Uradni list

Številka 168
Uradni list RS, št. 168/2020 z dne 20. 11. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 168/2020 z dne 20. 11. 2020

Kazalo

2928. Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša, stran 7475.

  
Na podlagi drugega odstavka 270. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) in drugim odstavkom 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga državnega prostorskega načrta) 
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za rekonstrukcijo glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša.
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v septembru 2020 pod številko 17047 izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o.
2. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora na Občini Tolmin.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja (dopis št. 35409-8/2010/37 z dne 27. 12. 2012).
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker v skladu s sklepom Agencije Republike Slovenije za okolje za načrtovane prostorske ureditve ta postopek in pridobitev okoljevarstvenega soglasja nista potrebna.
(5) Stacionaže, navedene v 3., 6., 9., 10., 11., 12., 13. in 15. členu te uredbe, so stacionaže glavne ceste G2-102/1038 iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– rekonstrukcija odseka glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša od km 6 + 500 do km 7 + 455 s prestavitvijo ceste v osrednjem delu z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno delovanje,
– ureditev lokacij za začasno skladiščenje presežkov materiala,
– ureditev pripadajoče in prilagoditev že vzpostavljene energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,
– ureditve obcestnega prostora,
– objekti in ureditve za varovanje okolja,
– drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
4. člen 
(območje državnega prostorskega načrta) 
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1. območje rekonstrukcije glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša in območij portalov predora, vključno s pripadajočimi krajinskimi ureditvami ter ureditvami pripadajoče in prilagoditvami že vzpostavljene prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij:
– k. o. Slap (2257): 325/1, 325/2, 325/3, 332/2, 333/1, 333/2, 333/3, 333/4, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8, 334/2, 334/3, 334/5, 335/1, 335/3, 335/4, 335/5, 336/2, 360/1, 360/7, 360/8, 360/9, 363/1, 363/2, 363/4, 361, 621/35, 621/36, 621/39, 621/58, 621/61, 621/62, 638/2, 638/5, 638/6;
– k. o. Prapetno Brdo (2260): 596/3, 608/1, 608/3, 609/1, 610/1, 610/2, 1121/5, 1121/21, 1138/3, 1138/4;
2. območje lokacij za začasno skladiščenje presežkov materiala:
– k. o. Slap (2257): 332/1, 332/2, 333/1, 333/3, 333/5, 333/6, 333/7, 333/8, 360/10, 361, 621/36, 621/58.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3).
5. člen 
(raba zemljišč) 
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča izključne rabe so zemljišča za rekonstrukcijo glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša z vsemi objekti in ureditvami na njej ter ureditve portalov predora,
– zemljišča omejene rabe so zemljišča izven izključne rabe, to so načrtovane prestavitve in novogradnje gospodarske javne infrastrukture in zemljišča rekultivacij,
– zemljišča začasne rabe v času gradnje so zemljišča na območju lokacij za začasno skladiščenje presežkov, ki so izven zemljišč izključne in omejene rabe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA 
6. člen 
(rekonstrukcija odseka glavne ceste G2-102/1038) 
(1) Odsek glavne ceste G2-102/1038 Bača–Dolenja Trebuša je načrtovan za rekonstrukcijo v dolžini 1,01 km. Trasa se začne na zahodu v km 6 + 439 in najprej poteka po trasi obstoječe glavne ceste. V km 6 + 655 je ob severni strani načrtovan enostranski usek v strmo južno pobočje Dominovega roba, na južni strani je načrtovano počivališče. Trasa nato poteka čez viadukt Dominov rob po brežini Idrijce. V km 6 + 900 se odcepi od trase obstoječe glavne ceste in poteka skozi predor Oblaz. Od km 7 + 420 naprej spet poteka po trasi obstoječe glavne ceste in se v km 7 + 455 zaključi z navezavo na obstoječe stanje.
(2) Vertikalni in horizontalni elementi se načrtujejo z upoštevanjem projektne hitrosti 60 km/h.
(3) Širina voznega pasu znaša 3,00 m. Prečni profil se spreminja vzdolž celotnega odseka v odvisnosti od obvoziščnih elementov in od cestnih objektov (viadukt, predor). Prečni profili so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Karakteristični prečni profili ceste, list št. 2.3).
7. člen 
(cestni objekti) 
(1) Na glavni cesti se zgradijo naslednji objekti:
– viadukt Dominov rob na brežini reke Idrijce okvirne dolžine 112 m in širine normalnega prečnega profila 11,00 m,
– enocevni in dvosmerni predor Oblaz okvirne dolžine 396 m in širine normalnega prečnega profila 9,00 m s portalnima objektoma,
– podporne konstrukcije kot armiranobetonski zidovi različnih višin na dveh odsekih vzdolž južne strani glavne ceste,
– oporna konstrukcija kot kamnita zložba na dveh odsekih vzdolž severne strani glavne ceste in kot sidrana pilotna stena pred predorom Oblaz,
– prepusti različnih dimenzij.
(2) Lega in dimenzije cestnih objektov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, list št. 2.1).
8. člen 
(tehnični elementi nasipov in vkopov ceste) 
Enostranski useki se izvedejo v naklonu 3: 1 z vmesnimi bermami širine 2 m. Pri useku na območju Dominovega roba se berme izvedejo na višini 10 m in nadalje vsakih 5 m, spodnja brežina se zaščiti z lahko visečo mrežo. Preostale vkopne in nasipne brežine se izvedejo v naklonu največ 2: 3, v nasprotnem primeru se izvedejo oporne ali podporne konstrukcije. Brežine, ki jih je treba zaradi prostorskih omejitev izvesti v naklonu 1: 1, se obložijo s kamni.
9. člen 
(cestni priključki) 
Na glavni cesti se uredijo naslednji priključki javnih cest ali posameznih zemljišč:
– v km 6 + 540 – desni priključek za dostope do zemljišč in za začasni dovoz do lokacije za začasno skladiščenje presežkov materiala,
– v km 6 + 852 – desni priključek za zaselek Oblaz,
– v km 7 + 416 – levi skupni priključek dveh stavb.
10. člen 
(počivališče in odstavni prostori) 
(1) Med km 6 + 550 in km 6 + 620 se uredi počivališče z ločilnim otokom, parkirnimi mesti za osebna vozila, hodnikom za pešce in urbano opremo.
(2) Na obeh straneh predora se na obeh straneh vozišča uredijo odstavni prostori dolžine 40 m in širine 2,5 m.
11. člen 
(vodenje kolesarjev) 
Kolesarji se vodijo po vozišču glavne ceste z izjemo odseka skozi predor. Za kolesarje se odsek obstoječe glavne ceste vzhodno od zaselka Oblaz preuredi v kolesarsko pot. Enosmerna kolesarska steza se uredi med km 7 + 390 in 7 + 410 vzdolž severne strani ter dvosmerna kolesarska steza med km 7 + 330 in km 7 + 390 in enosmerna kolesarska steza med km 7 + 390 in km 7 + 440 vzdolž južne strani glavne ceste. V km 7 + 390 se uredi prehod za kolesarje.
12. člen 
(vodne ureditve) 
Izvedejo se naslednji ukrepi na pritokih reke Idrijce s pobočja nad glavno cesto:
– za pritok v km 6 + 690 se v sklopu izvedbe useka Dominov rob izvede usek za strugo, ki se preusmeri pod viadukt Dominov rob, ob in pod viaduktom med km 6 + 656 in km 6 + 767 se odstrani material, med km 6 + 676 in km 6 + 690 se uredi drča za preusmeritev struge, ureditev se dimenzionira za vrednost karakterističnega pretoka Q100, ki znaša 5,0 m3/s;
– za pritok v km 7 + 330 se med vzhodnim portalom predora Oblaz in kolesarsko potjo oblikuje depresija z betonskim zidom s prelivom v funkciji manjšega zadrževalnika, struga se oblikuje nad vzhodnim portalom, ureditev se dimenzionira za vrednost karakterističnega pretoka Q100, ki znaša 0,8 m3/s;
– za pritok v km 7 + 393 se nad cesto v okvirni dolžini 5 m izvede hrapava drča iz lomljenca v betonu z zveznim prehodom do prepusta parabolične oblike, na cestnem priključku v km 7 + 416 se izvede rešetka za zajem meteornih (izcednih) vod, ureditev se dimenzionira za vrednost karakterističnega pretoka Q100, ki znaša 1,3 m3/s.
13. člen 
(lokacije za začasno skladiščenje presežkov materiala) 
(1) Presežek materiala se med gradnjo začasno skladišči na naslednjih lokacijah:
– pod obstoječo glavno cesto med km 6 + 280 in km 6 + 500,
– pod obstoječo glavno cesto v območju priključka Oblaz med km 6 + 820 in km 7 + 060.
(2) Presežki materiala se z lokacij za začasno skladiščenje presežkov materiala odvažajo na predelavo. Prevzemnik presežkov materiala mora imeti pridobljena ustrezna dovoljenja.
(3) Začasno skladiščenje presežkov materiala je dopustno le izven dosega območij poplav s stoletno povratno dobo.
14. člen 
(pogoji za arhitekturno oblikovanje) 
(1) Viadukt Dominov rob se izvede kot integralna, prednapeta, armiranobetonska konstrukcija preko šestih polj. Izvede se kot kombinacija polobjekta na odsekih med polji ena in dva ter med polji štiri, pet in šest in premostitvenega objekta čez polje tri. Konstrukcijski elementi so vitki.
(2) Portalna objekta sta pokrita vkopa, ki se oblikujeta enotno kot armiranobetonski ločni konstrukciji. Zunanji armiranobetonski rob se izvede tanjše od same konstrukcije predora in je enakomerne okvirne debeline 35 cm. Stanjšanje se izvede v zadnjih dveh metrih portalnega objekta, in sicer v zgornjem delu portala na notranji strani, v spodnjem delu pa na zasuti zunanji strani. Portalna objekta se izvedeta z naklonom, ki sledi naravni morfologiji hribine.
(3) Vse vidne naprave in zunanji elementi za krmiljenje signalizacije in druge opreme v predoru se enotno oblikujejo in so barvno usklajeni (temnejša barva) ter so čim manj izpostavljeni iz smeri cestišča in obrežja.
(4) Kamnite zložbe se izvedejo z avtohtonim materialom in zemljino, ki omogoča ozelenitev. Armiranobetonski zidovi se obložijo s kamnito oblogo iz avtohtonih materialov.
(5) Arhitekturne rešitve za ureditve, načrtovane z državnim prostorskim načrtom, se določijo v arhitekturnem načrtu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
15. člen 
(pogoji za krajinsko oblikovanje) 
(1) Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Kjer je možno, se oblikuje z vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief.
(2) Med km 6 + 470 in km 6 + 525 se brežina ob južni strani zasadi s skupinami drevja in grmovnic, ki se navežejo na obstoječo zarast. Območje priključka Oblaz med km 6 + 845 in km 6 + 950 se zasadi s skupinami drevja in grmovnic. Vmesne berme usekov se zasadijo z grmovnicami in popenjavkami. Ločilni otok na počivališču se zasadi s pokrovnicami. Vzdolž zunanje strani počivališča se zasadijo drevesa. Brežine, kjer ni predvidenih podpornih in opornih konstrukcij, se utrdijo, humusirajo in zatravijo.
(3) Novo nastali gozdni rob se sanira. Nad brežinami usekov se oblikuje klinasta zgradba gozdnega roba. Posek manj debelejših in težjih ter manj stabilnih dreves se izvede v vsaj petmetrskem pasu od zgornjega roba brežine.
(4) Za zasaditev se izberejo pretežno avtohtone rastlinske vrste, ki uspevajo tudi v bolj skrajnih rastnih razmerah in imajo lastnosti pionirskih vrst. Zatravitev se izvede s travno-zeliščno mešanico. Uporaba tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljena.
(5) Pri zasaditvah se upošteva potek cevovodov in kablovodov gospodarske javne infrastrukture.
(6) Zasaditev mora zagotavljati prometno varnost, predvsem zadostno polje preglednosti cest in cestnih priključkov ter zadosten odmik večjih dreves od vozišča.
(7) Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve, načrtovane s tem državnim prostorskim načrtom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki se izdela v skladu s tem državnim prostorskim načrtom.
16. člen 
(drugi dopustni posegi in dopustne dejavnosti) 
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi naslednji posegi pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom:
– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,
– urejanje vodotokov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na zemljiščih izven izključne rabe, določene v 5. členu te uredbe,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja področje razvrščanja objektov, in v skladu z določili na območju veljavnih občinskih prostorskih aktov, ki veljajo za istovrstne posege in dejavnosti,
– izvajanje rednih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist.
(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja oziroma njegovega upravljavca, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.
(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobijo mnenja mnenjedajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.
(4) Na poplavnih območjih so dopustni posegi iz prvega odstavka tega člena le v primeru, da ne povečujejo predvidene stopnje poplavne ogroženosti. Na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustni posegi iz prvega odstavka tega člena le v primeru, da ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE 
17. člen 
(skupne določbe) 
(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo ter drugi posegi v gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in geološko-hidrološkimi razmerami območja,
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,
– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda,
– pred gradnjo se že vzpostavljena gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem,
– v primeru nadomeščanja ali prestavitve že vzpostavljene gospodarske javne infrastrukture se najprej zgradi nova, nato se izvede prevezava in šele nato ukinitev že vzpostavljene gospodarske javne infrastrukture,
– dopustne so delne in začasne prestavitve ali ureditve gospodarske javne infrastrukture, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izvedejo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno etapo načrtovane ureditve.
(2) Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, list št. 2.2).
18. člen 
(odvodnjavanje) 
(1) Odvajanje padavinskih vod s cestišča odprte trase glavne ceste se izvede razpršeno preko bankin ali pa se vode zbirajo ob robniku ali koritnici in odvedejo do reke Idrijce.
(2) Odvajanje zalednih vod se izvede z zajemom s kanaletami in koritnicami in nato z odvodnjo preko prepustov do reke Idrijce.
(3) Odpadne vode s cestišča predora Oblaz se odvajajo gravitacijsko v kanalizacijo in nato v nov podzemni vodotesni zbiralnik odpadnih vod. Zbiralnik odpadnih vod kapacitete 50 m3 se postavi pri vzhodnem portalu. Voda se nato iz zbiralnika odvaža s cisternami do čistilne naprave.
(4) V predoru Oblaz se vgradijo drenažne cevi za odvodnjo zalednih hribinskih vod, ki se nato preko čistilnih niš prečno na vozišče vodijo v kanalizacijo in nato na območju portalov preko prepustov do reke Idrijce.
19. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Izvede se naslednja elektroenergetska infrastruktura:
– transformatorska postaja 20 kV, ki se postavi ob zahodnem portalu predora Oblaz,
– podzemni srednjenapetostni vod od droga na obstoječem srednjenapetostnem vodu (20-kV daljnovod DV Trebuša) za napajanje transformatorske postaje,
– vsa potrebna električna oprema predora Oblaz.
(2) Preverijo se varnostne višine nadzemnih nizkonapetostnih vodov na odsekih, kjer prečkajo glavno cesto, ter se po potrebi drogovi prestavijo.
20. člen 
(cestna razsvetljava) 
Cestna razsvetljava se uredi pri prehodu za kolesarje.
21. člen 
(elektronsko komunikacijsko omrežje) 
Nadzemni telekomunikacijski vod, ki poteka vzdolž glavne ceste, se prestavi ob rob glavne ceste.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 
22. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (karta Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
23. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora, priloga P2. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) O začetku gradnje se najmanj deset dni prej pisno obvesti pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter se ji med gradnjo omogoči stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
24. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Dela v priobalnem pasu, pri katerih je kljub ukrepom pričakovati povečano kalnost, potekajo izven obdobja drsti rib in razmnoževanja raka koščaka.
(2) Gradnja in izvajanje najbolj hrupnih del se mora izvajati tako, da ne bosta motena paritev in vzreja mladičev ptic, vidre in drugih sesalcev.
(3) Vegetacija se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Sečnja in odstranjevanje lesne vegetacije se izvajata izven vegetacijske sezone. Pred začetkom gradnje se pred poškodbami zaščitijo gozdni rob, obvodna zarast, živice in posamezna drevesa. Na območjih, na katera se posega le v času gradnje in je odstranitev vegetacije nujno potrebna, se po končani gradnji znova zasadijo avtohtone rastlinske vrste, neposredno ob Idrijci tudi siva vrba (Salix eleagnos).
(4) Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.
(5) Za razsvetljavo se uporabijo svetila, ki ne sevajo svetlobnega toka navzgor ter imajo ravno zaščitno in nepredušno steklo, ki ne oddaja svetlobe v UV-spektru. Gradbišče se osvetljuje s svetili s senzorjem in le, če je to nujno potrebno.
(6) O začetku gradnje je treba vsaj štirinajst dni prej obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja. Z njegovimi predstavniki se opravijo pregled lokacij in po potrebi intervencijski izlov rib in rakov ter njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka.
(7) O začetku gradnje je treba vsaj štirinajst dni prej obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter ji med gradnjo omogočiti spremljanje stanja.
(8) V času gradnje se ob morebitnem odprtju podzemne jame, brezna, odkritju mineralov in fosilov ter drugih tektonskih in geomorfoloških pojavov o tem obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
25. člen 
(varstvo voda) 
(1) Gradnja se izvaja ob nizkem vodostaju vodotokov. Med gradnjo se material ne odlaga v strugo vodotoka in na poplavna območja. Preprečita se tudi sipanje zemljine in gradbenega materiala v vodo ter onesnaženje vode s cementnim mlekom, olji, gorivi in drugimi strupenimi snovmi. Med gradnjo v vodotoku ne smejo nastati razmere neprekinjene kalnosti (več kot tri dni). Za potrebe gradnje se ne zajema voda iz vodotokov.
(2) Kjer bodo padavinske vode speljane v vodotok, iztočni objekt ne sme segati v svetli profil vodotoka in se izpelje v naklonu brežine (z vgrajeno povratno zaklopko). Kota dna iztoka je na spodnjem delu brežine. V območju izpusta se struga vodotoka zaščiti pred erozijo.
(3) Izkopi gradbenih jam in brežin se izvajajo v suhem vremenu ob učinkoviti odvodnji zaledne talne vode za in pod konstrukcijo. Spremlja se izcejanje talne vode v prepereli hribinski plasti in, če se voda pojavi, se zajame z izvedbo lokalnih kaptaž (zajetij).
26. člen 
(varstvo tal) 
Temeljna tla in brežine se varujejo pred erozijo Idrijce. Ukrepi varovanja brežin se dimenzionirajo in preverijo na podlagi stabilnostnih analiz.
27. člen 
(kmetijska zemljišča) 
(1) V fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela pedološka analiza. Ta analiza mora vsebovati lokacije in obseg primernih in medresorsko usklajenih površin, strokovne utemeljitve primerljivosti zemljišč in potrebne ukrepe za vzpostavitev kmetijskih zemljišč ter količino rodovitnega dela tal, analizo ničelnega stanja začasno uporabljenih kmetijskih zemljišč in način njihove rekultivacije po izvedbi posega. V pedološki analizi se obravnavajo vsi spremljajoči posegi, ki se načrtujejo poleg same izvedbe ceste, kot so: počivališča, ureditev križišč, dostopne poti, prestavitev že umeščenih cest, lokacije za začasno skladiščenje in druge posege ter omejitve, ki bodo nastali zaradi gradnje ceste. Ustreznost izvedenih del rekultivacije potrdi strokovnjak kmetijske stroke – pedolog, z ugotovitvami pedologa se seznani pristojno ministrstvo.
(2) Med gradnjo je treba ustrezno ravnati s plodno zemljo (odstranitev in deponiranje horizontov) in jo po gradnji vrniti v ustreznem vrstnem redu. Rodovitni del tal se odstrani in premesti, tako da se prepreči onesnaženje s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Na lokacijah za začasno skladiščenje presežkov materiala se izkop plodne zemlje izvede tako, da se ohranita rodovitnost in količina tal, pri čemer se ne smeta mešati mrtvica in živica. Začasna odlagališča rodovitnega dela tal se uredijo pod nadzorom pedologa.
(3) Vsa dela se morajo opravljati v obdobju, ko tla niso preveč razmočena, kar se določi z nadzorom med gradnjo.
(4) Zagotovi se dostop do kmetijskih zemljišč med gradnjo in po njej. Gradnja mora potekati kar najmanj moteče za redno kmetijsko pridelavo.
(5) Na prizadetih zemljiščih je treba zagotoviti nadomestilo za zmanjšanje uporabnosti (pridelovalne sposobnosti) zemljišč in motenje posesti med gradnjo.
28. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja kot na primer: prekrivanje skladiščnega in transportiranega materiala, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, ustrezna gradbena mehanizacija.
(2) Po potrebi se izvedejo protiprašne zaslombe pri najbližjih stanovanjskih stavbah.
