Volitve so po organizacijski plati povsem primerljive z naravno nesrečo

20. jun
Volitve so po organizacijski plati povsem primerljive z naravno nesrečo

Zagotovo ste že slišali za prispodobo, ki volitve primerja z naravno nesrečo. V dobesednem pomenu, ne v prenesenem: nikoli ni ob neki aktivnosti hkrati angažiranih toliko ljudi v tako časovno strnjenem obdobju. Za množico sodelujočih v volilnem procesu je pričujoča publikacija izvrsten praktičen priročnik publikacija Lokalne volitve 2018, ki poljudno in pregledno pojasni namen zakonodajalca, ki je lokalne volitve uredil s sicer strokovno zahtevnim predpisom.

Lokalne volitve so po svoji naravi precej bolj organizacijsko in vsebinsko zahtevne od državnih, saj se v 212 občinah lahko zgodi kar enajst različnih kombinacij volilnih sistemov in izračunov mandatov. Od najpreprostejšega primera, ko je občina ena volilna enota, nima ožjih delov občin in tam ne prebivajo pripadniki narodnih ali romske skupnosti, pa do takšnega, kjer v eni občini v več volilnih enotah volijo članice in člane občinskega sveta, članice in člane svetov ožjih delov občine pa predstavnika madžarske narodne skupnosti in pripadnika romske skupnosti. Ko ob bok spolnim kvotam in zadrgi postavimo še preferenčne glasove in tujce z volilno pravico, je mera polna.

Preberi več

Uredba o upravnem poslovanju

20. jun
Uredba o upravnem poslovanju

Z novo Uredbo o upravnem poslovanju, ki je začela veljati 17. aprila 2018, so deloma dopolnjena ali spremenjena uveljavljena pravila in standardi dolžnega poslovanja upravnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil s strankami, njihovo poslovanje z dokumentarnim gradivom, opravljanje z zgradbami, prostori, opremo, zagotavljanje varnosti idr.

Eden od ciljev nove uredbe je bil vzpostaviti normativne pogoje za celovito elektronsko poslovanje tako znotraj posameznih organov javne uprave kot tudi med omenjenimi organi in v največji meri tudi v razmerju do uporabnikov storitev. Uredba odločneje, kot je veljalo do sedaj, uvaja brezpapirno poslovanje. Ob načelni usmeritvi, da organi med seboj praviloma poslujejo le z dokumenti v elektronski obliki, je omogočeno pretvarjanje dokumentov iz fizične v elektronsko obliko in obratno. Izvorna fizična oblika dokumenta ni več ovira za nadaljnje elektronsko poslovanje, če to omogočajo tehnične možnosti.

Organ lahko dokument v fizični obliki s skeniranjem pretvori v elektronsko obliko in z njim posluje elektronsko. Hkrati lahko dokument, ki je pri organu nastal v elektronski obliki, pretvori v fizično obliko, če na primer naslovnik nima ustreznega elektronskega naslova. S pravilno potrditvijo kopije je dokumentu priznana dokazna vrednost, ki je v veliki meri primerljiva z izvirnikom. To bo omogočilo enostavnejše in bolj ekonomično poslovanje z dokumentarnim gradivom, saj bodo organi lahko poslovali in hranili le dokumente v elektronski obliki.

Preberi več

Poznate zgodovino zemljiške knjige?

6. jun
Poznate zgodovino zemljiške knjige?

V antični dobi, ki ni poznala zemljiških knjig, se je publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavljala s sklepanjem posebej formalnih pravnih poslov, ki so jim prisostvovale bodisi priče bodisi predstavniki javne oblasti. Tako sta se v rimskem pravu uveljavila predvsem mancipatio in in iure cessio. Pravni posli so se sicer sklepali ustno, vendar so bili strogo formalni. Pri mancipaciji se je pravni posel sklepal ustno pred petimi pričami, ki so bile poklicane, da prisostvujejo sklepanju posla o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Odsvojitelj je pred pričami izgovoril določene formule, s katerimi je potrdil, da je nepremičnina njegova in da se lahko od njega odkupi.

Publiciteta se je zagotavljala s pričami, ki so bile praviloma lastniki sosednjih nepremičnin. V primeru spora so priče lahko potrdile, da je bil opravljen konkretni pravni posel v korist pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini. Pri in iure cessio so sodelovali predstavniki javne oblasti. V tem primeru se je lastnina na nepremičnini prenašala v posebnem postopku, ki se je začel kot spor o lastnini na nepremičnini. Pridobitelj je v tem postopku postavil nasproti odtujitelju vindikacijski zahtevek, pri čemer je slednji priznal utemeljenost tega zahtevka. Nato pa je pretor odločil, da je nepremičnina last pridobitelja in jo dosodil njemu (addictio). V poznejših obdobjih rimskega prava so ustne dogovore o prenosu lastninske pravice na nepremičninah nadomestili pisni pravni posli, ki so morali biti overjeni ali pa so morale pri njih prisostvovati priče ipd.1

Preberi več

Zakon o javnem naročanju

23. maj
Zakon o javnem naročanju

Predmet te recenzije je Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem1 (komentar), katerega avtorji so: Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, Maja Potočnik in Urška Skok Klima, založnik pa Uradni list Republike Slovenije.

Zakon o javnem naročanju (ZNJ-3)2 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji.3 Že njegova uvodna določba o predmetu urejanja hipoma razkrije, da gre za zakon, ki tako ali drugače zadeva številčno in hkrati heterogeno množico oseb,4 med katerimi je tudi veliko bralcev revije Pravna praksa. ZJN-3 je zadnji v nizu slovenskih sistemskih zakonov o postopkih javnega naročanja, ki so se zvrstili v manj kot dveh desetletjih,5 dinamiko na tem področju pa še dodatno razkrivajo številne novele njegovih predhodnikov.6 Seveda pa je večina sprememb posledica prava Evropske unije (EU), pod vplivom katerega je nastal tudi ZJN-3, ki je pričakovano, tako kot njegovi predhodniki, reformen, obsežen in kompleksen zakon. Žal pa je svojim predhodnikom podoben tudi v tem, da je preveč, mestoma celo "suženjsko", prevzel besedilo direktiv, ki jih prenaša v pravni sistem Republike Slovenije, kar pa je v ZJN-3 še bolj opazno, ker je zakonodajalec splošna in posebna sektorska pravila, ki so zajeta v različnih direktivah,7 implementiral v enem zakonu. ZJN-3 bi bil že brez teh pomanjkljivosti zahteven za razlago in uporabo, zato je v tej zvezi dobrodošla pomoč vseh vrst, še posebej v obliki komentarja.

Preberi več

Civilno medicinsko pravo

23. maj
Civilno medicinsko pravo

Z monografijo Civilno medicinsko pravo avtorice profesorice dr. Viktorije Žnidaršič Skubic, izdane pri založbi Uradni list Republike Slovenije na začetku leta 2018, je slovenska strokovna pravna literatura pridobila težko pričakovano delo na področju civilnega medicinskega prava. Gre za celovit prikaz temeljnih znanj s tega pravnega področja, s posebnimi poudarki na etično-moralnih izhodiščih, ki tvorijo njegovo podstat in obenem pogojujejo njegov razvoj.

Avtorica v sedmih poglavjih splošnega dela in v ločenem sklopu posebnega dela na izviren in zanimiv, predvsem pa bralcu jasen način predstavi zgodovinske mejnike civilnega medicinskega prava, obravnava njegove posamezne institute in veljavno zakonodajo, v kontekst tega prikaza pa vnaša tudi aktualne dileme in predstavi argumente, ki omogočajo poglobljen razmislek in razpravo.

Preberi več

Razveza zakonske zveze na tožbo

9. maj
Razveza zakonske zveze na tožbo

Zakonca, ki imata skupne otroke, nad katerimi imata starševsko skrb, se po DZ, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo.1 Predhodno svetovanje se podobno kot nekdaj svetovalni razgovor ne izvede, če je eden od zakoncev nerazsoden, neznanega prebivališča, pogrešan ali če eden ali oba zakonca živita v tujini. Zakonca se morata predhodnega svetovanja udeležiti osebno brez pooblaščencev. Center za socialno delo povabi stranki na predhodno svetovanje v 14 dneh po prejemu predloga za predhodno svetovanje. O opravljenem predhodnem svetovanju naredi zapisnik, iz katerega je razvidno, da sta se razgovora udeležila zakonca, ki nameravata vložiti predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali tožbo za razvezo zakonske zveze (prvi in drugi odstavek 204. člena DZ).

Preberi več

Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

25. apr
Roki za vložitev zahtevka za revizijo po uveljavitvi novele ZPVPJN-B in portal e-Revizija

Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo se nanaša na roke za vložitev zahtevka za revizijo, ki so urejeni v 25. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17, v nadaljevanju: ZPVPJN). V tem 25. členu so določeni roki, v katerih je mogoče vložiti zahtevek za revizijo, na njihovi presoji pa tudi temelji ena od več procesnih predpostavk za uspešnost vloženega zahtevka za revizijo, to je pravočasnost.

Preberi več

Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

10. apr
Nadzor nad gradnjo – ustavitev gradnje

Investitorjeva obveznost imenovanja nadzornika, ki je eden od udeležencev pri graditvi objektov, je predpisana v javnem interesu, in sicer v Gradbenem zakonu (GZ).1 V tem zakonu so glede na Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) naloge nadzornika podrobneje opredeljene in nadzornik ima po novem več pooblastil v zvezi z izvajanjem gradnje. Ena od novosti je, da lahko nadzornik ali vodja nadzora ustavita gradnjo, gradnjo pa mora v primeru zamenjave vodje nadzora ustaviti tudi naročnik.

Preberi več

Sredi leta se začne uporabljati novi Gradbeni zakon

28. mar
Sredi leta se začne uporabljati novi Gradbeni zakon

Gradbeni zakon je začel veljati 17. novembra 2017, vendar se začne uporabljati šele 1. junija 2018. Z dnem uveljavitve zakona je bilo tako omogočeno sprejemanje podzakonskih aktov, potrebnih za njegovo izvajanje, obenem pa je že v času do začetka njegove uporabe mogoče tudi njegovo morebitno spreminjanje.

Za odložitev začetka uporabe zakona se je zakonodajalec odločil, ker je potreben določen čas za prilagoditev spremembam, ki jih prinaša nova zakonodaja, vključno z organizacijskimi in kadrovskimi spremembami, in ker je treba zagotoviti ustrezno dolgo obdobje, da se vsi deležniki v procesih graditve seznanijo z novostmi v zakonodaji.

Preberi več

Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

28. feb
Elektronska oddaja ponudb v javnih naročilih obvezna po 1. aprilu 2018

Ne, to ni prvoaprilska šala; razen v izjemnih primerih bodo naročniki morali po 1. aprilu 2018 zagotoviti elektronski prejem ponudb v javnih naročilih.

Vabimo vas na seminar, na katerem boste izvedeli, kako spremenjene postopke najenostavneje vpeljete v svojo organizacijo javnega naročanja. Namenjen je naročnikom, ki izvajajo javna naročila, in tudi ponudnikom, ki bodo morali oddajati elektronske ponudbe v postopkih javnega naročanja. 

Preberi več

Novi Gradbeni zakon

28. feb
Novi Gradbeni zakon

V Uradnem listu RS, št. 61/17, je bil 2. novembra 2017 objavljen Gradbeni zakon (v nadaljevanju: GZ), ki se bo začel uporabljati 1. junija 2018. Nadomešča dosedanji Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 s spremembami, v nadaljevanju: ZGO-1) in prinaša novosti pri pogojih za graditev objektov in drugih vprašanjih, povezanih z graditvijo objektov, ki naj bi odpravile dosedanje težave in pospešile postopke v zvezi z gradnjo.

Spremenjene so nekatere definicije, tako je definicija objekta razširjena tudi na nekatere gradbene posege, ki po definiciji v veljavnem ZGO-1 nimajo lastnosti objekta (npr. utrditve zemljišč, nasipavanja in odkopavanja), uvedenih je več povsem novih izrazov, drugače so urejeni udeleženci pri graditvi objektov. Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, si mora tako za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, poleg registracije za opravljanje dejavnosti urediti zavarovanje odgovornost za škodo v skladu z zakonom in z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del, skleniti pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja (67. člen ZDR-1).

Preberi več

Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

14. feb
Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E

Prvega junija 2017 je Državni zbor z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E)1 sprejel že peto novelo Kazenskega zakonika (KZ-1).2 Opevana odprava dosmrtnega zapora, za katero si nadvse prizadevajo kriminologi s Kriminološkega inštituta v Ljubljani in podporniki blažjega kaznovanja ter ščitenja pravic in dobrobiti storilcev kaznivih dejanj, pri čemer pa se pogosto pozablja na pravice žrtev in njihovih svojcev ter interes ostalih v družbi, da se najhujši zločinci preprosto za vedno izločijo iz družbe, ni uspela. Tudi sicer za tako spremembo še vedno nismo slišali prepričljivih kazenskopravnih argumentov, temveč le sociološka in kriminološka polemiziranja. A ne glede na opustitev te "drastične" spremembe je novela KZ-1E prinesla kar nekaj novosti, zato je nadvse dobrodošlo celovito prečiščeno besedilo Kazenskega zakonika s prenovljenim stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška in dr. Sabine Zgaga, z okrepljenimi novostmi v besedilu in uvodnimi pojasnili profesorja dr. Matjaža Ambroža, združeno v knjigi Kazenski zakonik (KZ-1) z uvodnimi pojasnili k noveli KZ-1E založbe Uradni list Republike Slovenije.3 Lepa dopolnitev je tudi besedilo Zakona o odgovornosti pravnih oseb (ZOPOKD),4 ki je zdaj že kar tradicionalen dodatek h knjigi.

Preberi več

Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

31. jan
Napaka v zdravljenju ali zdravstvena napaka?

V okviru napake v zdravljenju1 se postavlja vprašanje, ali je odgovornost zdravnika podana že v primeru objektivne kršitve pravil stroke ali pa mora biti podana tudi krivda zdravnika. Objektivna presoja kršitve pravil stroke je odločilna pri odgovoru na vprašanje protipravnosti ravnanja, vključitev oziroma izključitev subjektivnih elementov pa je pomembna za opredelitev narave odgovornosti: ali je odgovornost krivdna ali objektivna.

Prevladujoče je stališče, ki se zavzema za presojanje zdravnikove subjektivne odgovornosti. To so primeri, ko zdravnik ravna v nasprotju s pravili stroke, vendar mu glede tega ne moremo pripisati krivde (preutrujenost v izjemnih primerih, naravne nesreče, epidemije, vojna, neustrezna organizacija zdravstvene službe itd.).

Preberi več

Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

3. jan
Kdaj se lahko podeli starševska skrb sorodniku?

DZ se je na kritiko ZZZDR, da morajo zakonske določbe omogočiti, da skrb staršev za otroka, zlasti takega, ki nima več živih staršev, nadomestijo člani razširjene družine, odzval z določbo o podelitvi starševske skrbi sorodniku (231. člen DZ).

Starševsko skrb lahko sodišče podeli samo sorodniku otroka, ki nima več živih staršev, in samo, če je to v otrokovo korist. Sorodnik, ki je pripravljen prevzeti starševsko skrb, mora izpolnjevati pogoja starostne razlike in primernih osebnih lastnosti, ki sta sicer predpisana za posvojitelje.1 Za sorodnika, kateremu lahko sodišče podeli starševsko skrb, šteje samo sorodnik, ki ga kot takega opredeljuje DZ. Sorodnik po DZ je oseba, ki je z otrokom v sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena2 ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena. Na tej podlagi lahko sodišče podeli starševsko skrb dedu za vnuka ali vnukinjo, babici za vnuka ali vnukinjo, bratu ali sestri za svojega brata ali sestro, teti ali stricu za nečaka ali nečakinjo, nečaku ali nečakinji za svojo precej mlajšo teto ali strica, bratrancu ali sestrični za svojega bratranca ali sestrično, sorodniku za bratove ali sestrine vnuke. Določba, po kateri je sorodnik samo oseba v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, velja tudi v razmerju polsorodstva (na primer med polbrati in polsestrami).

Preberi več

Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

20. dec
Ponovna uvedba stranske kazni izgona tujca iz države

Slovenski pravni red je stransko kazen izgona tujca iz države že poznal, odpravljena pa je bila s KZ-1 z idejo, naj bi jo nadomestila pravna posledica obsodbe »izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji« (79. člen KZ-1 pred novelo KZ-1E).

Predlagatelj novele KZ-1E se je od te rešitve odvrnil in se vrnil h konceptu stranske kazni, pri čemer je upošteval Direktivo 2004/38/ES, ki določa posebne pogoje za izrek te stranske kazni državljanom Evropske unije in njihovim družinskim članom.1 Predlagatelj je te pogoje predvidel univerzalno, torej za vse storilce kaznivih dejanj ne glede na državljanstvo. Izgon tujca iz države se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (dopolnjeni tretji odstavek 44. člena KZ-1). 

Preberi več

Razlogi za odvzem starševske skrbi

6. dec
Razlogi za odvzem starševske skrbi

Odvzem starševske skrbi je najtežji poseg v pravice staršev. V DZ je urejen podobno kot odvzem roditeljske pravice v ZZZDR. Sodišče odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen in iz okoliščin primera izhaja, da ne kaže, da bodo starši lahko ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Zakonodajalec predpostavlja, da take okoliščine obstajajo, če so starši hudo kršili obveznosti ali zlorabili pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi, če so otroka zapustili ali s svojim ravnanjem očitno pokazali, da ne bodo skrbeli zanj. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema.

Preberi več

Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

22. nov
Prepovedane droge in nedovoljene snovi v športu

Kljub načelni redundantnosti vsebine četrtega odstavka 187. člena KZ-1 (Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu) naj ne bo odveč opozorilo, da posebna slovenska zakonodaja (s področja zmanjševanja škode zaradi uporabe prepovedanih drog), ki naj bi urejala programe nadzorovane uporabe droge v smislu obravnavane inkriminacije, nudi le zelo pomanjkljivo, tako rekoč povsem trhlo ogrodje za izključevanje protipravnosti na primer vzpostavljanja in obratovanja tako imenovanih varnih sob za uživanje prepovedanih drog kot organizirane oblike zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog.

Preberi več

Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

19. jul
Kakšne so pristojnosti glavnega inšpektorja?

Iz 10. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN):

  • Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.
  • Določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
  • Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
  • Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
  • V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.


Preberi več

O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

24. maj
 O ZUP-u, ustavni pravici do vode in uresničevanju urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom

Letošnji Dnevi javnega prava 2017 bodo osvetlili področja prava in managementa v javnem sektorju. Predstavile se bodo aktualne teme in vprašanja, ki so prisotna na tem področju. V ospredju bodo predvsem Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), ustavna pravica do vode in njen vpliv na zakonodajo ter vprašanje uresničevanja urbanih projektov z javno-zasebnim partnerstvom.

Na prvi od dveh vzporednih sekcij bodo obravnavana aktualna vprašanja upravnega postopka, torej predvsem tista, ki jih je v splošnem in posebnih upravnih postopkih prinesel razvoj pravne znanosti in sodne prakse.

Eno takih aktualnih vprašanj so denimo procesne predpostavke. Ta v procesnem pravu zagotavljajo ekonomičnost postopka, a povzroča njihovo nepremišljeno širjenje v konkretnih upravnih zadevah nasprotne učinke. Formalni preizkus se tako približuje vsebinskemu, kar postavlja pod vprašaj osnovne procesne pravice strank in celoten ugotovitveni ter dokazni postopek. Nekritično postavljanje formalnih zahtev ustvarja idealno podlago za (tudi upravičene) pomisleke o zbirokratiziranosti uprave, za katero je forma pomembnejša kot vsebina.

Preberi več

S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

10. maj
S prodajo alkohola do več denarja za slovenski šport?

Glavna cilja Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju porabe alkohola sta povečati financiranje športnih organizacij iz lastnih dejavnosti ter s podeljevanjem dovoljenj regulirati omejeno možnost točenja pijač z omejeno vsebnostjo alkohola na športnih prireditvah. Tako naj bi se preprečila nelegalen vnos in čezmerno uživanje alkoholnih pijač na javnih prireditvah. Novost, ki jo prinaša predlog, je omejevanje organizatorjev z dovoljenjem, ki ga bodo lahko izgubili, če ne bodo upoštevali zakonodaje.

Predlagatelji zagovarjajo prepričanje, da športna prireditev ne bi smela biti zgolj prihod na prireditveni prostor, parkiranje, nakup vstopnice, ogled tekme in odhod, temveč naj bi bila družabni dogodek, namenjen srečevanju in kakovostnemu preživljanju prostega časa. S ponudbo hrane in pijače naj bi se obiskovalci tekem torej dalj časa zadržali na območju prireditve, poleg tega pa bi tekme s temi spremembami pridobile tiste gledalce, ki se sedaj raje odločajo za ogled prireditev v bližnjih lokalih ali doma.

Preberi več

Uvedba državnega odvetništva

29. mar
Uvedba državnega odvetništva

Med poglavitnimi rešitvami, ki jih prinaša predlog zakona, so ustanovitev državnega odvetništva kot posebnega državnega organa, preimenovanje državnih pravobranilcev v državne odvetnike, ki bodo javni uslužbenci, ustanovitev neodvisne komisije za presojo ustreznosti kandidatov, ustreznejša določitev subjektov zastopanja, tj. države in državnih organov, pred sodišči v Republiki Sloveniji, predvideva ustreznejšo ureditev zastopanja pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, ki ju zaradi dveh različnih vidikov zastopanja ureja ločeno.
Predlog zakona ne nazadnje predvideva tudi podrobnejšo opredelitev postopka mirne rešitve spora. Upoštevanje le-tega v predhodnem postopku je tako pogoj za uvedbo pravnega ali drugega postopka, sicer se tožba zavrže. V predlogu zakona je poudarjena tudi svetovalna funkcija, ki naj bi bistveno prispevala k preprečitvi konfliktih situacij še pred uvedbo sodnih in drugih postopkov. V posamezni zadevi sme državni odvetnik k sodelovanju pritegniti tudi zunanje strokovnjake, če potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj ter ko oceni, da bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.

Preberi več

Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

1. mar
Kako je po novem urejeno upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti

Temeljna problema, ki ju ureja (rešuje) Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS), sta upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem članov agrarnih skupnosti, ki do njegove uveljavite nista bili primerno urejeni, zaradi česar je ta lastnina postajala »mrtva«; to označujemo kot »izvirni greh« agrarnih skupnosti. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) iz leta 1994 je vrnitev podržavljenega premoženja agrarnih skupnosti uredil tako, da je premoženje vrnil neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti, ki so tako postali solastniki oziroma skupni lastniki tega premoženja.

Preberi več

Pravdni postopki sedaj racionalnejši

1. mar
Pravdni postopki sedaj racionalnejši

Cilji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) sledijo potrebi po poenostavitvi, pospešitvi in večji prožnosti postopka ter tudi po poenotenju sodne prakse. Neposredno se zagotavlja pravica do poštenega in javnega sojenja, kar pripomore k povečanju zaupanja splošne in strokovne javnosti v sodstvo preko večje legitimnosti sodnih odločb. Med cilji pa sprememba zakona predvideva tudi omejitev dostopa do Vrhovnega sodišča na tiste primere, ki zaslužijo pozornost in preverjanje najvišje sodne instance, sicer pa teži h koncentraciji postopka na prvi stopnji, k čemur bosta pripomogla tudi program vodenja postopka in časovni načrt njegovega poteka. Predlagane so še rešitve, ki bodo preko mediacije pripeljale do večjega števila sodnih poravnav in s tem sporazumnih rešitev sporov.

Preberi več

Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

31. jan
Varstvo lastninske pravice v pričakovanju

Temeljna funkcija zemljiške knjige je zagotavljati publiciteto lastninske in drugih stvarnih pravic. Zato se te v skladu z vpisnim načelom pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivno naravo. Vpisno načelo in načelo javnosti predvsem varujeta pravni promet, to je tretje pridobitelje pravic na nepremičninah, ki lahko na primer pred nakupom nepremičnine ali podelitvijo hipotekarnega kredita preverijo pravno stanje nepremičnine. Podobno velja za neplačane upnike lastnika nepremičnine, ki se na podlagi pravnega stanja nepremičnine odločajo, ali bodo predlagali izvršbo na to nepremičnino ali pa bodo zaradi pravic tretjih z boljšim vrstnim redom raje posegli po drugih sredstvih izvršbe.

Preberi več

Odstop terjatev v zavarovanje

18. jan
Odstop terjatev v zavarovanje

SPZ1 je v poglavju o prenosu v zavarovanje uredil poleg prenosa lastninske pravice v zavarovanje tudi odstop terjatve v zavarovanje.
Po izrecni določbi prvega odstavka 207. člena SPZ je odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni dogovorjeno drugače, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Tudi za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določbe o odstopu terjatve (drugi odstavek 207. člena SPZ). Določbi OZ2 in SPZ se ne podvajata.

Preberi več

Plače in druge spremembe v javnem sektorju

4. jan
Plače in druge spremembe v javnem sektorju

Poglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Preberi več

Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

7. dec
Ukrepi danes za jutri – pravica do pitne vode v Ustavi RS

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico.1 Sedaj se je z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo njenim ciljem pridružila tudi Slovenija. Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 25. novembra 2016, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS, št. 75/2016.

V Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev ter v tem delu niso tržno blago.
V Ustavi je odslej zapisano tudi, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.

 

Preberi več

Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

12. okt
Sodne takse – Novosti v postopku ugotavljanja upravičenosti do taksnih ugodnosti

Z zadnjo spremembo Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 30/16 z dne 25. aprila 2016), ki se bo začela uporabljati 10. novembra 2016, se bo pri odločanju o taksnih ugodnostih, materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavljal glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Preberi več

Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

14. sep
Bistvene novosti Zakona o prekrških po sprejetju ZP-1J

Novela ZP-1J, sprejeta letos spomladi (Uradni list RS, št. 32/2016 z dne 6. maja 2016), je od sprejetja Zakona o prekrških (ZP-1) v letu 2003 že deseta po vrsti, prinaša pa spremembe in dopolnitve v več kot 40 členih zakona.

Posega tako v materialnopravne kot procesnopravne določbe zakona, spremenjene določbe pa se bodo v večini začele uporabljati 6. novembra 2016.

In katere so bistvene novosti zakona po sprejetju ZP-1J?

Preberi več

Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

17. feb
Ugotovljena protiustavnost Zakona o odvetništvu in Zakona o kazenskem postopku

Konec leta 2013 je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj s še tremi odvetniškimi pisarnami na Ustavnem sodišču Republike Slovenije vložila ustavno pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh zakonov.
Ustavno sodišče je tako z
odločbo št. U-I-115/14 Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v neskladju z ustavo (1. točka izreka), in državnemu zboru naložilo, da mora z odločbo ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije (2. točka izreka).

Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu namreč ne urejata posebnosti preiskovalnih dejanj pri odvetniku na način, ki bi preprečil nedopustne posege v odvetniško zasebnost, zato sta v neskladju s 35. členom, prvim odstavkom 36. člena in prvim odstavkom 37. člena ustave. Ker odvetniku in predstavniku odvetniške zbornice ne dajeta učinkovitega pravnega sredstva zoper sodne odredbe, na podlagi katerih se izvajajo preiskovalna dejanja, in zoper odločitve sodišč o obsegu podatkov, v katere je mogoče vpogledati ter jih je mogoče zaseči in preiskati v odvetniški pisarni, sta v neskladju tudi s 25. členom ustave.
Ker izpodbijana zakonodaja ne omogoča sodne kontrole odločitve policije o vpogledu, zasegu in preiskavi teh podatkov, je v neskladju tudi s prvim odstavkom 23. člena ustave. Do odprave ugotovljene protiustavnosti je ustavno sodišče določilo način izvršitve sprejete odločbe. Z njim vzpostavlja minimalna jamstva ureditve preiskovalnih dejanj, kadar se opravljajo pri odvetniku.

Preberi več

Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

20. jan
Poznate dobro prakso pri izdelavi razpisne dokumentacije v okviru operacije celostna prometna strategija?

Ministrstvo za infrastrukturo je 16. oktobra lani v Uradnem listu RS objavilo javni razpis za sofinanciranje operacije »celostna prometna strategija«, CPS, ki se bo izvajala v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

Poleg vseh preostalih zahtev, ki jih določa ministrstvo za infrastrukturo, je med drugim v razpisni dokumentaciji določeno, da mora upravičenec (občina, ki kandidira za pridobitev sredstev) najkasneje v osmih (8) dneh od podpisa pogodbe z ministrstvom objaviti javno naročilo za izdelavo CPS.

Ker se predvideva, da bo ministrstvo za infrastrukturo odločbo in pogodbo o sofinanciranju potrjenim upravičencem poslalo v prihajajočem obdobju, je skladno z zgoraj opredeljeno zahtevo in terminsko določenim rokom za objavo javnega naročila za izbiro izdelovalca CPS na portalu javnih naročil nujno potrebno, da upravičenci pravočasno pripravijo celotno dokumentacijo, kot jo za postopke javnih naročil zahteva relevantna zakonodaja. Pri tem pa sta bistvenega pomena tudi opredelitev dokumentacije in definiranje predmeta javnega naročila.

Preberi več

Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

14. okt
Kaj prinaša novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)?

V Uradnem listu RS, št. 54/15 z dne 20. julija 2015, je bila objavljena že šesta novela Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F).

Novela prinaša več pomembnih rešitev, ki naj bi po eni strani zagotavljale učinkovito izvrševanje izrečenih kazni, zmanjšale administrativne ovire in poenostavile postopke, in to predvsem z zmanjševanjem števila upravnih zadev, pri katerih se v postopku subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, pri tem pa naj bi po drugi strani obdržale raven pravic obsojencev in drugače uredile posamezne postopke, ki so v praksi omogočali zlorabe.

Tako novela spreminja pogoje za prestajanje kazni zapora ob koncu tedna in zaostruje pogoje za odložitev izvršitve kazni iz zdravstvenih razlogov, saj je mogoče po novem odložiti izvršitev kazni le še v primeru, če obsojenec kazni ne more nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.

Preberi več

Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

30. sep
Osnutek Slovenskih računovodskih standardov 2016

V Uradnem listu RS, št. 55/15 z dne 24. julija 2015, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), ki prinaša številne spremembe in dopolnitve Zakona o gospodarskih družbah. Med drugim je novela ZGD-1I posegla tudi na področje splošnih pravil računovodenja, in sicer z določbo, da morajo slovenski računovodski standardi (v nadaljevanju SRS) povzemati vsebino Direktive 2013/34/EU1  (v nadaljevanju direktiva) in da v zasnovi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP); prav tako ne smejo biti v nasprotju z ZGD-1 in drugimi zakoni, ki urejajo pravila o računovodenju posameznih pravnih oseb, ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.

V skladu z ZGD-1 podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi in pojasnila slovenskih računovodskih standardov, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Ministra, pristojna za gospodarstvo in finance, pred odločitvijo o soglasju z javnim pozivom omogočita zainteresiranim osebam, da k osnutku SRS podajo mnenje. Ko Slovenski inštitut za revizijo prejme obe soglasji, ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Preberi več