Kategorije obveznosti iz obligacijskega razmerja

21. dec.
Kategorije obveznosti iz obligacijskega razmerja

V pogodbenih obligacijskih razmerjih lahko razlikujemo glavne obveznosti, ki so značilne za posamezen pogodbeni tip in ki praviloma tvorijo povezavo vzajemnosti (sinalagme) med strankama, prek njih pa se uresničuje glavni pogodbeni interes (npr. pri prodajni pogodbi: obveznost izročitve stvari v skladu s pogodbo in obveznost plačila kupnine), ter stranske obveznosti, ki so načeloma manjšega pomena (npr. pri prodajni pogodbi obveznost zagotovitve ustrezne embalaže).1 Med stranskimi obveznostmi so nekatere povezane z izpolnitvijo pogodbe in je z njihovo kršitvijo je prizadet izpolnitveni interes, druge pa so namenjene varstvu pravnih dobrin sopogodbenika zunaj področja izpolnitve pogodbe, z njihovo kršitvijo pa je prizadet interes integritete. Stranske obveznosti lahko določita stranki ali zakon. Posamezne terjatve iz obligacijskega razmerja lahko upnik prenaša s cesijo, za prenos celotnega pogodbenega položaja pa je potrebno soglasje sopogodbenice (prenos pogodbe).2

Preberi več

Kakšna je razlika med pisno in elektronsko obliko zapisa oporoke?

20. dec.
Kakšna je razlika med pisno in elektronsko obliko zapisa oporoke?

V številnih pravnih poslih se zahteva, da se razmerje med strankami uredi v pisni obliki oziroma da je dokument sestavljen v pisni obliki.1 S pojavom elektronskih naprav so se razširili zapisi, ki ne obstajajo v fizični obliki, ampak je njihovo vsebino mogoče brati le prek ekrana teh naprav. Odpira se vprašanje, če se tipkanje na računalnik ne šteje za pisanje, kako ga potem lahko kvalificiramo. Na področju dedovanja se je tako pojavila dilema, ali je elektronsko oporoko mogoče umestiti pod pojem pisne oblike ali pa gre za povsem nov način zapisa, ki zahteva drugačno obravnavo.

Preberi več

Javna naročila v luči novele ZOPNN-F: pogodbene kazni in roki v času naravnih nesreč

30. avg.
Javna naročila v luči novele ZOPNN-F: pogodbene kazni in roki v času naravnih nesreč

Državni zbor je 9. avgusta 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F),1 s katerim ureja interventne ukrepe za odpravo posledic poplav v avgustu 2023.

Zakon med drugim posega tudi na področje izvajanja javnonaročniških pogodb, in sicer v 56. členu zakon posega na področje uveljavljanja pogodbene kazni za primer zamude in podaljšanja pogodbeno dogovorjenih rokov.

Preberi več

Kaj je model? Ali varuje tudi polnilo v piškotu?

7. jun.
Kaj je model? Ali varuje tudi polnilo v piškotu?

Pod pojmom model si je mogoče predstavljati marsikaj. V SSKJ najdemo za ta pojem naslednje razlage: posoda za peko kruha; predmet, ki je izdelan za ponazoritev oziroma prikaz; subjekt, ki se ukvarja s tem, da se daje na razpolago za upodabljanje; ustaljena oblika česa; industrijski izdelek določenih oblik ali lastnosti; votla priprava.1 V tem prispevku si pod tem pojmom pravzaprav ne predstavljamo nič od tega, ampak pravico intelektualne lastnine, ki varuje videz izdelka in je urejena v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1).2 Ta pravica je v EU predmet harmonizacije.3 Pogoj za njeno veljavnost je med drugim tudi individualna narava4 videza izdelka.

Preberi več

ZVOP-2 je začel veljati 26. januarja 2023 – kakšne pomembne novosti prinaša?

5. apr.
ZVOP-2 je začel veljati 26. januarja 2023 – kakšne pomembne novosti prinaša?

Po velikem »preplahu«, ki ga je med upravljavci in obdelovalci osebnih podatkov leta 2018 sprožila Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR),1 so številna podjetja nekoliko umirila svoje delo na tem področju. Brez lokalnega predpisa, ki bi nadomestil tedanji Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)2 in v naš pravni red (med drugim) ustrezno prenesel upravne globe, predpisane z GDPR,3 Informacijski pooblaščenec RS (IPRS) kot nadzorni organ namreč ni imel pristojnosti izrekati enormnih glob, ki so bile večinoma glavna motivacija za usklajevanje poslovanja s predpisi.

Preberi več

Zavezanci v inšpekcijskem nadzoru po Gradbenem zakonu (GZ-1)

8. mar.
Zavezanci v inšpekcijskem nadzoru po Gradbenem zakonu (GZ-1)

Junija lani se je začel uporabljati nov Gradbeni zakon (GZ-1).1 Ta zakon prinaša več domnevnih prednosti, kot je navajalo ministrstvo oziroma vlada kot predlagateljica leta 2021, hkrati pa se že med sprejemom in po njem kažejo nekatera odprta vprašanja, ki jih zakon ni rešil ali dodatno vnaša dileme v njihovo razlago. Eno takih spornih vprašanj je institut inšpekcijskega zavezanca, tj. stranke, zoper katero teče inšpekcijski nadzor, ki ga izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Preberi več

Z uspešno registracijo blagovne znamke se naše delo šele dobro začne

11. jan.
Z uspešno registracijo blagovne znamke se naše delo šele dobro začne

Zavedanje o pomenu registracije blagovne znamke je v Sloveniji na visoki ravni. Družbe se večinoma zavedajo pomena intelektualne lastnine in ena prvih, na katero posamezniki pomislijo ob tem pojmu, je prav blagovna znamka. Na splošno pa opažamo prepričanje, da je pri blagovnih znamkah pomembno samo, da sta izbrana zapomnljivo ime ali logotip, manj pozornosti pa se namenja postopkom pred registracijo in še zlasti pomenu aktivnega ravnanja po uspešni registraciji.

Preberi več

Novela KZ-1, drugič

17. nov.
Novela KZ-1, drugič

V eni izmed prejšnjih številk e-biltena smo za vas pripravili povzetek sprememb predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (»Novela KZ-1«), v katerem smo se osredotočili predvsem na uskladitve z akti mednarodnega prava in prava Evropske unije. Tokrat pa lahko preberete več o spremembah in dopolnitvah, ki jih je predlagatelj dodal na podlagi predlogov državnih organov, ki so nastali predvsem na podlagi uporabe relevantnih določb trenutno veljavnega Kazenskega zakonika (»KZ-1«) v praksi.

Preberi več

Katere novosti in spremembe prinaša novela ZJN-3B?

23. sep.
Katere novosti in spremembe prinaša novela ZJN-3B?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: novela ZJN-3B), ki je bil 23. 7. 2021 objavljen v Uradnem listu RS, št. 121/12, se bo začel uporabljati 1. januarja 2022 in prinaša več novosti in sprememb, posamezne institute pa ukinja.

Preberi več

Katere so pogodbe po OZ, s katerimi se prenaša lastninska pravica?

23. sep.
Katere so pogodbe po OZ, s katerimi se prenaša lastninska pravica?

Prodajna pogodba (435–527. člen OZ): »S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino« (prvi odstavek 435. člena OZ). Gre za dvostransko obvezno, komutativno in odplačno pogodbo, katere bistveni sestavini sta izročitev stvari, ki je predmet prodaje, in plačilo kupnine. Odsotnost ene ali druge bistvene sestavine pomeni, da pogodba ni nastala.

Preberi več

Bo pojem dolgotrajne oskrbe naposled dobil svoje mesto v zakonu?

28. jul.
Bo pojem dolgotrajne oskrbe naposled dobil svoje mesto v zakonu?

Enotna definicija dolgotrajne oskrbe

Ena od najbolj v nebo vpijočih novosti predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi (v nadaljevanju: predlog zakona), ki ga je Vlada RS vložila v zakonodajni postopek, je ravno enotna definicija pojma dolgotrajna oskrba,1 ki izhaja iz 1. člena. Pri tem se je predlagatelj oprl na definicije, ki jih uporabljajo mednarodne organizacije (WHO, OECD, Evropska komisija), s čimer naj bi tudi bila olajšana poročanja mednarodnim organizacijam, prav tako pa tudi primerjave ureditve in spremljanje izvajanja ukrepov.

Preberi več

Spremembe v položaju državnega tožilca po noveli ZKP-O

5. maj
Spremembe v položaju državnega tožilca po noveli ZKP-O

Državni zbor je konec lanskega leta sprejel že 15. novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O), ki je začela veljati 13. januarja letos, večina njenih določb pa se začne uporabljati 13. maja. Ne glede na to, da ta novela ni tako obsežna kot novela ZKP-N, pa so z njo kljub temu uveljavljene številne pomembne spremembe, med katerimi so tudi spremembe, ki posegajo v položaj državnega tožilca. Glavno vodilo zakonodajalca pri sprejemanju teh sprememb je bilo zagotoviti, da bi bil potek kazenskega postopka še hitrejši in učinkovitejši, s čimer se spoštuje tudi pravica udeležencev kazenskega postopka oziroma obdolženca in oškodovanca do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K

10. mar.
Kaj prinaša novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K

Novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K,  sprejeta 27. januarja 2021, prinaša številne novosti v delovanju gospodarskih subjektov. Primarni cilj novele je bil tudi tokrat uskladitev z evropskim pravom družb, ki se nenehno spreminja oziroma nadgrajuje. Z najnovejšo novelo je bil ZGD-1 usklajen z Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev.

Ob tem pa so bila urejena še številna druga vprašanja, ki niso neposredno povezana z implementacijo.

Preberi več

V veljavo je stopil novi, osmi protikoronski paket pomoči

10. feb.
V veljavo je stopil novi, osmi protikoronski paket pomoči

V petek, 5. februarja 2021, je začel veljati Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-191 (v nadaljevanju: PKP 8), ki podaljšuje določene ukrepe iz prejšnjega protikoronskega paketa in uvaja nekatere nove ukrepe, predvsem s področja socialne varnosti.

 

Preberi več

Kaj prinašajo nove Posebne gradbene uzance 2020?

16. dec.
Kaj prinašajo nove Posebne gradbene uzance 2020?

Slovensko gradbeno pravo je bogatejše za Nove Posebne gradbene uzance (PGU 2020), ki bodo nadomestile stare uzance, sprejete v Jugoslaviji leta 1977. Starejša pravna teorija uzance opredeljuje kot kodificirane poslovne običaje, sodobnejša pa kot podrobna pravila ožjega poslovnega kroga, ki jih ne sprejme zakonodajalec, temveč najpogosteje združenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke).1

Preberi več

Kateri so pogoji za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov?

8. jul.
Kateri so pogoji za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov?

Pogoje za imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov določajo drugi do sedmi odstavek 37. člena GDPR. Pri tem je seveda najpomembnejši peti odstavek, saj ta določa lastnosti osebe, ki je pooblaščena oseba za varstvo podatkov. Te so:
– poklicne odlike na področju varstva osebnih podatkov,
– zlasti strokovno znanje o zakonodaji in praksi na področju varstva osebnih podatkov, in
– zmožnost za izpolnjevanje nalog po 39. členu GDPR.

Preberi več

Zakon o splošnem upravnem postopku in dejavniki, ki vplivajo na njegovo izvrševanje – ob novem komentarju zakona

27. maj
Zakon o splošnem upravnem postopku in dejavniki, ki vplivajo na njegovo izvrševanje – ob novem komentarju zakona

Ob izidu težko pričakovanega prvega dela novega komentarja Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je treba izpostaviti tudi določena vprašanja, ki jih ta zakon ne rešuje in se zato z odgovori nanje v komentarju bralec ne bo srečal. Ker pa neposredno vplivajo na izvrševanje samega upravnega postopka, jih želim kot eden od urednikov novega dela posebej osvetliti.

Preberi več

Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih

4. mar.
Vrhovno sodišče že šestič o kreditih v švicarskih frankih

Vrhovno sodišče RS je s sodbo1 z dne 23. januarja 2020 ponovno pritrdilo stališču banke, ki je po besedah Vrhovnega sodišča RS ravnala v skladu z zahtevo dobre vere in ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. 

Ustrezno izpolnjena pojasnilna dolžnost banke

Vrhovno sodišče RS je opozorilo, da je od povprečno obveščenega, razumno pozornega in preudarnega potrošnika mogoče pričakovati, da se zaveda, da se kredit v evrih razlikuje od kredita v švicarskih frankih predvsem zaradi prevzema valutnega tveganja in da se razmerje med evrom in švicarskim frankom lahko spremeni.

Preberi več

Zaposlovanje na črno po KZ-1

22. jan.
Zaposlovanje na črno po KZ-1

Evropska komisija z izrazom »neprijavljeno delo« poimenuje »vsako neplačano dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem«.1 To pomeni, da delo ni prijavljeno davčnim organom ali nosilcem socialnega zavarovanja ali ni prijavljeno za namene delovnopravnega varstva. Tako problematiko je obravnavala tudi Mednarodna organizacija dela, ki je za podobne pojave uporabljala različne pojme. To po eni strani kaže na dejstvo, da se s temi vprašanji ukvarjajo tudi na mednarodni ravni, po drugi strani pa tudi dejstvo, da se za podobne pojave uporablja različno izrazje. Pomembno je, da je treba kljub temu pri inkriminaciji v 199. členu KZ-1 dosledno razlikovati dva pojma, ki ju kot različna opredeljuje Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), in sicer delo na črno in zaposlovanje na črno.

Preberi več

Povzetek s seminarja o Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela KZ-1

2. okt.
Povzetek s seminarja o Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela KZ-1

V sredini septembra je potekal osrednji kazenskopravni dogodek leta. Na dvodnevnem seminarju z naslovom »Posebni del KZ-1: Od spolnih deliktov do gospodarskih kaznivih dejanj v teoriji in praksi« v prostorih družbe Uradni list Republike Slovenije so bila obravnavana nekatera od najzahtevnejših dogmatičnih vprašanj, s katerimi so se srečali avtorji pri pisanju prvega vseobsežnega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1).

Preberi več

Volitve so po organizacijski plati povsem primerljive z naravno nesrečo

20. jun.
Volitve so po organizacijski plati povsem primerljive z naravno nesrečo

Zagotovo ste že slišali za prispodobo, ki volitve primerja z naravno nesrečo. V dobesednem pomenu, ne v prenesenem: nikoli ni ob neki aktivnosti hkrati angažiranih toliko ljudi v tako časovno strnjenem obdobju. Za množico sodelujočih v volilnem procesu je pričujoča publikacija izvrsten praktičen priročnik publikacija Lokalne volitve 2018, ki poljudno in pregledno pojasni namen zakonodajalca, ki je lokalne volitve uredil s sicer strokovno zahtevnim predpisom.

Lokalne volitve so po svoji naravi precej bolj organizacijsko in vsebinsko zahtevne od državnih, saj se v 212 občinah lahko zgodi kar enajst različnih kombinacij volilnih sistemov in izračunov mandatov. Od najpreprostejšega primera, ko je občina ena volilna enota, nima ožjih delov občin in tam ne prebivajo pripadniki narodnih ali romske skupnosti, pa do takšnega, kjer v eni občini v več volilnih enotah volijo članice in člane občinskega sveta, članice in člane svetov ožjih delov občine pa predstavnika madžarske narodne skupnosti in pripadnika romske skupnosti. Ko ob bok spolnim kvotam in zadrgi postavimo še preferenčne glasove in tujce z volilno pravico, je mera polna.

Preberi več

Uredba o upravnem poslovanju

20. jun.
Uredba o upravnem poslovanju

Z novo Uredbo o upravnem poslovanju, ki je začela veljati 17. aprila 2018, so deloma dopolnjena ali spremenjena uveljavljena pravila in standardi dolžnega poslovanja upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil s strankami, njihovo poslovanje z dokumentarnim gradivom, opravljanje z zgradbami, prostori, opremo, zagotavljanje varnosti idr.

Eden od ciljev nove uredbe je bil vzpostaviti normativne pogoje za celovito elektronsko poslovanje tako znotraj posameznih organov javne uprave kot tudi med omenjenimi organi in v največji meri tudi v razmerju do uporabnikov storitev. Uredba odločneje, kot je veljalo do sedaj, uvaja brezpapirno poslovanje. Ob načelni usmeritvi, da organi med seboj praviloma poslujejo le z dokumenti v elektronski obliki, je omogočeno pretvarjanje dokumentov iz fizične v elektronsko obliko in obratno. Izvorna fizična oblika dokumenta ni več ovira za nadaljnje elektronsko poslovanje, če to omogočajo tehnične možnosti.

Organ lahko dokument v fizični obliki s skeniranjem pretvori v elektronsko obliko in z njim posluje elektronsko. Hkrati lahko dokument, ki je pri organu nastal v elektronski obliki, pretvori v fizično obliko, če na primer naslovnik nima ustreznega elektronskega naslova. S pravilno potrditvijo kopije je dokumentu priznana dokazna vrednost, ki je v veliki meri primerljiva z izvirnikom. To bo omogočilo enostavnejše in bolj ekonomično poslovanje z dokumentarnim gradivom, saj bodo organi lahko poslovali in hranili le dokumente v elektronski obliki.

Preberi več

Poznate zgodovino zemljiške knjige?

6. jun.
Poznate zgodovino zemljiške knjige?

V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.

Publiciteta se je zagotavljala s pričami, ki so bile praviloma lastniki sosednjih nepremičnin. V primeru spora so priče lahko potrdile, da je bil opravljen konkretni pravni posel v korist pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini. Pri in iure cessio so sodelovali predstavniki javne oblasti. V tem primeru se je lastnina na nepremičnini prenašala v posebnem postopku, ki se je začel kot spor o lastnini na nepremičnini. Pridobitelj je v tem postopku postavil nasproti odtujitelju vindikacijski zahtevek, pri čemer je slednji priznal utemeljenost tega zahtevka. Nato pa je pretor odločil, da je nepremičnina last pridobitelja in jo dosodil njemu (addictio). V poznejših obdobjih rimskega prava so ustne dogovore o prenosu lastninske pravice na nepremičninah nadomestili pisni pravni posli, ki so morali biti overjeni ali pa so morale pri njih prisostvovati priče ipd.1

Preberi več

Zakon o javnem naročanju

23. maj
Zakon o javnem naročanju

Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem1 (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3)2 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.3 Že njegova uvodna določba o predmetu urejanja hipoma razkrije, da gre za zakon, ki tako ali drugače zadeva številčno in hkrati heterogeno množico oseb,4 med katerimi je tudi veliko bralcev revije Pravna praksa. ZJN-3 je zadnji v nizu slovenskih sistemskih zakonov o postopkih javnega naročanja, ki so se zvrstili v manj kot dveh desetletjih,5 dinamiko na tem področju pa še dodatno razkrivajo številne novele njegovih predhodnikov.6 Seveda pa je večina sprememb posledica prava Evropske unije (EU), pod vplivom katerega je nastal tudi ZJN-3, ki je pričakovano, tako kot njegovi predhodniki, reformen, obsežen in kompleksen zakon. Žal pa je svojim predhodnikom podoben tudi v tem, da je preveč, mestoma celo "suženjsko", prevzel besedilo direktiv, ki jih prenaša v pravni sistem Republike Slovenije, kar pa je v ZJN-3 še bolj opazno, ker je zakonodajalec splošna in posebna sektorska pravila, ki so zajeta v različnih direktivah,7 implementiral v enem zakonu. ZJN-3 bi bil že brez teh pomanjkljivosti zahteven za razlago in uporabo, zato je v tej zvezi dobrodošla pomoč vseh vrst, še posebej v obliki komentarja.

Preberi več

Civilno medicinsko pravo

23. maj
Civilno medicinsko pravo

Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj.

Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.

Preberi več

Razveza zakonske zveze na tožbo

9. maj
Razveza zakonske zveze na tožbo

Zakonca, ki imata skupne otroke, nad katerimi imata starševsko skrb, se po DZ, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.1 Predhodno svetovanje se podobno kot nekdaj svetovalni razgovor ne izvede, če je eden od zakoncev nerazsoden, neznanega prebivališča, pogrešan ali če eden ali oba zakonca živita v tujini. Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev. Center za socialno delo povabi stranki na predhodno svetovanje v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje. O opravljenem predhodnem svetovanju naredi zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta se razgovora udeležila zakonca, ki nameravata vložiti predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze (prvi in drugi odstavek 204. člena DZ).

Preberi več

Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

25. apr.
Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo se nanaša na roke za vložitev zahtevka za revizijo, ki so urejeni v 25. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17, v nadaljevanju: ZPVPJN). V tem 25. členu so določeni roki, v katerih je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, na njihovi presoji pa tudi temelji ena od več procesnih predpostavk za uspešnost vloženega zahtevka za revizijo, to je pravočasnost.

Preberi več

Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

10. apr.
Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

Investitorjeva obveznost imenovanja nadzornika, ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov, je predpisana v javnem interesu, in sicer v Gradbenem zakonu (GZ).1 V tem zakonu so glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) naloge nadzornika podrobneje opredeljene in nadzornik ima po novem več pooblastil v zvezi z izvajanjem gradnje. Ena od novosti je, da lahko nadzornik ali vodja nadzora ustavita gradnjo, gradnjo pa mora v primeru zamenjave vodje nadzora ustaviti tudi naročnik.

Preberi več

Sredi leta se začne uporabljati novi Gradbeni zakon

28. mar.
Sredi leta se začne uporabljati novi Gradbeni zakon

Gradbeni zakon je začel veljati 17. novembra 2017, vendar se začne uporabljati šele 1. junija 2018. Z dnem uveljavitve zakona je bilo tako omogočeno sprejemanje podzakonskih aktov, potrebnih za njegovo izvajanje, obenem pa je že v času do začetka njegove uporabe mogoče tudi njegovo morebitno spreminjanje.

Za odložitev začetka uporabe zakona se je zakonodajalec odločil, ker je potreben določen čas za prilagoditev spremembam, ki jih prinaša nova zakonodaja, vključno z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami, in ker je treba zagotoviti ustrezno dolgo obdobje, da se vsi deležniki v procesih graditve seznanijo z novostmi v zakonodaji.

Preberi več

Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

28. feb.
Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Vabimo vas na seminar, na katerem boste izvedeli, kako spremenjene postopke najenostavneje vpeljete v svojo organizacijo javnega naročanja. Namenjen je naročnikom, ki izvajajo javna naročila, in tudi ponudnikom, ki bodo morali oddajati elektronske ponudbe v postopkih javnega naročanja. 

Preberi več

Novi Gradbeni zakon

28. feb.
Novi Gradbeni zakon

V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.

Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).

Preberi več

Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

14. feb.
Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E)1 sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1).2 Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja. A ne glede na opustitev te "drastične" spremembe je novela KZ-1E prinesla kar nekaj novosti, zato je nadvse dobrodošlo celovito prečiščeno besedilo Kazenskega zakonika s prenovljenim stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška in dr. Sabine Zgaga, z okrepljenimi novostmi v besedilu in uvodnimi pojasnili profesorja dr. Matjaža Ambroža, združeno v knjigi Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E založbe Uradni list Republike Slovenije.3 Lepa dopolnitev je tudi besedilo Zakona o odgovornosti pravnih oseb (ZOPOKD),4 ki je zdaj že kar tradicionalen dodatek h knjigi.

Preberi več

Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

31. jan.
Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

V okviru napake v zdravljenju1 se postavlja vprašanje, ali je odgovornost zdravnika podana že v primeru objektivne kršitve pravil stroke ali pa mora biti podana tudi krivda zdravnika. Objektivna presoja kršitve pravil stroke je odločilna pri odgovoru na vprašanje protipravnosti ravnanja, vključitev oziroma izključitev subjektivnih elementov pa je pomembna za opredelitev narave odgovornosti: ali je odgovornost krivdna ali objektivna.

Prevladujoče je stališče, ki se zavzema za presojanje zdravnikove subjektivne odgovornosti. To so primeri, ko zdravnik ravna v nasprotju s pravili stroke, vendar mu glede tega ne moremo pripisati krivde (preutrujenost v izjemnih primerih, naravne nesreče, epidemije, vojna, neustrezna organizacija zdravstvene službe itd.).

Preberi več

Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

3. jan.
Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

DZ se je na kritiko ZZZDR, da morajo zakonske določbe omogočiti, da skrb staršev za otroka, zlasti takega, ki nima več živih staršev, nadomestijo člani razširjene družine, odzval z določbo o podelitvi starševske skrbi sorodniku (231. člen DZ).

Starševsko skrb lahko sodišče podeli samo sorodniku otroka, ki nima več živih staršev, in samo, če je to v otrokovo korist. Sorodnik, ki je pripravljen prevzeti starševsko skrb, mora izpolnjevati pogoja starostne razlike in primernih osebnih lastnosti, ki sta sicer predpisana za posvojitelje.1 Za sorodnika, kateremu lahko sodišče podeli starševsko skrb, šteje samo sorodnik, ki ga kot takega opredeljuje DZ. Sorodnik po DZ je oseba, ki je z otrokom v sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena2 ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Na tej podlagi lahko sodišče podeli starševsko skrb dedu za vnuka ali vnukinjo, babici za vnuka ali vnukinjo, bratu ali sestri za svojega brata ali sestro, teti ali stricu za nečaka ali nečakinjo, nečaku ali nečakinji za svojo precej mlajšo teto ali strica, bratrancu ali sestrični za svojega bratranca ali sestrično, sorodniku za bratove ali sestrine vnuke. Določba, po kateri je sorodnik samo oseba v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, velja tudi v razmerju polsorodstva (na primer med polbrati in polsestrami).

Preberi več

Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

20. dec.
Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlagatelj novele KZ-1E se je od te rešitve odvrnil in se vrnil h konceptu stranske kazni, pri čemer je upošteval Direktivo 2004/38/ES, ki določa posebne pogoje za izrek te stranske kazni državljanom Evropske unije in njihovim družinskim članom.1 Predlagatelj je te pogoje predvidel univerzalno, torej za vse storilce kaznivih dejanj ne glede na državljanstvo. Izgon tujca iz države se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (dopolnjeni tretji odstavek 44. člena KZ-1). 

Preberi več

Razlogi za odvzem starševske skrbi

6. dec.
Razlogi za odvzem starševske skrbi

Odvzem starševske skrbi je najtežji poseg v pravice staršev. V DZ je urejen podobno kot odvzem roditeljske pravice v ZZZDR. Sodišče odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bodo starši lahko ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Zakonodajalec predpostavlja, da take okoliščine obstajajo, če so starši hudo kršili obveznosti ali zlorabili pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, če so otroka zapustili ali s svojim ravnanjem očitno pokazali, da ne bodo skrbeli zanj. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema.

Preberi več

Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

22. nov.
Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

Kljub načelni redundantnosti vsebine četrtega odstavka 187. člena KZ-1 (Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu) naj ne bo odveč opozorilo, da posebna slovenska zakonodaja (s področja zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog), ki naj bi urejala programe nadzorovane uporabe droge v smislu obravnavane inkriminacije, nudi le zelo pomanjkljivo, tako rekoč povsem trhlo ogrodje za izključevanje protipravnosti na primer vzpostavljanja in obratovanja tako imenovanih varnih sob za uživanje prepovedanih drog kot organizirane oblike zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog.

Preberi več

Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

19. jul.
Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Preberi več

O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

24. maj
 O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju. Predstavile se bodo aktualne teme in vprašanja, ki so prisotna na tem področju. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom.

Na prvi od dveh vzporednih sekcij bodo obravnavana aktualna vprašanja upravnega postopka, torej predvsem tista, ki jih je v splošnem in posebnih upravnih postopkih prinesel razvoj pravne znanosti in sodne prakse.

Eno takih aktualnih vprašanj so denimo procesne predpostavke. Ta v procesnem pravu zagotavljajo ekonomičnost postopka, a povzroča njihovo nepremišljeno širjenje v konkretnih upravnih zadevah nasprotne učinke. Formalni preizkus se tako približuje vsebinskemu, kar postavlja pod vprašaj osnovne procesne pravice strank in celoten ugotovitveni ter dokazni postopek. Nekritično postavljanje formalnih zahtev ustvarja idealno podlago za (tudi upravičene) pomisleke o zbirokratiziranosti uprave, za katero je forma pomembnejša kot vsebina.

Preberi več

S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

10. maj
S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

Glavna cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola sta povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti ter s podeljevanjem dovoljenj regulirati omejeno možnost točenja pijač z omejeno vsebnostjo alkohola na športnih prireditvah. Tako naj bi se preprečila nelegalen vnos in čezmerno uživanje alkoholnih pijač na javnih prireditvah. Novost, ki jo prinaša predlog, je omejevanje organizatorjev z dovoljenjem, ki ga bodo lahko izgubili, če ne bodo upoštevali zakonodaje.

Predlagatelji zagovarjajo prepričanje, da športna prireditev ne bi smela biti zgolj prihod na prireditveni prostor, parkiranje, nakup vstopnice, ogled tekme in odhod, temveč naj bi bila družabni dogodek, namenjen srečevanju in kakovostnemu preživljanju prostega časa. S ponudbo hrane in pijače naj bi se obiskovalci tekem torej dalj časa zadržali na območju prireditve, poleg tega pa bi tekme s temi spremembami pridobile tiste gledalce, ki se sedaj raje odločajo za ogled prireditev v bližnjih lokalih ali doma.

Preberi več

Uvedba državnega odvetništva

29. mar.
Uvedba državnega odvetništva

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona, so ustanovitev državnega odvetništva kot posebnega državnega organa, preimenovanje državnih pravobranilcev v državne odvetnike, ki bodo javni uslužbenci, ustanovitev neodvisne komisije za presojo ustreznosti kandidatov, ustreznejša določitev subjektov zastopanja, tj. države in državnih organov, pred sodišči v Republiki Sloveniji, predvideva ustreznejšo ureditev zastopanja pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, ki ju zaradi dveh različnih vidikov zastopanja ureja ločeno.
Predlog zakona ne nazadnje predvideva tudi podrobnejšo opredelitev postopka mirne rešitve spora. Upoštevanje le-tega v predhodnem postopku je tako pogoj za uvedbo pravnega ali drugega postopka, sicer se tožba zavrže. V predlogu zakona je poudarjena tudi svetovalna funkcija, ki naj bi bistveno prispevala k preprečitvi konfliktih situacij še pred uvedbo sodnih in drugih postopkov. V posamezni zadevi sme državni odvetnik k sodelovanju pritegniti tudi zunanje strokovnjake, če potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj ter ko oceni, da bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.

Preberi več

Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

1. mar.
Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

Temeljna problema, ki ju ureja (rešuje) Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), sta upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki do njegove uveljavite nista bili primerno urejeni, zaradi česar je ta lastnina postajala »mrtva«; to označujemo kot »izvirni greh« agrarnih skupnosti. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) iz leta 1994 je vrnitev podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti uredil tako, da je premoženje vrnil neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oziroma skupni lastniki tega premoženja.

Preberi več

Pravdni postopki sedaj racionalnejši

1. mar.
Pravdni postopki sedaj racionalnejši

Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sledijo potrebi po poenostavitvi, pospešitvi in večji prožnosti postopka ter tudi po poenotenju sodne prakse. Neposredno se zagotavlja pravica do poštenega in javnega sojenja, kar pripomore k povečanju zaupanja splošne in strokovne javnosti v sodstvo preko večje legitimnosti sodnih odločb. Med cilji pa sprememba zakona predvideva tudi omejitev dostopa do Vrhovnega sodišča na tiste primere, ki zaslužijo pozornost in preverjanje najvišje sodne instance, sicer pa teži h koncentraciji postopka na prvi stopnji, k čemur bosta pripomogla tudi program vodenja postopka in časovni načrt njegovega poteka. Predlagane so še rešitve, ki bodo preko mediacije pripeljale do večjega števila sodnih poravnav in s tem sporazumnih rešitev sporov.

Preberi več

Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

31. jan.
Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

Temeljna funkcija zemljiške knjige je zagotavljati publiciteto lastninske in drugih stvarnih pravic. Zato se te v skladu z vpisnim načelom pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivno naravo. Vpisno načelo in načelo javnosti predvsem varujeta pravni promet, to je tretje pridobitelje pravic na nepremičninah, ki lahko na primer pred nakupom nepremičnine ali podelitvijo hipotekarnega kredita preverijo pravno stanje nepremičnine. Podobno velja za neplačane upnike lastnika nepremičnine, ki se na podlagi pravnega stanja nepremičnine odločajo, ali bodo predlagali izvršbo na to nepremičnino ali pa bodo zaradi pravic tretjih z boljšim vrstnim redom raje posegli po drugih sredstvih izvršbe.

Preberi več

Odstop terjatev v zavarovanje

18. jan.
Odstop terjatev v zavarovanje

SPZ1 je v poglavju o prenosu v zavarovanje uredil poleg prenosa lastninske pravice v zavarovanje tudi odstop terjatve v zavarovanje.
Po izrecni določbi prvega odstavka 207. člena SPZ je odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni dogovorjeno drugače, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Tudi za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določbe o odstopu terjatve (drugi odstavek 207. člena SPZ). Določbi OZ2 in SPZ se ne podvajata.

Preberi več

Plače in druge spremembe v javnem sektorju

4. jan.
Plače in druge spremembe v javnem sektorju

Poglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Preberi več

Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

7. dec.
Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico.1 Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. novembra 2016, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2016.

V Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
V Ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

 

Preberi več

Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

12. okt.
Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

Z zadnjo spremembo Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 30/16 z dne 25. aprila 2016), ki se bo začela uporabljati 10. novembra 2016, se bo pri odločanju o taksnih ugodnostih, materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavljal glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Preberi več

Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

14. sep.
Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

Novela ZP-1J, sprejeta letos spomladi (Uradni list RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016), je od sprejetja Zakona o prekrških (ZP-1) v letu 2003 že deseta po vrsti, prinaša pa spremembe in dopolnitve v več kot 40 členih zakona.

Posega tako v materialnopravne kot procesnopravne določbe zakona, spremenjene določbe pa se bodo v večini začele uporabljati 6. novembra 2016.

In katere so bistvene novosti zakona po sprejetju ZP-1J?

Preberi več

Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

17. feb.
Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

Konec leta 2013 je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj s še tremi odvetniškimi pisarnami na Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložila ustavno pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh zakonov.
Ustavno sodišče je tako z
odločbo št. U-I-115/14 Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo (1. točka izreka), in državnemu zboru naložilo, da mora z odločbo ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu namreč ne urejata posebnosti preiskovalnih dejanj pri odvetniku na način, ki bi preprečil nedopustne posege v odvetniško zasebnost, zato sta v neskladju s 35. členom, prvim odstavkom 36. člena in prvim odstavkom 37. člena ustave. Ker odvetniku in predstavniku odvetniške zbornice ne dajeta učinkovitega pravnega sredstva zoper sodne odredbe, na podlagi katerih se izvajajo preiskovalna dejanja, in zoper odločitve sodišč o obsegu podatkov, v katere je mogoče vpogledati ter jih je mogoče zaseči in preiskati v odvetniški pisarni, sta v neskladju tudi s 25. členom ustave.
Ker izpodbijana zakonodaja ne omogoča sodne kontrole odločitve policije o vpogledu, zasegu in preiskavi teh podatkov, je v neskladju tudi s prvim odstavkom 23. člena ustave. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je ustavno sodišče določilo način izvršitve sprejete odločbe. Z njim vzpostavlja minimalna jamstva ureditve preiskovalnih dejanj, kadar se opravljajo pri odvetniku.

Preberi več

Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

20. jan.
Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. oktobra lani v Uradnem listu RS objavilo javni razpis za sofinanciranje operacije »celostna prometna strategija«, CPS, ki se bo izvajala v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Poleg vseh preostalih zahtev, ki jih določa ministrstvo za infrastrukturo, je med drugim v razpisni dokumentaciji določeno, da mora upravičenec (občina, ki kandidira za pridobitev sredstev) najkasneje v osmih (8) dneh od podpisa pogodbe z ministrstvom objaviti javno naročilo za izdelavo CPS.

Ker se predvideva, da bo ministrstvo za infrastrukturo odločbo in pogodbo o sofinanciranju potrjenim upravičencem poslalo v prihajajočem obdobju, je skladno z zgoraj opredeljeno zahtevo in terminsko določenim rokom za objavo javnega naročila za izbiro izdelovalca CPS na portalu javnih naročil nujno potrebno, da upravičenci pravočasno pripravijo celotno dokumentacijo, kot jo za postopke javnih naročil zahteva relevantna zakonodaja. Pri tem pa sta bistvenega pomena tudi opredelitev dokumentacije in definiranje predmeta javnega naročila.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

14. okt.
Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

V Uradnem listu RS, št. 54/15 z dne 20. julija 2015, je bila objavljena že šesta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F).

Novela prinaša več pomembnih rešitev, ki naj bi po eni strani zagotavljale učinkovito izvrševanje izrečenih kazni, zmanjšale administrativne ovire in poenostavile postopke, in to predvsem z zmanjševanjem števila upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, pri tem pa naj bi po drugi strani obdržale raven pravic obsojencev in drugače uredile posamezne postopke, ki so v praksi omogočali zlorabe.

Tako novela spreminja pogoje za prestajanje kazni zapora ob koncu tedna in zaostruje pogoje za odložitev izvršitve kazni iz zdravstvenih razlogov, saj je mogoče po novem odložiti izvršitev kazni le še v primeru, če obsojenec kazni ne more nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.

Preberi več

Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

30. sep.
Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

V Uradnem listu RS, št. 55/15 z dne 24. julija 2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki prinaša številne spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah. Med drugim je novela ZGD-1I posegla tudi na področje splošnih pravil računovodenja, in sicer z določbo, da morajo slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU1  (v nadaljevanju direktiva) in da v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP); prav tako ne smejo biti v nasprotju z ZGD-1 in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

V skladu z ZGD-1 podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih računovodskih standardov, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim osebam, da k osnutku SRS podajo mnenje. Ko Slovenski inštitut za revizijo prejme obe soglasji, ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Preberi več
AAA Zlata odličnost
|