Na podlagi drugega odstavka 270. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) v zvezi z drugim odstavkom 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
o državnem prostorskem načrtu za 110 kV kablovod v MO Koper
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za 110 kV kablovod v MO Koper (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je januarja 2019 pod številko projekta 2016/DPN-037 izdelalo podjetje URBIS d. o. o. Maribor.
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj ali prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled pri ministrstvu, pristojnem za prostor, in službi, pristojni za urejanje prostora v Mestni občini Koper.
(3) Postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v okolje, za katere je tak postopek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v okolje, za katere je tak postopek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti.
(5) Oznake, navedene v 3., 6., 7., 8. in 12. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– kablovod 110 kV od razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Koper do kabelskega jaška EKJ-V1 (v nadaljnjem besedilu: kablovod 110 kV) s podzemnimi jaški in ozemljitvenim vodnikom;
– optična kanalizacija za potrebe povezave med razdelilnima transformatorskima postajama v Kopru in Izoli. Namesti se dvojček PEHD premera 2 x 50 mm, v katerega se vpihne zemeljski optični kabel;
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture ter vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega območje kablovoda, delovni pas in območje začasne rabe v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. 2604 Bertoki na zemljišču parc. št. 5583/0;
– k. o. 2605 Koper na zemljiščih parc. št. 1551/12, 1524/1, 1508/21, 1508/13, 1524/6, 1523, 1564/12, 1508/1, 1553, 1564/3, 1564/4, 1564/5, 1564/6, 1564/7, 1540/8, 1540/9, 1540/10, 1540/11;
– k. o. 2606 Semedela na zemljiščih parc. št. 4638/11, 452/2, 451/3, 451/4, 457/4, 1847, 1846/1, 4602/30, 4602/31, 4602/8, 4602/32, 4602/53, 1857/44, 4638/12, 4638/13, 1857/40, 1857/38, 1857/39, 4638/14, 4638/15, 157/37, 1857/36, 4638/16, 4602/37, 4602/49, 4602/40, 1877/2, 1877/1, 4638/7.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – list št. 3.
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča omejene rabe so zemljišča na območju 3 m od osi kablovoda 110 kV obojestransko;
– zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč zunaj območij omejene rabe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Trasa 110 kV kablovoda poteka od RTP Koper, po levi bermi znotraj visokovodnega profila Badaševice do mosta, ki povezuje Ulico 15. maja in Tomšičevo ulico, kjer prečka Badaševico. Od desnega brega Badaševice se kabelska trasa nadaljuje po Ulici 15. maja in preko parkirišča proti jašku EKJ-V1, ki se nahaja ob hitri cesti znotraj ograjenega območja hitre ceste Koper–Izola.
(2) Dolžina kablovoda znaša približno 1300 m.
(kablovod in z njim povezane ureditve)
(1) Kablovod 110 kV obsega tri enofazne kable z izolacijo iz zamreženega polietilena in vodnika s presekom največ 1000 mm2. Ob kablovodu 110 kV se izvede optična kanalizacija za vpihovanje optičnega vlakna. Kablovod 110 kV se priklopi v RTP 110/20 kV Koper z vsemi potrebnimi povezavami in predelavami.
(2) Predvidena višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,5 m. Predvidena globina dna jarka pri vkopu kablovoda 110 kV znaša 2,1 m od zgornje kote končnega terena.
(3) Podvrtavanje kablovoda 110 kV z uvlačenjem v zaščitni cevi je predvideno na območju prečkanja Badaševice.
(4) Lega kablovoda 110 kV v zemlji se posebej označi, da je nad kablovodom 110 kV mogoč nadzor. Najmanj 50 cm nad vkopanim kablovodom 110 kV se položi opozorilni trak značilne barve. Približno 15 cm nad cevmi optične kanalizacije se položijo še predfabricirane armiranobetonske plošče, ki kablovod 110 kV dodatno varujejo pred tretjimi osebami.
(5) Na območju predvidenega mostu v OPPN za trgovsko poslovno cono pri Badaševici ob Šmarski cesti se v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidi izvedba kablovoda na način, ki bo omogočal gradnjo načrtovanega mostu (ustrezna zaščita, morebitna prilagoditev trase ipd.).
Vzdolž kablovoda 110 kV je v skupnem jarku predvidena optična kanalizacija za vpihovanje zemeljskega optičnega kabla. Optično kanalizacijo sestavljajo zaščitne PEHD cevi nazivnega premera 2 x 50 mm za vpihovanje zemeljskega optičnega kabla.
(1) Za prehod gradbenih strojev in polaganje kablovoda 110 kV v jarek je območje gradbišča določeno z mejo območja državnega prostorskega načrta.
(2) Območje državnega prostorskega načrta se po končani gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom.
(3) Območje državnega prostorskega načrta je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta in prostorske ureditve v širšem prostoru – ureditvena situacija načrtovanih ureditev – list št. 2.1.
(dopustni posegi v obstoječe objekte in dopustne dejavnosti)
(1) Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so v območju omejene in začasne rabe, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu in prevoznosti dostopnih poti, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture;
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda;
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) najmanj 5 m oddaljeni od osi kablovoda 110 kV.
(2) Za vse posege v prostor v varovalnem pasu, ki sega 3 m na obe strani od osi kablovoda 110 kV, je treba pridobiti soglasje sistemskega operaterja; navedeno ne velja za upravljavca vodnega zemljišča v primeru rednih vzdrževalnih del ter košnje brežin in berme struge.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ ALI PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA IN PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(1) Pred izvedbo vseh posegov je treba določiti lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.
(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture potekata v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev.
(3) Detajli križanj, morebitne prestavitve in drugi posegi, potrebni na infrastrukturnem omrežju, se natančno obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ali izvedbo.
(4) Infrastruktura se ne prestavlja v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
(5) Prestavitve obstoječe gospodarske javne infrastrukture zaradi potrebe gradnje kablovoda 110 kV se izvedejo na stroške investitorja.
(6) Vsa križanja in vzporedni poteki kablovoda 110 kV z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor – ureditvena situacija grajene javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – list št. 2.2.
(državne in lokalne ceste)
(1) Kablovod se križa z državnimi in lokalnimi cestami pod njihovimi mostnimi konstrukcijami. Posegov v telesa cest na mestnih križanj ni. Ceste, ki jih kablovod križa in se nahajajo nad traso kablovoda, so:
– Lokalna cesta Veluščkova ulica;
– Lokalna cesta (brv za pešce) med Veluščkovo ulico in Ulico 15. maja;
– Lokalna cesta Cesta na Markovec;
– Državna cesta – glavna cesta G1-11/1062 Koper–Dragonja.
(2) Zaradi gradnje kablovoda 110 kV na območju državnih cest ne smejo biti ogroženi varnost prometa, stabilnost ceste in objektov in odvodnjavanje ceste. Upravljavcu državnih cest se omogoči izvajanje rednih vzdrževalnih del na državni cesti in njenih spremljajočih objektih.
(3) Kabelski jašek EKJ-V1 se nahaja v varovalnem pasu hitre ceste HC H6 Koper (Škocjan)–Koper (Žusterna). Vse posege v varovalni pas hitre ceste Koper–Izola se izvede le po predhodnem soglasju DARS d. d.
(4) Posegi v varovalni pas hitre ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
(5) Z načrtovano gradnjo se ne sme onemogočati ali ovirati izvajanja rednih vzdrževalnih del na hitri cesti in na njenih spremljajočih objektih. V primeru poškodb na hitri cesti in njenih pripadajočih ureditvah zaradi gradnje kablovoda mora investitor kablovoda le-te takoj sanirati in vzpostaviti prvotno stanje na lastne stroške.
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in vodovodnega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, pri katerih ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod kanalizacijo. Pri vzporednem poteku kablovoda 110 kV in kanalizacije je svetli odmik 1,5 m.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Križanja kablovoda 110 kV in omrežja visokonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest daljnovodov se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev in drugi predmeti ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m.
(2) Križanja kablovoda 110 kV ter omrežja srednjenapetostnih in nizkonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Pred začetkom gradnje izvajalec naroči zakoličenje elektroenergetskih vodov.
(telekomunikacijsko omrežje)
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in telekomunikacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se telekomunikacijski vod zaščiti s cevjo.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – list št. 3, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se lahko po izvedenih posegih delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Na širšem obravnavanem območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Investitor zagotovi splošne ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Ob odkritju dediščine je treba najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(1) Pri poseganju v območja linearnih krajinskih struktur (drevored) je delovni pas čim ožji.
(2) Za preprečitev naselitve ter razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedeta naslednja ukrepa:
– zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi kablovoda 110 kV;
– košnja se izvaja najmanj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta), površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, praviloma enkrat na mesec v vegetacijski sezoni.
(3) Posegi v vodotoku se lahko izvajajo od začetka julija do konca marca. Sedem dni pred pričetkom del se o tem obvesti ribiška družina.
(4) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge k državnemu prostorskemu načrtu: Prikaz stanja prostora. Na obravnavanem območju ni evidentiranih območij ohranjanja narave.
(površinske in podzemne vode)
(1) Prehod iz leve berme na desni breg Badaševice se izvede s podvrtavanjem. Teme zaščitne cevi kablovoda je na globini najmanj 1,5 m pod dnom struge. Ustji zaščitne cevi kablovoda sta od zgornjih robov brežin prve terase odmaknjeni vsaj 1,5 m na vsako stran.
(2) V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v pretočni profil vodotoka ali na poplavna območja.
(3) Izkop v strugi se izvede na način, ki bo zagotavljal stabilnost brežin osnovnega korita Badaševice. Preprečiti je potrebno posedanje brežin in poškodbe obloge.
(4) Pri izvajanju gradbenih del, gradnji in vzdrževanju kablovoda se preprečijo posredni vplivi gradnje na površinske in podzemne vode. Upoštevajo se vsi omilitveni ukrepi, določeni v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.
(5) Prečkanje kablovoda 110 kV je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta in prostorske ureditve v širšem prostoru – ureditvena situacija načrtovanih ureditev – list št. 2.1.
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvajajo tako, da prizadenejo čim manjšo površino tal.
(2) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bile odkopane. Ob izkopu se zgornja plast humusa deponira tako, da je po končani gradnji s tem slojem mogoče pokriti površine, prizadete med gradnjo.
(3) Dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij.
(4) Za čas gradnje se v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti.
Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati okolja. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva. V sušnem in vetrovnem vremenu se prevozne in gradbene površine vlažijo. Sipki materiali se skladiščijo proč od stanovanjskih območij ter se v sušnem in vetrovnem vremenu vlažijo in prekrivajo. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.
V bližini stanovanjskih objektov se med gradnjo postavijo začasne protihrupne ograje. Vrsta in način postavitve protihrupne ograje se določita v fazi projekta za izvedbo. Prevozne poti naj se kar najbolj izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
(1) Investitor mora na celotnem območju gradbišča ter na prevoznih in manipulativnih površinah zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže.
(2) Investitor za predvidene izkope pripravi načrt uporabe zemljine in oceno kakovosti zemljine.
(3) Po končani gradnji se vsi odpadki, nastali med gradnjo, odstranijo in odložijo na odlagališčih.
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvedejo v eni etapi.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Monitoring se izvede v skladu z usmeritvami, določenimi v programu monitoringa, ki ga investitor izdela v naslednji fazi priprave projektne dokumentacije.
(1) Organizacija gradbišča je omejena na območje državnega prostorskega načrta.
(2) Za dostop do gradbišča se uporabijo obstoječe državne ceste ter obstoječe občinske ceste in poti.
(3) Gradnja na javnih cestah se izvaja z zaporo enega voznega pasu, zato je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.
(4) Izvajalec del mora gradnjo organizirati na način, da se bo material sproti dovažal na gradbišče in odvažal z gradbišča. Odvečni material se odpelje na ustrezno deponijo.
(5) Začasni plato za tehnologijo podvrtavanja je namenjen za namestitev mehanizacije za izvedbo kabelske kanalizacije pod strugo Badaševice. Po končani gradnji se na območju začasnega platoja vzpostavi prvotno stanje.
(obveznosti investitorja in izvajalca)
(1) Investitor in izvajalec imata naslednje obveznosti:
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morda služile obvozu ali prometu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov in sanacija poškodb;
– ob morebitni nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev.
(2) Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjem odstavku, pa ima investitor tudi naslednje obveznosti:
– pred začetkom del pravočasno obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter tudi v njihove varovalne pasove;
– pravočasno seznani prebivalstvo z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– seznani prebivalstvo ob kablovodu 110 kV s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem;
– ustrezno zaščiti objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpravi morebitne poškodbe na njih;
– omogoči nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotovi ali nadomesti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– naredi posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpravi in ceste povrne v prvotno stanje;
– pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki ju v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, investitor kablovoda 110 kV ne prevzame v upravljanje, upravljavci pa so ju v upravljanje in vzdrževanje dolžni prevzeti;
– v primeru urejanja vodotoka Badaševica in izvajanja ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, kjer bi ureditve struge ali ukrepi za izboljšanje stanja voda zahtevali poglabljanje ali spreminjanje lokacije kablovoda znotraj struge, krije nastale stroške v zvezi z ureditvijo kablovoda zaradi izvedbe navedenega posega v prostor investitor kablovoda oziroma vsakokratni upravljavec kablovoda. Pri tem se mora upravljavec vodotoka zaradi skladnosti z varnostnimi in tehničnimi predpisi ter zaradi načina tehnične izvedbe za vsak zgoraj naveden nameravan poseg predhodno uskladiti z upravljavcem vodotoka.
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ter upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Dopustna so odstopanja pri trasi kablovoda 110 kV in širini delovnega pasu znotraj območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe.
(3) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti do obstoječih ali novih stavb zunaj območja državnega prostorskega načrta ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta, in če z njimi soglaša sistemski operater.
(občinski prostorski akti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986–2000 (Uradne objave, št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98),
– Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986–1990 (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01, ter Uradni list RS, št. 96/04, 97/04 – popravek, 23/05, 66/05, 90/05, 97/05, 112/05, 22/09, 79/09, 65/10, 8/11 in 6/14),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/88, 7/01 in 24/01, ter Uradni list RS, št. 49/05, 95/06, 124/08, 22/09, 65/10, 29/12 – obvezna razlaga, 50/12 in 47/16),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Semedela, Za Gradom in del Žusterne (Uradne objave, št. 37/99 ter Uradni list RS, št. 41/15 in 49/15),
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Zazidava Ulice 15. Maja« v Kopru (Uradni list RS, št. 79/09).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se šteje, da sta na območju iz 4. člena te uredbe in za ureditve na tem območju spremenjena in dopolnjena Odlok o zazidalnem načrtu »ob Šmarski« v Kopru (Uradne objave, št. 2/97 in 10/04, ter Uradni list RS, št. 9/06, 70/07 in 93/07) in Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Trgovsko poslovna cona pri Badaševici ob Šmarski cesti« (Uradni list RS, št. 60/17), pri čemer se na območju delov zemljišč parcelnih št. 1564/7, 1540/8 in 1564/6, vse k. o. Koper, in delov zemljišč parcelnih št. 4602/37, 4638/16, 1857/36, 4638/14, 1857/39, 1857/38, 1857/40, 4638/12, 1857/44, 4602/53, 4602/32 in 4602/8, vse k. o. Semedela, poleg s to uredbo načrtovanih ureditev lahko izvede nova prometna ureditev območja z gradnjo novega mostu in ureditev krožišč na severni in južni strani Badaševice.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-8/2019
Ljubljana, dne 21. marca 2019
EVA 2018-2550-0115
Vlada Republike Slovenije
dr. Andrej Bertoncelj l.r.
