Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2022 z dne 30. 6. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2022 z dne 30. 6. 2022

Kazalo

2160. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora ZA-3/2, stran 6608.

  
Na podlagi 110., 118., 119. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 27. redni seji dne 22. junija 2022 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora ZA-3/2
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, v nadaljevanju: OPN) Občinski svet Občine Žalec sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora ZA-3/2 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 218-2020, ki ga je izdelal biro URBANISTI, Gorazd Furman Oman s. p..
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2) (v nadaljevanju: OPN).
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Žalec''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom
– Geološko geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje (Geomet d.o.o., št. načrta 220-8/2020, avgust 2020)
– IDZ načrt ureditve elektroenergetskih vodov na območju OPPN za del enote ZA-3/2 (Elektro Celje, d.d., št. proj. 172/2021, junij 2021)
– strokovne podlage – urbanistična zasnova enote urejanja prostora ZA-3/2 (Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., št. pr. 229-2021, maj 2021)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– elaborat ekonomike (Urbanisti, Gorazd Furman Oman s.p., št. pr. 218-2020, januar 2022).
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
Območje OPPN zajema območje s parcelnimi številkami 40/8, 40/9, 40/5 in del 2130/16 k.o. Zabukovica. Območje je veliko 3.270 m². Območje se nahaja v vzhodnem delu naselja Zabukovica v Občini Žalec.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
V skladu z OPN je za območje pobude določena osnovna namenska raba kot SS – stanovanjske površine. Hkrati pa je za predmetno parcelo predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje OPPN predstavlja zemljiške parcele znotraj delno že zgrajenega območja pretežno individualnih stanovanjskih stavb. Do območja OPPN je že speljana prometna povezava, s katere se bo napajalo območje. Tudi ostala gospodarska infrastruktura se nahaja v bližini. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja logično morfološko zapolnitev tega dela naselja.
6. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 37/18; v nadaljevanju: uredba), in sicer samostojne stanovanjske stavbe,
– enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena tega odloka.
(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– gradnja dozidav in nadzidav,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Znotraj vsake gradbene parcele je dovoljena gradnja ene samostojne enostanovanjske stavbe etažnosti do največ K+P+M, pri čemer mora biti klet na zaledni strani popolnoma vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,20 m. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Tlorisna velikost ni posebej določena, vendar bruto tlorisna velikost seštevka vseh stavb ne sme presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne gradbene parcele: Fz (faktor zazidanosti) = 0,4. Stavbe naj imajo praviloma podolgovat tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:2. Tloris je lahko tudi lomljen, vendar mora biti razvidna osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T in podobne oblike). Dovoljeni so izzidki, ki pa ne smejo presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadah. Na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s terenskimi plastnicami. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega razmerja.
Strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami za enostavne in nezahtevne objekti in prizidke, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine ter stolpici niso dovoljeni. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, izjemoma tudi manjši z obveznim upoštevanjem prevladujočega naklona streh v naselju oziroma delu naselja. Strešna kritina je lahko opečne barve, sive, črne ali rjave barve. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Oblika frčad naj praviloma sledi značilnemu oblikovanju frčad v okolici. Trapezne frčade niso dopustne.
Oblikovanje stavb je lahko sodobno. Oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in naj izhaja iz funkcije objekta.
(3) Lega stavb ni posebej določena. Upoštevati je potrebno območja varovalnih pasov in zahtevane odmike. Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4.0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dopustna je izvedba opornih zidov v višini do 1,00 metra, v primeru večjih višin pa je potrebno oporne zidove kaskadno zalomiti na način, da posamezna kaskada ne presega 1,00 metra. Oporne zidove je potrebno obvezno ozeleniti.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj gradbene parcele legalno zgrajenih objektov in se lahko uporabljajo zgolj za namene osnovnega objekta in ne gre za samostojno rabo. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,60 m okoli objekta, in sicer do roba gradbene parcele, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1,00 meter oziroma v skladu s pogoji upravljavca. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0,75 m. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž, bazenov in drugih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2,00 m, od javne ceste pa najmanj 4,00 metre ob pogoju, da je zagotovljena preglednost. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča oziroma upravljavca cest. Zaželena je gradnja v leseni ali montažni izvedbi iz lahkih materialov, razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram. Lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih materialov z osnovnim obstoječim objektom z namenom uskladitve z osnovnim objektom. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo. Upoštevati je potrebno območja varovalnih pasov in zahtevane odmike.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena, izdelati geološko geomehansko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena ter določiti potrebne omilitvene ukrepe.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
8. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Za vsako gradbeno parcelo se zagotovi nov cestni priključek na obstoječo cesto JP 990931 Zabukovica vas–Zalokar. Upoštevati je potrebno, da mora biti priključevanje individualne dovozne ceste na občinsko cesto varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti v križišču z občinsko cesto v ravnini z dovozno cesto v ravnini. Cestni priključek na občinsko cesto je potrebno v zadostni širini protiprašno utrditi in asfaltirati, tlakovati ali drugače urediti v predpisani širini in dolžini, računano od roba vozišča ceste, tako da se material s parcele, dovozne poti in priključka ne nanaša na vozišče asfaltne ceste. Zavijalne radije je potrebno dimenzionirati na merodajno vozilo v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih.
(2) Znotraj vsake gradbene parcele je potrebno zagotoviti vsaj dve parkirni mesti.
9. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Ob robu meje parc. št. 40/8, k.o. Zabukovica poteka obstoječi NN nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša za nizkonapetostni NN nadzemni vod do 1 kV 1,5 m od osi v obe smeri. V primeru, da bo predvidena gradnja posegala v varovalni pas nizkonapetostnega NN nadzemnega voda je na območju predvidene prostorske ureditve potrebno preurediti oziroma prestaviti obstoječe nadzemne NN elektro energetske vode. Prav tako je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP Zabukovica Papež (nadomestna), ker zaradi povečanega odjema na območju predvidene prostorske ureditve, Elektro Celje, d.d. nima zadostnih kapacitet. Transformatorska postaja TP Zabukovica Papež (nadomestna) je predvidena za postavitev na k.o. Zabukovica, kjer se nahaja obstoječa PS RO3. Predvidena transformatorska postaja bo tipska transformatorska postaja 20/0,4 kV moči do 1 x 630 kVA in bo z električno energijo napajala predvidene in obstoječe odjemalce.
(2) Na stalno dostopnem mestu na parc št. 40/8, k.o. Zabukovica je predvidena postavitev prostostoječe razdelilne omarice PS-RO1, ki se bo napajala iz PS-RO3 (TP Zabukovica Papež (nadomestna)). Ta bo služila za napajanje predvidenih dveh stanovanjskih hiš in obstoječih odjemalcev v smeri tč. C. Za napajanje odjemalcev v smeri tč. B se iz PS-RO3 (TP Zabukovica Papež (nadomestna)) izvede nov kabelski izvod. Presek in tip kabla ter točna lokacija omaric se določi v PZI dokumentaciji. Od predvidene PS-RO1 je predviden nov NN podzemni el. en. vod do predvidene PS-PMO1 in PS-PMO2. Od predvidene prostostoječe priključne merilne omarice PS–PMO1 in PS–PMO2 je potrebno do vsake predvidene stanovanjske hiše predvideti NN podzemni el. en. vod. Za vsako hišo posebej je potrebno predvideti prostostoječo priključno merilno omarico z merilnim mestom, katere morajo biti locirane na stalno dostopnem mestu.
(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in predmetne stanovanjske hiše je potrebno upoštevati IDZ načrt ureditve elektroenergetskih vodov na območju OPPN za del enote ZA-3/2 (Elektro Celje, d.d., št. proj. 172/2021, junij 2021) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
10. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
(1) Telekom Slovenije
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt telekomunikacijskega priključka na javno telekomunikacijsko omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(2) Telemach
Severozahodno znotraj obravnavanega območja se nahaja kabelsko komunikacijski sistem v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Priključitev novih objektov na kabelsko komunikacijski sistem je možna na severu v sodelovanju s predstavnikom Telemach. Projekt priključka na javno omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
11. člen 
(meteorna in fekalna kanalizacija) 
(1) Na obravnavanem območju ni izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Komunalne odpadne vode iz objekta je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na mali komunalni čistilni napravi – MKČN (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode – Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19). Očiščene komunalne odpadne vode iz čistilne naprave pa se v skladu zgeološko-geomehanskim poročilom o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje (Geomet d.o.o., št. načrta 220-8/2020, avgust 2020) priključijo na meteorno kanalizacijo za zadrževalnikom. Po izgradnji javne fekalne kanalizacije se morajo objekti obvezno priključiti nanjo.
(2) V skladu z geološko-geomehanskim poročilom o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje (Geomet d.o.o., št. načrta 220-8/2020, avgust 2020) glede na sestavo materiala in morfologijo terena ponikanje meteornih vod ni mogoče. Vse prečiščene odpadne in meteorne vode naj se preko vodnega zadrževalnika speljejo po neprepustnih ceveh dolvodno v bližnji gozd, kjer se izvede irigacija oziroma razlivanje.
12. člen 
(vodovod) 
Na ožjem obravnavanem območju se ne nahaja javno vodovodno omrežje, ki bi omogočalo priključitev objektov nanj. Investitor si mora zagotoviti lastni vir pitne vode ali pa uporabljati vodo iz lokalnega vodovoda v soglasju z upravljavcem. Za oboje je potrebno pridobiti veljavno vodno dovoljenje.
13. člen 
(obveznost priključevanja) 
Stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo. Gradnja ali drugi pogoji upravljavcev v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo bremenijo investitorja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
14. člen 
(enote kulturne dediščine) 
Na obravnavanem območju ter v območju vplivov novih posegov na okolje se ne nahajajo enote kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
15. člen 
(varstvo voda) 
Vse prečiščene odpadne in padavinske vode se bodo preko vodnega zadrževalnika speljale po neprepustnih ceveh dolvodno v bližnji gozd, kjer se izvede irigacija oziroma razlivanje. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
16. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
II. območje varstva pred hrupom (55 dBA / 45 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
17. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
18. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
19. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.
20. člen 
(ohranjanje narave) 
Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
21. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
22. člen 
(potresna varnost) 
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
23. člen 
(požarna varnost) 
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
24. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) 
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati Geološko geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal, geoloških razmerah in geotehničnih pogojih gradnje (Geomet d.o.o., št. načrta 220-8/2020, avgust 2020) in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
26. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
X. NAČRT PARCELACIJE 
27. člen 
(parcelacija) 
Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel. Določeni sta dve gradbeni parceli, namenjeni gradnji stanovanjske stavbe.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
28. člen 
(etapnost) 
Gradnja stavbe je možna hkrati z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. Priključitev predvidenih stavb na elektroenergetsko omrežje bo možna po izgradnji nove transformatorske postaje TP Zabukovica Papež (nadomestna).
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
29. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
30. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Žalec. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
31. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žalec in na Upravni enoti Žalec.
32. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3502-0020/2020
Žalec, dne 22. junija 2022
Župan 
Občine Žalec 
Janko Kos 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti