Predlagana novela ZFO-1 uvaja možnost zadolževanja občin pri mednarodnih institucijah, katerih članica je Republike Slovenija, in zadolževanje z izdajo občinskih obveznic. Poleg tega uvaja nov način nadzora zadolževanja občin in spreminja kriterije za opredelitev določenih virov financiranja občin.

Predlagana novela spreminja 10.a člen ZFO-1 na način, ki omogoča, da se občina za izvrševanje občinskega proračuna lahko zadolži tudi pri mednarodnih institucijah, katerih članica je Republika Slovenija, ter z izdajo občinskih obveznic na nacionalnem trgu. S tem je določena pravna podlaga za zadolževanje občin za infrastrukturne projekte, ki jih imajo vključene v občinske proračune, tudi pri mednarodnih razvojnih bankah, v katerih je članica Republika Slovenija. S tem predlagana novela cilja na Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB).

Občina se bo lahko zadolžila tudi z izdajo občinske obveznice, pri čemer bo za zadolževanje, v katerem črpanje in odplačilo nista v istem proračunskem letu, potrebno soglasje ministra, pristojnega za finance. Za izvedbo te določbe predlagana novela dodaja nov odstavek 10.a člena ZFO-1, ki določa sprejem podzakonskega akta, ki bo urejal način in postopek za izdajo občinskih obveznic.

Predlagana novela tudi zvišuje največji obseg možnega zadolževanja občine. Občina se bo lahko v tekočem proračunskem letu zadolžila, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil in izdanih občinskih obveznic poleg nekaterih drugih obveznosti ne bo presegalo 15 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.

Z namenom nadzorovanja zadolževanja občin predlagana novela uvaja sanacijski postopek, ki ga urejajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek 10.b člena ZFO-1. Postopek je namenjen za primere, ko bi bila občina trajneje nelikvidna ali prezadolžena. Trajnejša nelikvidnost nastopi, ko sredstva na računih občine ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 90 dni. Občina je prezadolžena, če preseže največji obseg možnega zadolževanja iz 10.b člena ZFO-1 za 2 odstotka na dan 31. decembra preteklega leta ali 30. junija tekočega leta.

Ministrstvo za finance lahko ugotovi, da je občina presegla največji obseg možnega zadolževanja. V takem primeru oblikuje sanacijski odbor, ki je sestavljen iz predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, predstavnika ministrstva, pristojnega za lokalno samoupravo, in dveh predstavnikov občine. Sanacijski odbor pripravi sanacijski načrt in ga predloži županu, ki ga predloži občinskemu svetu v sprejem najpozneje v roku 30 dni.

Predlagana novela dodaja tudi novi 13.b člen ZFO-1, ki določa, da se delež sredstev za kritje stroškov občin za posamezno občino izračuna kot razmerje med tekočimi odhodki in tekočimi transferji posamezne občine iz zaključnega računa ter tekočimi odhodki in tekočimi transferji vseh občin iz zaključnega računa. S tem predlagana novela po novem upošteva dejanske stroške občin, kar je potrebno, ker se v praksi kaže, da imajo slovenske občine kljub enakim nalogam in pristojnostim ne glede na njihovo velikost v praksi predvsem prebivalstveno večje občine višje stroške, ki so posledica višjih tekočih transferjev v javne zavode itd. S tem predlagana novela povečuje le povprečno rabo tistih občin z višjimi stroški.

Predlagana novela spreminja 20.a člen ZFO-1, ki ureja sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji. Ohranja obveznost zagotavljanja sredstev za sofinanciranje obveznosti občin z romskimi naselji iz državnega proračuna in višino sredstev, ki se zagotovijo občinam za sofinanciranje obveznosti občin z romskimi naselji, ki je omejena na 3,5 odstotka skupne primerne porabe občin z romskimi naselji. Kot novost pa predlagana novela dodaja, da bodo občine z romskimi naselji upravičene do sofinanciranja v deležu, ki bo odražal število prebivalcev občine, površino občine, ocenjeno število romskih naselij, razvitost občine in ocenjeno število prebivalcev romskih naselij. Dodatno novi člen določa pooblastilo vladi, da z uredbo določi namene porabe sredstev iz tega odstavka, saj bodo sredstva, ki bodo podeljena iz tega naslova, namenska.

S predlaganimi spremembami 24. člena ZFO-1 se spreminjajo kazalniki za določanje razvitosti posamezne občine. Tako uvaja nov nabor kazalnikov, urejenih v štiri vsebinske sklope (družba, gospodarstvo, infrastruktura in finančni viri), ki se bodo primarno uporabljali za določitev deleža sofinanciranja državnih investicij v občinah. Namesto na vsaka štiri leta se bodo pogoji po novem preverjali na vsaki dve leti.

Sklepno predlagana novela ureja še najvišji možni delež sofinanciranja države, ki je odvisen od višine skupne primerne porabe vseh občin. Tako določa, da se, če skupni zahtevek občin za sofinanciranje skupnega opravljanja nalog občinske uprave preseže 0,7 odstotka skupne primerne porabe vseh občin, sofinancira do 0,7 odstotka skupne primerne porabe vseh občin sorazmerno z višino zahtevka za posamezno občino.

Vir: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin