestrični za svojega bratranca ali sestrično, sorodniku za bratove ali sestrine vnuke. Določba, po kateri je sorodnik samo oseba v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, velja tudi v razmerju polsorodstva (na primer med polbrati in polsestrami).

Preberi več

Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

20. dec
Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlagatelj novele KZ-1E se je od te rešitve odvrnil in se vrnil h konceptu stranske kazni, pri čemer je upošteval Direktivo 2004/38/ES, ki določa posebne pogoje za izrek te stranske kazni državljanom Evropske unije in njihovim družinskim članom.1 Predlagatelj je te pogoje predvidel univerzalno, torej za vse storilce kaznivih dejanj ne glede na državljanstvo. Izgon tujca iz države se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (dopolnjeni tretji odstavek 44. člena KZ-1). 

Preberi več

Razlogi za odvzem starševske skrbi

6. dec
Razlogi za odvzem starševske skrbi

Odvzem starševske skrbi je najtežji poseg v pravice staršev. V DZ je urejen podobno kot odvzem roditeljske pravice v ZZZDR. Sodišče odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bodo starši lahko ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Zakonodajalec predpostavlja, da take okoliščine obstajajo, če so starši hudo kršili obveznosti ali zlorabili pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, če so otroka zapustili ali s svojim ravnanjem očitno pokazali, da ne bodo skrbeli zanj. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema.

Preberi več

Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

22. nov
Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

Kljub načelni redundantnosti vsebine četrtega odstavka 187. člena KZ-1 (Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu) naj ne bo odveč opozorilo, da posebna slovenska zakonodaja (s področja zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog), ki naj bi urejala programe nadzorovane uporabe droge v smislu obravnavane inkriminacije, nudi le zelo pomanjkljivo, tako rekoč povsem trhlo ogrodje za izključevanje protipravnosti na primer vzpostavljanja in obratovanja tako imenovanih varnih sob za uživanje prepovedanih drog kot organizirane oblike zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog.

Preberi več

Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

19. jul
Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Preberi več

O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

24. maj
 O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju. Predstavile se bodo aktualne teme in vprašanja, ki so prisotna na tem področju. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom.

Na prvi od dveh vzporednih sekcij bodo obravnavana aktualna vprašanja upravnega postopka, torej predvsem tista, ki jih je v splošnem in posebnih upravnih postopkih prinesel razvoj pravne znanosti in sodne prakse.

Eno takih aktualnih vprašanj so denimo procesne predpostavke. Ta v procesnem pravu zagotavljajo ekonomičnost postopka, a povzroča njihovo nepremišljeno širjenje v konkretnih upravnih zadevah nasprotne učinke. Formalni preizkus se tako približuje vsebinskemu, kar postavlja pod vprašaj osnovne procesne pravice strank in celoten ugotovitveni ter dokazni postopek. Nekritično postavljanje formalnih zahtev ustvarja idealno podlago za (tudi upravičene) pomisleke o zbirokratiziranosti uprave, za katero je forma pomembnejša kot vsebina.

Preberi več

S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

10. maj
S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

Glavna cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola sta povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti ter s podeljevanjem dovoljenj regulirati omejeno možnost točenja pijač z omejeno vsebnostjo alkohola na športnih prireditvah. Tako naj bi se preprečila nelegalen vnos in čezmerno uživanje alkoholnih pijač na javnih prireditvah. Novost, ki jo prinaša predlog, je omejevanje organizatorjev z dovoljenjem, ki ga bodo lahko izgubili, če ne bodo upoštevali zakonodaje.

Predlagatelji zagovarjajo prepričanje, da športna prireditev ne bi smela biti zgolj prihod na prireditveni prostor, parkiranje, nakup vstopnice, ogled tekme in odhod, temveč naj bi bila družabni dogodek, namenjen srečevanju in kakovostnemu preživljanju prostega časa. S ponudbo hrane in pijače naj bi se obiskovalci tekem torej dalj časa zadržali na območju prireditve, poleg tega pa bi tekme s temi spremembami pridobile tiste gledalce, ki se sedaj raje odločajo za ogled prireditev v bližnjih lokalih ali doma.

Preberi več

Uvedba državnega odvetništva

29. mar
Uvedba državnega odvetništva

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona, so ustanovitev državnega odvetništva kot posebnega državnega organa, preimenovanje državnih pravobranilcev v državne odvetnike, ki bodo javni uslužbenci, ustanovitev neodvisne komisije za presojo ustreznosti kandidatov, ustreznejša določitev subjektov zastopanja, tj. države in državnih organov, pred sodišči v Republiki Sloveniji, predvideva ustreznejšo ureditev zastopanja pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, ki ju zaradi dveh različnih vidikov zastopanja ureja ločeno.
Predlog zakona ne nazadnje predvideva tudi podrobnejšo opredelitev postopka mirne rešitve spora. Upoštevanje le-tega v predhodnem postopku je tako pogoj za uvedbo pravnega ali drugega postopka, sicer se tožba zavrže. V predlogu zakona je poudarjena tudi svetovalna funkcija, ki naj bi bistveno prispevala k preprečitvi konfliktih situacij še pred uvedbo sodnih in drugih postopkov. V posamezni zadevi sme državni odvetnik k sodelovanju pritegniti tudi zunanje strokovnjake, če potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj ter ko oceni, da bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.

Preberi več

Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

1. mar
Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

Temeljna problema, ki ju ureja (rešuje) Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), sta upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki do njegove uveljavite nista bili primerno urejeni, zaradi česar je ta lastnina postajala »mrtva«; to označujemo kot »izvirni greh« agrarnih skupnosti. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) iz leta 1994 je vrnitev podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti uredil tako, da je premoženje vrnil neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oziroma skupni lastniki tega premoženja.

Preberi več

Pravdni postopki sedaj racionalnejši

1. mar
Pravdni postopki sedaj racionalnejši

Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sledijo potrebi po poenostavitvi, pospešitvi in večji prožnosti postopka ter tudi po poenotenju sodne prakse. Neposredno se zagotavlja pravica do poštenega in javnega sojenja, kar pripomore k povečanju zaupanja splošne in strokovne javnosti v sodstvo preko večje legitimnosti sodnih odločb. Med cilji pa sprememba zakona predvideva tudi omejitev dostopa do Vrhovnega sodišča na tiste primere, ki zaslužijo pozornost in preverjanje najvišje sodne instance, sicer pa teži h koncentraciji postopka na prvi stopnji, k čemur bosta pripomogla tudi program vodenja postopka in časovni načrt njegovega poteka. Predlagane so še rešitve, ki bodo preko mediacije pripeljale do večjega števila sodnih poravnav in s tem sporazumnih rešitev sporov.

Preberi več

Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

31. jan
Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

Temeljna funkcija zemljiške knjige je zagotavljati publiciteto lastninske in drugih stvarnih pravic. Zato se te v skladu z vpisnim načelom pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivno naravo. Vpisno načelo in načelo javnosti predvsem varujeta pravni promet, to je tretje pridobitelje pravic na nepremičninah, ki lahko na primer pred nakupom nepremičnine ali podelitvijo hipotekarnega kredita preverijo pravno stanje nepremičnine. Podobno velja za neplačane upnike lastnika nepremičnine, ki se na podlagi pravnega stanja nepremičnine odločajo, ali bodo predlagali izvršbo na to nepremičnino ali pa bodo zaradi pravic tretjih z boljšim vrstnim redom raje posegli po drugih sredstvih izvršbe.

Preberi več

Odstop terjatev v zavarovanje

18. jan
Odstop terjatev v zavarovanje

SPZ1 je v poglavju o prenosu v zavarovanje uredil poleg prenosa lastninske pravice v zavarovanje tudi odstop terjatve v zavarovanje.
Po izrecni določbi prvega odstavka 207. člena SPZ je odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni dogovorjeno drugače, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Tudi za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določbe o odstopu terjatve (drugi odstavek 207. člena SPZ). Določbi OZ2 in SPZ se ne podvajata.

Preberi več

Plače in druge spremembe v javnem sektorju

4. jan
Plače in druge spremembe v javnem sektorju

Poglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Preberi več

Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

7. dec
Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico.1 Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. novembra 2016, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2016.

V Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
V Ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

 

Preberi več

Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

12. okt
Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

Z zadnjo spremembo Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 30/16 z dne 25. aprila 2016), ki se bo začela uporabljati 10. novembra 2016, se bo pri odločanju o taksnih ugodnostih, materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavljal glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Preberi več

Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

14. sep
Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

Novela ZP-1J, sprejeta letos spomladi (Uradni list RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016), je od sprejetja Zakona o prekrških (ZP-1) v letu 2003 že deseta po vrsti, prinaša pa spremembe in dopolnitve v več kot 40 členih zakona.

Posega tako v materialnopravne kot procesnopravne določbe zakona, spremenjene določbe pa se bodo v večini začele uporabljati 6. novembra 2016.

In katere so bistvene novosti zakona po sprejetju ZP-1J?

Preberi več

Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

17. feb
Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

Konec leta 2013 je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj s še tremi odvetniškimi pisarnami na Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložila ustavno pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh zakonov.
Ustavno sodišče je tako z
odločbo št. U-I-115/14 Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo (1. točka izreka), in državnemu zboru naložilo, da mora z odločbo ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu namreč ne urejata posebnosti preiskovalnih dejanj pri odvetniku na način, ki bi preprečil nedopustne posege v odvetniško zasebnost, zato sta v neskladju s 35. členom, prvim odstavkom 36. člena in prvim odstavkom 37. člena ustave. Ker odvetniku in predstavniku odvetniške zbornice ne dajeta učinkovitega pravnega sredstva zoper sodne odredbe, na podlagi katerih se izvajajo preiskovalna dejanja, in zoper odločitve sodišč o obsegu podatkov, v katere je mogoče vpogledati ter jih je mogoče zaseči in preiskati v odvetniški pisarni, sta v neskladju tudi s 25. členom ustave.
Ker izpodbijana zakonodaja ne omogoča sodne kontrole odločitve policije o vpogledu, zasegu in preiskavi teh podatkov, je v neskladju tudi s prvim odstavkom 23. člena ustave. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je ustavno sodišče določilo način izvršitve sprejete odločbe. Z njim vzpostavlja minimalna jamstva ureditve preiskovalnih dejanj, kadar se opravljajo pri odvetniku.

Preberi več

Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

20. jan
Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. oktobra lani v Uradnem listu RS objavilo javni razpis za sofinanciranje operacije »celostna prometna strategija«, CPS, ki se bo izvajala v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Poleg vseh preostalih zahtev, ki jih določa ministrstvo za infrastrukturo, je med drugim v razpisni dokumentaciji določeno, da mora upravičenec (občina, ki kandidira za pridobitev sredstev) najkasneje v osmih (8) dneh od podpisa pogodbe z ministrstvom objaviti javno naročilo za izdelavo CPS.

Ker se predvideva, da bo ministrstvo za infrastrukturo odločbo in pogodbo o sofinanciranju potrjenim upravičencem poslalo v prihajajočem obdobju, je skladno z zgoraj opredeljeno zahtevo in terminsko določenim rokom za objavo javnega naročila za izbiro izdelovalca CPS na portalu javnih naročil nujno potrebno, da upravičenci pravočasno pripravijo celotno dokumentacijo, kot jo za postopke javnih naročil zahteva relevantna zakonodaja. Pri tem pa sta bistvenega pomena tudi opredelitev dokumentacije in definiranje predmeta javnega naročila.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

14. okt
Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

V Uradnem listu RS, št. 54/15 z dne 20. julija 2015, je bila objavljena že šesta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F).

Novela prinaša več pomembnih rešitev, ki naj bi po eni strani zagotavljale učinkovito izvrševanje izrečenih kazni, zmanjšale administrativne ovire in poenostavile postopke, in to predvsem z zmanjševanjem števila upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, pri tem pa naj bi po drugi strani obdržale raven pravic obsojencev in drugače uredile posamezne postopke, ki so v praksi omogočali zlorabe.

Tako novela spreminja pogoje za prestajanje kazni zapora ob koncu tedna in zaostruje pogoje za odložitev izvršitve kazni iz zdravstvenih razlogov, saj je mogoče po novem odložiti izvršitev kazni le še v primeru, če obsojenec kazni ne more nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.

Preberi več

Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

30. sep
Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

V Uradnem listu RS, št. 55/15 z dne 24. julija 2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki prinaša številne spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah. Med drugim je novela ZGD-1I posegla tudi na področje splošnih pravil računovodenja, in sicer z določbo, da morajo slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU1  (v nadaljevanju direktiva) in da v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP); prav tako ne smejo biti v nasprotju z ZGD-1 in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

V skladu z ZGD-1 podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih računovodskih standardov, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim osebam, da k osnutku SRS podajo mnenje. Ko Slovenski inštitut za revizijo prejme obe soglasji, ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Preberi več