29. člen 
(varstvo pred hrupom in vibracijami) 
(1) Za zaščito s hrupom preobremenjenih stavb z varovanimi prostori se preveri potreba in možnost izvedbe protihrupnih ukrepov na stavbah.
(2) Transport za potrebe gradnje po javnem cestnem omrežju in gradnja se lahko izvajata le med 6. in 18. uro. Gradbena dela v predoru, z izjemo miniranja, se lahko izvajajo ves dan, pri tem ne sme biti presežena mejna vrednost kazalnika nočnega hrupa za gradbišče pri stavbah v bližini vzhodnega portala. Intenzivna gradbena dela, ki povzročajo vibracije večjega obsega, se lahko izvajajo le v kratkotrajnih obdobjih v dnevnem času.
(3) Uporabljajo se lažji vibracijski stroji za utrjevanje spodnjega ustroja in vibro nabijač, ki obratujejo v frekvenčnem območju nad 35 Hz.
30. člen 
(varstvo pred požarom) 
Požarna varnost obstoječih objektov in požarna ogroženost okolja se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne smeta poslabšati. Na voljo mora biti zadostna količina vode za zagotavljanje požarne varnosti v predoru in drugih načrtovanih prostorskih ureditvah.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
31. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:
– posamezni odseki glavne ceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– posamezni useki in druge ureditve brežin,
– predor s portalnimi objekti,
– viadukt,
– novogradnje, prestavitve, razširitve in druge prilagoditve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra,
– drugi ukrepi in ureditve,
– dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati načrtnega spremljanja oziroma monitoringa.
(2) Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, pomeniti pa morajo zaključene funkcionalne celote.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
32. člen 
(monitoring) 
(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje načrtnega spremljanja oziroma monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, določenih s tem državnim prostorskim načrtom za področja, opredeljena v okoljskem poročilu. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kadar je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni.
(3) V primeru odstopanj od dovoljenih vrednosti v času gradnje ali obratovanja načrtovanih prostorskih ureditev se na podlagi rezultatov monitoringa zagotovijo dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske in tehnične rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodb,
– spremembe rabe prostora ali objektov in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
33. člen 
(organiziranost gradbišča) 
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Zavaruje se tako, da je zagotovljena varna in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal. Na gradbišču, lokacijah za začasno skladiščenje presežkov materiala, transportnih in manipulativnih površinah se uredita zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod.
(2) Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in takšna organiziranost gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.
(3) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelata načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki ter načrt gradbišča, parkirišč in pretakališč, vključno z načrtom poteka prometa in prevoznih poti med gradnjo. Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe kategorizirane in nekategorizirane ceste. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča, objekte in območja kulturne dediščine ter že vzpostavljene ureditve.
(4) Na vseh zemljiščih, na katerih se posega le v času gradnje, in na lokacijah za začasno skladiščenje presežkov materiala se po končani gradnji vzpostavi prvotno stanje.
(5) Na gradbišču se odpadki zbirajo ločeno po vrstah gradbenih odpadkov. Z inertnim materialom se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki – mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi – se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
34. člen 
(druge obveznosti) 
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 32. in 33. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom gradnje obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– pravočasno seznaniti in obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po zaključku gradnje pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– zagotoviti varen potek prometa,
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo med gradnjo uporabljale za prevozne poti na gradbišča, in po potrebi izvesti rekonstrukcijo teh cest pred gradnjo, po gradnji pa jih sanirati v skladu s predpisi, ki urejajo področje cest,
– pred začetkom gradnje zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi za področje javnih cest ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa so jih v upravljanje in vzdrževanje dolžni prevzeti.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA 
35. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo razumnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati mnenjedajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture prej pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če ta še ni zgrajena, oziroma soglasje njenega upravljavca.
(4) Vse dimenzije in stacionaže, navedene v tem državnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
XI. NADZOR 
36. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
37. člen 
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev) 
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap, določenih v 31. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni:
– izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra,
– izvajanje ukrepov proti škodljivemu delovanju voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za prostorske ureditve iz tega državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor načrtovanih prostorskih ureditev.
38. člen 
(občinski prostorski akti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da je spremenjen in dopolnjen Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12, 37/15 – obv. razl.).
39. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-49/2020
Ljubljana, dne 19. novembra 2020
EVA 2020-2550-0073
Vlada Republike Slovenije 
Janez Janša 
predsednik 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti