Poznate bistvene sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

24. okt
Poznate bistvene sestavine odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

Vsaka stranka delovnega razmerja lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti. To pomeni, da delavec in delodajalec ne moreta odpovedati pogodbe o zaposlitvi le v nekem delu – na primer v členu, ki posamezni stranki ne ustreza. Če bosta hoteli pogodbeni stranki spremeniti le posamezne dele pogodbe, potem bosta to morali storiti vzajemno oziroma s soglasjem volj obeh strank (49. do 52. člen ZDR-1).1

Delodajalec mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v pisni obliki.2 Izjave o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more podati zgolj ustno, ker takšna izjava ne zavezuje.3

Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.4

Preberi več

Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

30. avg
Kaj nam prinesejo dobri pogovori s sodelavci?

Odgovor na to vprašanje je sila preprost. Za vsakega udeleženca v pogovoru seveda nekaj drugega.

Zaposleni z vsakim pogovorom s svojim
vodjem dobijo smernice za uspešno delo na svojem področju. Pridobijo informacije, kaj se od njih pričakuje, ter informacije o dosedanjem delu in uspešnosti pri njem. Priložnost imajo predati svoja mnenja in predloge ter ne nazadnje bolje spoznajo svojo vlogo v delovnem procesu.

Preberi več

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

5. jul
Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Ugledna založba Uradni list RS je v letu 2017 izdala knjigo oziroma priročnik z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere avtorja sta odvetnik Miha Šercer in vodja pravno-kadrovske službe v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Oba avtorja se v svojem poklicu srečujeta in ukvarjata z delovnimi razmerji ter sta se v navedenem delu lotila ene izmed osrednjih tem delovnega prava.

Pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč vselej aktualna tema, zakonsko pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi zelo določno regulirana. Je eden izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ta način prenehanja pa je odvisen od volje ene stranke in iz tega razloga ga druga pogodbena stranka pogosto sprejme negativno. Pogosteje do tega pride ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca, ki je v delovnem razmerju ekonomsko močnejša stranka in ga (praviloma) prenehanje pogodbenega razmerja ne prizadene v tolikšni meri. Zaradi podrejenega pravnega in ekonomskega položaja delavca so v pravnih virih delovnega prava za delodajalce določene številne vsebinske in postopkovne omejitve. Njihovo upoštevanje je velikega pomena, saj lahko v nasprotnem primeru na podlagi ustreznih zahtevkov sodišče v sodnem sporu presodi, da je bila odpoved podana nezakonito, delavca "reintegrira" ter naloži delodajalcu plačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih bi bil delavec upravičen v vmesnem obdobju. Pomembnost teme je razvidna tudi iz prakse, saj pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca prihaja do največ individualnih delovnih sporov.

Preberi več

Kdaj je rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju?

24. maj
Kdaj je rok za izplačilo regresa, če se delavec zaposli po 1. juliju?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da mora delodajalec izplačati regres delavcu najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

ZDR-1 v 31. členu med obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi določa tudi način izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, če gre za pogodbo o zaposlitvi za določen čas. To navedeno v praksi pomeni, da v primeru, ko delavec pri delodajalcu ni zaposlen celotno koledarsko leto, ker se zaposli med letom ali pa mu med letom pogodba o zaposlitvi preneha veljati, delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določita, na kakšen način bo delavec izrabil sorazmerni del letnega dopusta: lahko se dogovorita, da ga izrabi vsak mesec 1/12 ali poljubno ipd.

Preberi več

Kontroling je več kot le priprava poročil za management

10. maj
Kontroling je več kot le priprava poročil za management

V povezavi s kontrolingom in nalogami kontrolerja si največkrat predstavljamo pripravo planov in pripravo poročil; to sta res področji, ki dandanes v podjetjih najbolj zaposlujeta kontrolerje. V vsakdanji poslovni praksi opažam, da je veliko kontrolerjevega časa namenjenega prav zbiranju in obdelavi podatkov, potrebnih za pripravo poročil, in potem zmanjka časa za analizo podatkov in svetovanje managerjem (oziroma odgovornim osebam).

Bistvo
kontrolinga je v tem, da vsaka odgovorna oseba deluje in odloča ciljno usmerjeno. Cilji so postavljeni v letnih planih in dogovorih. Ni smiselno, da ima dostop do ustreznih informacij le generalni direktor, ki potem na njihovi podlagi »pritiska« na nižje ravni managementa (middle management). Vsaka odgovorna oseba, pristojna in odgovorna za neko (svoje) področje, mora imeti na voljo potrebne informacije za odločanje, in to pravočasno, da se lahko kakovostno odloči.

Preberi več

Zakaj se še vedno priporoča izdaja obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

15. feb
Zakaj se še vedno priporoča izdaja obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

ZDR-1 opušča obveznost predhodnega pisnega obveščanja delavcev o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Razlog je v že večkrat zavzetem stališču sodne prakse, da vnaprejšnje obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti bistven pogoj za zakonitost odpovedi.

Delodajalec je po ZDR moral o nameravani
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obvestiti delavca pisno1 in ga osebno vročiti vsakemu delavcu. A obvestilo delavcu ni bil pomemben akt v postopku odpovedi in tudi ZDR ni določal posebnega roka, v kolikšnem času pred odpovedjo je moral biti delavec obveščen.2 V povezavi s tem pa je sodišče odločilo, da le dan razlike med obvestilom o nameravani odpovedi in med odpovedjo ni nezakonit, saj ZDR ne določa roka za predhodno obvestilo o nameravani odpovedi iz poslovnega razloga.3 Sodna praksa je zavzela stališče, da morebitna opustitev obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne pomeni kršitve, zaradi katere bi bila poznejša odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.4

Preberi več

Plače in druge spremembe v javnem sektorju

4. jan
Plače in druge spremembe v javnem sektorju

Poglavitne rešitve Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju – ZUPPJS17 (Uradni list RS, št. 88 z dne 30. decembra 2016), ki je začel veljati 1. januarja 2017, se nanašajo na podaljšanje ukrepov na področju plač glede na redno delovno uspešnost, zamik izplačila napredovanj, višino regresa, nadomestilo za čas odsotnosti, omejitev v zvezi z izplačilom jubilejnih nagrad, število dni letnega dopusta in omejitev sklepanja avtorskih pogodb. V tem sledijo cilju zagotoviti vzdržne javne finance, nemoteno vodenje pravnih oseb javnega sektorja ter zagotoviti makroekonomsko stabilnost in narodnogospodarski razvoj.

Preberi več

Ključno o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa

30. mar
Ključno o neenakomerni prerazporeditvi polnega delovnega časa

Neenakomerna prerazporeditev polnega delovnega časa delodajalcem v praksi povzroča nemalo težav. Na videz povsem preproste določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa v praksi odpirajo pomembna vprašanja, predvsem z vidika varovanja pravic delavcev.

Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov ZDR-1 dopušča poleg enakomerne razporeditve tudi neenakomerno in začasno prerazporeditev delovnega časa. Za neenakomerno razporeditev delovnega časa je značilno, da je v nekaterih obdobjih delovni čas delavca daljši od polnega, pri čemer ne sme biti daljši od 56 ur na teden, v drugih obdobjih pa je krajši od polnega.

Preberi več