Na podlagi 119. člena v zvezi s 123. členom in drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter v zvezi z tretjim odstavkom 298. člena in tretjim odstavkom 338. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O in 78/23 – ZUNPEOVE) in na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 7. seji 25. 9. 2023 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška
V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja ŠO 1/2 Šiška, ŠT 1/2 Obvoznica in ŠS 1/6 Zgornja Šiška (Uradni list RS, št. 69/09, 78/10, 79/12, 95/12, 48/16 – avtentična razlaga, 48/19 in 59/22 – OPN MOL ID) se v 3. členu pod II. črta točka 4.2..
Dosedanje točke 4.3. do 4.8. postanejo točke 4.2. do 4.7..
V 5. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Spremembe in dopolnitve OPPN je izdelalo:
– podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7279 v februarju 2012 ter
– podjetje Protim Ržišnik Perc d. o. o., Poslovna cona A 2, 4208 Šenčur, pod številko projekta P 151050 v juliju 2023.«.
V 6. členu se v točki »1. Obseg« v četrtem odstavku prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
»– v katastrski občini (1738) Dravlje zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 785/1, 787, 788, 789/2, 790/3, 791/1, 791/5, 791/9, 791/10, 791/11, 792/1, 792/3, 792/4, 792/5, 792/6, 792/7, 792/8, 796/4, 796/8, 796/9, 796/10, 796/11, 798/1, 798/2, 798/3, 798/4, 798/5, 798/6, 798/7, 798/8, 798/10, 798/11, 798/12, 798/13, 798/14, 798/15, 798/21, 798/22, 798/23, 798/24, 798/25, 798/26, 798/27, 798/28, 798/30, 798/31, 798/32, 798/33, 798/34, 800/4, 800/5, 801/5, 802/8, 802/11, 802/13, 802/14, 802/15, 802/16, 802/18, 802/19, 802/20, 802/21, 803/1, 803/4, 803/5, 803/6, 809/295, 809/296, 809/373, 809/432, 809/437, 1653/21, 1653/62, 1653/63, 1658/5, 1658/6, 1658/13, 1658/14, 1658/15, 1658/17, 1756/2, 1756/3, 1756/4, 1758/2, 1759, 1805, 1806, 1807/2 in 1829;
– v katastrski občini (1739) Zgornja Šiška zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 223/13, 223/15, 223/20, 225/1, 227/5, 227/10, 227/12, 227/14, 227/16, 227/17, 228/19, 228/25, 228/26, 228/27, 228/28, 228/29, 228/30, 228/31, 228/33, 228/38, 228/40, 228/41, 228/45, 228/46, 228/47, 228/48, 228/49, 228/50, 228/51, 228/52, 228/53, 228/54, 228/55, 228/56, 228/57, 228/58, 228/59, 228/60, 228/61, 228/62, 1870/4, 1873/5, 1873/17, 1900/8, 2207/1, 2207/9 in 2207/10.«.
V 7. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Za izboljšanje prometne učinkovitosti širšega območja je treba rekonstruirati Litostrojsko cesto od križišča s Celovško cesto proti vzhodu v dolžini 1200 m.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
(namembnost znotraj območja OPPN)
Območje je razdeljeno na prostorske enote P1, P2, P3 in P4, namenjene za gradnjo objektov, in prostorske enote C1, C2, C3, C4 in C5, namenjene javnim površinam – cestam in POT-i.
Prostorska enota P1
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12302 Sejemske dvorane, razstavišča,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 24110 Športna igrišča,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 21122 Samostojna parkirišča,
– 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (fotonapetostne elektrarne na strehi stavbe) in
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
Prostorska enota P2
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas in
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
Prostorska enota P3
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice (samo v pritličju in kletnih etažah) in
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
Kletne etaže so namenjene parkiriščem, skladiščem, arhivom, servisnim in tehničnim prostorom ter 12510 Industrijske stavbe: samo delavnice.
Prostorska enota P4
V enoti je dopustna gradnja objektov z naslednjo namembnostjo:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas in
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.«.
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
Območje je razdeljeno na več prostorskih enot, namenjenih gradnji in rekonstrukciji različnih objektov. Meje prostorskih enot so določene glede na namembnost, funkcionalno zasnovo in lastništvo zemljišč. Največja prostorska enota P1, ki zavzema večino območja, leži ob Celovški cesti in novi povezovalni cesti. Namenjena je gradnji nakupovalnega centra. V vogalu med Celovško cesto in severno obvoznico je prostorska enota P2, v kateri je načrtovana gradnja poslovno hotelskega objekta. Prostorski enoti P3 in P4 predstavljata območji obstoječih poslovno trgovskih objektov.
Prostorska enota P1
Prostorska enota P1 leži v vogalu med Celovško cesto in novo povezovalno cesto. Namenjena je nakupovalnemu centru s kletno garažo. Dopustne dejavnosti iz 9. člena tega odloka se lahko umeščajo v okviru celotnega trgovskega centra, pri čemer mora biti pretežni del kletnih etaž namenjen parkiranju.
Uvozi v kletno garažo so predvideni iz servisne ceste na severni strani območja, s povezovalne ceste na južni strani in interne dostopne ceste na vzhodni strani. Na južni strani je načrtovan še dodatni izvoz. Južno in vzhodno od objekta so načrtovana nivojska parkirišča.
Dostava je možna s povezovalne ceste na južni strani, servisne ceste na severni strani in interne povezovalne ceste na vzhodni strani.
Glavni vhod za pešce je iz smeri Celovške ceste in s povezovalne ceste.
Prostor med Celovško cesto in objektom nakupovalnega centra je načrtovan kot javni vstopni trg, ki v zasnovo vključuje tudi POT, drevored obstoječih lip in ureditev ob spomeniku.
Prostorska enota P2
Prostorska enota P2 obsega vogalno zemljišče med Celovško cesto in servisno cesto ob severni obvoznici. Namenjena je gradnji poslovno hotelske stolpnice kot prostorske dominante ob križišču dveh pomembnih cest.
Pod celotnim območjem prostorske enote so podzemne etaže, pretežno namenjene parkiranju, ki so dostopne preko uvoza s servisne ceste.
Prostor med Celovško cesto, servisno cesto in stolpnico je zasnovan kot javna površina, ki jo je treba urediti tako, da s predprostori sosednjih stavb tvori usklajeno celoto.
Prostorska enota P3
Prostorska enota P3 je ob servisni cesti ob severni obvoznici. Vzdolžno ob servisni cesti je načrtovan nov poslovni objekt, ki bo imel pritličje in 6 etaž. Obstoječi objekti se odstranijo, v prvi fazi obstoječi objekti še ostanejo. Možna je dozidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječega objekta v gabaritih novo načrtovanega objekta.
Severovzhodno od objekta so urejene manipulacijske površine in parkirišče na nivoju terena.
Pod celotnim območjem prostorske enote so predvidene kletne parkirne etaže.
Prostorska enota P4
V prostorski enoti P4 je obstoječ poslovni objekt, ki se odstrani in nadomesti z novim poslovnim objektom s kletno garažo, pritličjem in šestimi etažami. V prvi fazi se obstoječi objekt ohrani. Dopustna je tudi rekonstrukcija in nadzidava obstoječega objekta za dve etaži.
Ob objektu so parkirne, manipulacijske in zelene površine.
Prostorska enota C1
V prostorski enoti C1 je Celovška cesta, ki je namenjena motornemu in javnemu potniškemu prometu z ločenimi kolesarskimi in peščevimi hodniki. Cesta se ohranja v obstoječi trasi.
Prostorska enota C2
V prostorski enoti C2 je servisna cesta in je namenjena motornemu prometu z ločenim peščevim hodnikom in kolesarsko stezo na južni strani.
Prostorska enota C3
V prostorski enoti C3 je nova povezovalna cesta opremljena s hodniki za pešce in kolesarskimi stezami.
Prostorska enota C4
V prostorski enoti C4 je priključek na obvoznico. Urejeno je podaljšanje ločenega pasu za desno zavijanje.
Prostorska enota C5
Prostorska enota C5 obsega območje POT-i.
Ob Celovški cesti in servisni cesti ob severni obvoznici je obstoječi drevored lip, ki ima strogi varstveni status kulturnega spomenika in varstveni status naravne dediščine.
POT se na severovzhodu in severozahodu območja ohrani v prvotnem stanju, na jugozahodu pa se jo vključi v ureditev vstopnega trga pred vhodom v nakupovalni center. Celotna zasnova je podrejena drevoredu obstoječih lip. Tlakovana dela, ločena z zavarovanim drevoredom, sta povezana preko oblikovanih brvi in poti.
Obstoječa ureditev med podhodom pod Celovško cesto in obstoječim spomenikom se oblikovno poenoti z ureditvijo pred nakupovalnim centrom na drugi strani obstoječega drevoreda. Obstoječi spomenik ob Celovški cesti ostaja na isti lokaciji.
Samoniklo zarasla drevesa na trasi POT-i je potrebno odstraniti in omogočiti razrast varovanega drevoreda. V zeleno površino POT-i ni dopustno vnašati novih zelenih prvin.
Prostor med Celovško cesto in objektom nakupovalnega centra je načrtovan kot površina v javni rabi.
Zasaditev in oblikovanje POT-i se lahko dopolni v naslednjih delih:
– v delu ob Celovški cesti pri oblikovanju enotne površine trga pred nakupovalnim centrom,
– v delu ob prostorski enoti P3 se dopolni drevoredna zasaditev in oblikuje peščeva površina po izvedbi končne faze izgradnje Poslovno trgovskega objekta,
– v delu Ob Cesti Ljubljanske brigade v navezavi na območje obdelano v Občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja ŠO1/2 ŠIŠKA – vzhodni del.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnega načrta št. 4.1. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo terena«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. nezahtevni objekti:
– začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
– spominska obeležja in
– nadstreški (za nakupovalne vozičke, kolesarnice ipd.);
2. enostavni objekti:
– začasni objekti: odprti sezonski gostinski vrt (brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj),
– spominska obeležja,
– nadstreški (za nakupovalne vozičke, kolesarnice ipd.) in
– ograje. Dopustne so samo v prostorski enoti P1, na severni in vzhodni strani trgovskega centra. Oblikovanje ograj mora biti enotno (lahke konstrukcije, lahko so ozelenjene);
3. urbana oprema:
– skulpture in druge prostorske inštalacije,
– večnamenski kiosk in
– vodnjak oziroma okrasni bazen;
4. ostalo:
– mikrourbana oprema (klopi, koši za odpadke ipd.),
– oprema za kontrolo dostopa (dvižne rampe, količki ipd.),
– proizvodi (stiskalnice za odpadke, dvigalne mize ipd.),
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon in
– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.
Poleg nezahtevnih in enostavnih objektov iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka je v območju posameznih prostorskih enot dovoljena tudi začasna postavitev opreme za izvajanje razstav, predstav in prireditev.
Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov mora upoštevati zahteve intervencije. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti v vsem območju OPPN enotno oblikovani.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pogoji za oblikovanje objektov)
Prostorska enota P1
Stavba je načrtovana s poudarjeno oblikovano odprto fasado proti vstopnemu trgu in Celovški cesti. Osrednji vhodni del stavbe je transparenten. Streha objekta je oblikovana kot peta fasada z zelenimi površinami. Na strehi stavbe je dopustna tudi postavitev fotonapetostne elektrarne, pri čemer morajo biti fotovoltaične naprave na strehi stavbe postavljene v naklonu za strešnim vencem tako, da bodo čim manj vidne.
Objekt je v prvi fazi podolgovatega tlorisnega gabarita z glavno stranico v smeri jugozahod – severovzhod in arhitekturnim poudarkom proti vstopnemu trgu.
V drugi fazi je dopustna prizidava na južni in vzhodni strani objekta. Prizidava objekta je v okviru dopustnih kapacitet iz 14. člena tega odloka dopustna znotraj območja gradbene meje, ki je določena na grafičnem načrtu 4.1. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo terena« in je novi objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali pa je od nje odmaknjen v notranjost območja.
Prizidani del objekta se mora oblikovno skladati z obstoječim objektom.
Prostorska enota P2
Stavba je oblikovana kot prostorska dominanta, ki tako s svojo višino kot obliko poudarja križišče dveh pomembnih cest v mestu. Oblikovanje stolpnice mora biti sodobno in kakovostno.
Dopustna je sprememba oblike in tlorisnega gabarita stolpnice znotraj maksimalnega tlorisnega gabarita.
Dopustna je funkcionalna povezava stolpnice z objektom na območju prostorske enote P1 (nad in pod terenom).
Na vseh objektih na območju OPPN se dopusti možnost postavitve fotovoltaičnih naprav in v največji možni meri predvidi ozelenitve sten, ograj in drugih vertikalnih struktur.«.
V 13. členu se pod podnaslovom »Splošno« v drugem odstavku besedilo »Vsa oglasna« nadomesti z besedo »Oglasna«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Na območju prostorske enote P1 je dopustna tudi postavitev malih samostoječih svetlobnih vitrin (vzdolž Rakuševe ulice) ter postavitev drugih objektov za oglaševanje, skladno z normativi iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN, 42/18, 78/19 – DPN in 59/22; v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID).«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
1. Maksimalni tlorisni gabariti
Prostorska enota P1:
a) 1. faza (obstoječe):
– objekt: 228,00 m x 144,00 m;
– klet: 240,50 m x 147,00 m;
b) 2. faza (prizidava):
– objekt: 69,00 m x 41,00 m (jug) + 39,00 m x 52,00 m (vzhod);
– klet: 52,00 m x 73,00 m (jug).
Prostorska enota P2:
– objekt (stolpnica): 46,00 m x 43,00 m;
– klet: 56,00 m x 56,00 m.
Prostorska enota P3:
– objekt: 101,50 m x 40,00 m;
– klet: 132,00 m x 40,00 m.
Prostorska enota P4:
a) 1. faza (nadzidava):
– objekt: 25,00 m x 36,00 m + 8,00 m x 23,00 m (nadstrešek);
– klet: 49,50 m x 33,00 m;
b) 2. faza (novogradnja):
– objekt: 25,00 m x 41,00 m;
– klet: 41,00 m x 41,00 m.
2. Višinski gabariti
Prostorska enota P1:
– etažnost: do 3K + P + 2 + tehnični objekti;
– max. višina objekta: 18,00 m.
Prostorska enota P2:
– etažnost: do 6K + P + M + 25 + tehnični objekti;
– višina objekta: možna je etažnost v okviru določene višine objekta 75,00 m–100,00 m.
Prostorska enota P3:
– etažnost: do 6K + P + 6 + tehnični objekti;
– max. višina objekta: 28,60 m.
Prostorska enota P4:
a) 1. faza (nadzidava):
– do 2K + P + 4 + tehnični objekti;
– max. višina objekta: 25,50 m;
b) 2. faza (novogradnja):
– do 2K + P + 6 + tehnični objekti;
– max. višina objekta: 31,00 m.
Vse mere pomenijo maksimalno velikost objektov, vključno s fasado.
Idejna višinska regulacija
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest.
Kota pritličja objekta v P1 je ± 0,00 = 307,80 m. n. v.
Kota pritličja objekta v P2 je ± 0,00 = 307,80 m. n. v. in +1,00 m = 308,80 m. n. v.
Kota pritličja objekta v P3 je ± 0,00 = 307,80 m. n. v.
Kota pritličja objekta v P4 je ± 0,00 = 307,10 m. n. v.
Absolutne višinske kote terena so od 306,80 m. n. v. do 308,80 m. n. v.
Višinske kote terena so razvidne iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo terena« in št. 4.4. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«.
3. Kapacitete območja
Površina območja OPPN: 104 195 m².
Prostorska enota P1:
a) površina P1: 43 028 m2;
b) BTP nad nivojem terena P1:
– 1. faza: 38 650 m2;
– 2. faza (prizidava): do 10 000 m2;
c) BTP kletnih etaž P1:
– 1. faza: 18 875 m2;
– 2. faza (prizidava): do 6 600 m2.
Prostorska enota P2:
– površina P2: 3 488 m²;
– BTP nad nivojem terena P2: 27 503 m²;
– BTP kletnih etaž P2: 21 723 m².
Prostorska enota P3:
– površina P3: 4 589 m²;
– BTP nad nivojem terena P3: 17 400 m²;
– BTP kletnih etaž P3: 9 500 m².
Prostorska enota P4:
a) površina P4: 2 744 m²;
b) BTP nad nivojem terena P4:
– 1. faza (nadzidava): do 3 220 m2;
– 2. faza (novogradnja): do 6 500 m2;
c) BTP kletnih etaž P4:
– 1. faza (nadzidava): 568 m2;
– 2. faza (novogradnja): do 3 000 m2.«.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
V območju OPPN je predvidena odstranitev dveh poslovnih objektov:
Oznaka objekta | Parcelna številka | BTP m2 |
1 | 792/5, 792/6, 798/1, 798/4, 798/8, k.o. Dravlje | 8 500 |
2 | 798/5, 798/6, 798/22, k.o. Dravlje | 1 710 |
Objekta, predvidena za odstranitev, sta razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Načrt odstranitve objektov«.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
Parcela P1, namenjena gradnji objektov, meri 43 028 m2 in obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 791/9, 791/10, 791/11, 798/2, 798/3, 798/7, 798/10, 798/11, 798/12, 798/13, 798/21, 798/23, 798/24, 798/25, 798/27, 798/30, 798/31, 798/34, 802/13, 802/14, 802/18, 802/19, 802/20, 803/1, 803/4 in 803/5, vse k.o. Dravlje, ter 227/16, 228/38, 228/40, 228/41, 228/46, 228/48, 228/50, 228/52, 228/54, 228/55 228/57, 228/59 in 228/61, vse k.o. Zgornja Šiška.
Parcela P2, namenjena gradnji objektov, meri 3 488 m2 in obsega zemljišče s parcelno številko: 798/33, k.o. Dravlje.
Parcela P3, namenjena gradnji objektov, meri 4 589 m2 in obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 785/1, 792/4, 792/5, 792/6, 798/1, 798/4, 798/8, 798/14 in 798/26, vse k.o. Dravlje.
Parcela P4, namenjena gradnji objektov, meri 2 744 m2 in obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 791/11, 796/4, 796/8, 798/5, 798/6, 798/15, 798/22 in 798/28, vse k.o. Dravlje.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« ter št. 3.4. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«.«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
Površine, namenjene javnemu dobru, so deli cest v prostorskih enotah C1, C2, C3, C4 in C5 in obsegajo zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami:
1. Prostorska enota C1 meri 15 037 m2 in obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 809/295, 809/296, 1658/5, in 1658/17, vse k.o. Dravlje, ter 225/1, 228/25, 228/26, 228/51, 809/373, 1873/5, 1873/17, 2207/1 in 2207/9, vse k.o. Zgornja Šiška.
2. Prostorska enota C2 meri 7 365 m2 in obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 785/1, 787, 788, 789/2, 790/3, 791/1, 792/1, 792/4, 792/5, 1653/21, 1653/62, 1653/63 in 1658/5, vse k.o. Dravlje.
3. Prostorska enota C3 meri 13 910 m2 in obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 227/10, 227/17, 798/32, 800/5, 802/11 802/15, 802/16, 1653/21, 1756/2, 1756/3, 1756/4, 1758/2 in 1759, vse k. o. Dravlje, ter 223/13, 223/15, 223/20, 227/5, 227/12, 227/14, 228/19, 228/28, 228/31, 228/33, 228/47, 228/49, 228/51, 228/53, 228/56, 228/58, 228/60, 228/62, 803/5-del, 803/6, 1870/4, 1900/8 in 2207/9, vse k.o. Zgornja Šiška.
4. Prostorska enota C4 meri 3 660 m2 in obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 809/432, 809/437, 1805, 1806, 1807/2 in 1829, vse k.o. Dravlje.
5. Prostorska enota C5 meri 10 070 m2 in obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 228/51, 785/1, 791/1, 791/5, 792/1, 792/3, 792/4, 792/5, 792/6, 792/7, 792/8, 796/9, 796/10, 796/11, 798/4, 798/14, 798/15, 798/28, 800/4, 801/5, 802/8, 802/21, 1653/21, 1653/62, 1653/63, 1658/6, 1658/13, 1658/14, 1658/15 in 1658/17, vse k.o. Dravlje, ter 228/27, 228/29, 228/30, 228/45 in 1873/17, vse k.o. Zgornja Šiška.
Skupna površina javnega dobra v prostorskih enotah C1, C2, C3, C4 in C5 meri 50 346 m2.
Površine, ki so namenjene javni rabi, so površine pred nakupovalnim centrom. Površine, namenjene javni rabi, morajo biti javno dostopne in obsegajo zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami: 798/10 in 798/30, obe k.o. Dravlje ter 228/61 in 228/62, obe k.o. Zgornja Šiška.
Površine, ki so namenjene javni rabi, merijo skupaj 1 092 m2.
Na površinah, ki so namenjene javnemu dobru, in površinah, ki so namenjene javni rabi, so dovoljeni posegi v zvezi s prometno in komunalno ureditvijo.
Površine, ki so namenjene javnemu dobru, in površine, ki so namenjene javni rabi, so razvidne iz grafičnih načrtov št. 3.5. »Javne površine na katastrskem načrtu« in št. 3.6. »Javne površine na geodetskem načrtu«.«.
V 18. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za stavbe v prostorski enoti P2 je pričetek rekonstrukcije Litostrojske ceste.«.
V 19. členu se za petim odstavkom dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»Degradirane površine POT-i, ki nastanejo zaradi potekov predvidenih uvozov, je treba sanirati tako, da se nadomestijo degradirani grajeni deli in oznake POT-i. Vegetacijo je potrebno ustrezno nadomestiti tako, da se ohrani potek drevoreda.
Dela na območju POT-i, območju dreves in drevoreda na javnih površinah je treba izvajati v sodelovanju in v skladu z navodili arborista, organizacijo, pristojno za varstvo narave, in organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine.«.
V 20. členu se v točki »1. Splošno« za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V okviru sprememb in dopolnitev OPPN sta bila izdelana:
– Strokovno mnenje o ustreznosti obstoječe analize tveganja (Geološki zavod Slovenije, št. 631-32_2021, december 2020) in
– Strokovna ocena možnih pomembnih vplivov na okolje (E-net okolje d.o.o., št. 401320-dn, oktober 2020).«.
Točka »2. Varstvo vode in podzemne vode« se spremeni tako, da se glasi:
»2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN ne posega na vodno in priobalno zemljišče vodotokov in po razpoložljivih podatkih ni poplavno, plazljivo ali erozijsko ogroženo. Pri projektiranju je dejansko stopnjo ogroženosti treba ugotoviti z ustreznimi geološkimi in geomehanskimi preiskavami ter temu prilagoditi gradnjo.
Zaradi možnosti urbanih poplav meteorne vode je treba predvideti črpanje vode iz delov objekta pod ravnjo zemljišča.
Obravnavano območje se nahaja na vodovarstvenem območju Ljubljanskega polja z oznako VVO IIIA – podobmočje širšega VVO z milejšim vodovarstvenim režimom, severovzhodni del območja OPPN pa sega tudi na območje VVO IIB – podobmočje ožjega VVP z manj strogim vodovarstvenim režimom.
Posege na tem območju je treba izvajati v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 43/15, 181/21, 60/22 in 35/23 – odl. US) ter pridobiti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda.
Z gradnjo se ne sme posegati v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku in se ne sme zmanjšati krovna plast, če je le-ta upoštevana pri določanju zmanjšanega obsega ali ukrepov ožjega vodovarstvenega območja.
Izkopi na gradbišču niso dovoljeni, če niso izdelani več kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode, ki jo je treba predhodno preveriti in jo mora potrditi organizacija, pristojna za vode.
Možnost gradnje podzemnih garaž in športnih igrišč se preveri na podlagi rezultatov analize tveganja za onesnaženje. Analiza tveganja za onesnaženje zaradi gradnje na vodovarstvenem območju mora biti izdelana v obsegu, kot je določen v 50. členu Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11 in 15/16).
Pri gradnji je treba upoštevati možnost pojava viseče podtalnice in v tem primeru zagotoviti vse ustrezne zaščitne ukrepe, da ne pride do onesnaženja podtalnice.
Vozne in parkirne površine morajo biti ustrezno vodotesno utrjene in opremljene z lovilci olj. Na izpustu odpadne padavinske vode iz povoznih površin v ponikovalna polja je treba zagotoviti koncentracijo mineralnih olj, ki ne bo presegala 4 mg/l, pri čemer mora biti dno ponikovalnega polja vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Na robovih morajo biti postavljeni betonski ali kamniti robniki.
Izvajanje ukrepa za doseganje kriterija dopustne koncentracije mineralnih olj se lahko dokaže s kemijsko analitiko vzorcev vode v času prvih dotokov ob nalivih ali z drugimi metodami, če so na voljo.
Odvodnjavanje površin v ponikovalni sistem mora biti ločeno od morebitnih objektov z dejavnostmi, pri katerih se uporabljajo, prevažajo, pretovarjajo ali predelujejo snovi, ki lahko onesnažijo podzemno vodo.
Parkirišča je treba načrtovati in izvesti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtočni koeficient ali čas koncentracije padavinskih voda z utrjenih površin. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, s katerimi tehnikami in v kakšni meri je to doseženo.
V dokazilu o zanesljivosti objekta (DZO) ali drugi ustrezni dokumentaciji morajo biti navedene vse projektirane količine vode in velikosti površin z iztoki v tla (ponikalna polja), ločeno posebej za strešne vode ter vode z utrjenih površin, ter za vode, ki se odvajajo v kanalizacijo, ločeno za padavinsko, fekalno in mešano kanalizacijo.
V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi. V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
Za dreniranje ali črpanje podzemne vode v času gradnje je treba pridobiti vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.«.
Za točko »5. Varstvo tal« se doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. Svetlobno onesnaževanje
Pri osvetljevanju objektov, reklamnih sporočil in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
Interna osvetlitev zunanjih površin ob objektih in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.«.
Dosedanja točka »6. Odstranjevanje odpadkov«, ki postane točka 7., se spremeni tako, da se glasi:
»7. Zbiranje odpadkov
Zbiranje odpadkov na območju OPPN poteka v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana.
Zbirna in prevzemna mesta ter zbiralnice za odpadke se uredi na nivoju terena v sklopu objektov ali samostojno.
Dovoz za komunalna vozila je predviden s servisne ceste na severu in povezovalne ceste na jugu do prevzemnih mest.
Zbirna mesta morajo biti tlakovana in zaščitena z nadstrešnico, opremljena z električno razsvetljavo, vodo in s posebnim odtokom v kanalizacijo, ki je opremljena z lovilcem olj.
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.
Investitor mora poskrbeti za pravilno zbiranje odpadkov v skladu predpisi, ki urejajo zbiranje posamezne vrste odpadkov in pogoji izvajalca javne službe rednega odvoza komunalnih odpadkov.«.
V 21. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Odstranjena drevesa zaradi posegov v območje POT-i je treba ustrezno nadomestiti tako, da se ohrani potek drevoreda.
Nova drevesa morajo imeti obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,20 m.«.
Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo peti do osmi odstavek.
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
Območje OPPN se nahaja v območju ocenjene potresne mikrorajonizacije 0,35 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal in na tej osnovi določiti parametre za projektiranje konstrukcije v skladu z Evrokod 8.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo, ki ureja graditev in vzdrževanje zaklonišč. Pri načrtovanju vseh novogradenj je treba predvideti ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo (ali smiselno nad prostorom, ki je vsaj 2/3 svoje višine pod ravnjo zemljišča) tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za hitro zaznavanje požara, njegovo samodejno javljanje javni gasilski službi, samodejno alarmiranje uporabnikov stavbe in samodejno gašenje,
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati načrt požarne varnosti. Za zagotovitev predpisanih pogojev in ukrepov za varstvo pred požarom je pri projektiranju treba upoštevati Koncept požarne varnosti SD OPPN št. 0684/20-530-1, ki ga je 23. 11. 2020 izdelal Zavod za gradbeništvo Slovenije.
Pri načrtovanju požarne varnosti je treba upoštevati tudi nevarnost, ki jo predstavljajo električna vozila, ter načrtovati ukrepe, ki bodo omogočili učinkovito in varno gašenje požarov, ki jih povzročijo slednja.
Ocenjen čas intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana je 10 min, kar je potrebno upoštevati pri načrtovanju požarne varnosti objektov in požarnovarnostne ureditve območja.
Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju z oznako VVO IIIA – podobmočje širšega VVO z milejšim vodovarstvenim režimom in VVO IIB – podobmočje ožjega VVO z manj strogim vodovarstvenim režimom.
Pridobiti je treba dodatno strokovno mnenje glede gradnje garaž.
Globino temeljev se opredeli skladno s pogoji v skladu s projektom o varovanju podtalnice.
Pred postavitvijo fotonapetostne elektrarne na strehi objekta v prostorski enoti P1 je treba izdelati strokovno presojo požarne varnosti, s katero se dokaže, da se požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
2. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov je treba zagotoviti dostope in površine za intervencijska vozila, ki morajo izpolnjevati zahteve, določene v tehnični smernici, ki določa požarno varnost v stavbah.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih in obstoječih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti. Znotraj območja urejanja so predvideni hidranti na internem vodovodnem omrežju.
Začetnemu gašenju požara je namenjeno interno notranje hidrantno omrežje.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.6. »Načrt intervencijskih poti« in št. 4.5. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.«.
V 23. členu se v točki »1. Ureditve obodnih cest« besedilo pod podnaslovom »Mestna obvozna cesta« spremeni tako, da se glasi:
»Območje OPPN na severnem robu sega v 35 m varovalni pas hitre ceste (HC) H3 – severne obvoznice, ki je v upravljanju Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DARS). Posege na tem območju je treba izvajati v skladu z zakonom, ki ureja ceste, ter pridobiti soglasje DARS.
Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na hitri cesti in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
Upoštevati je treba idejne rešitve ukrepov na hitri cesti iz pobude za državni prostorski načrt za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocest (št. naloge 17_640, september 2018, izdelovalca PNZ d. o. o. in LUZ d. d.). Poleg obojestranske širitve hitre ceste je na območju priključka s Celovško cesto (ob prostorski enoti P2) predvideno večje krožno križišče. Predvidena širitev hitre ceste je prikazana na grafičnem načrtu 4.4. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«.
Pri načrtovanju novih stavb na območju OPPN je treba zagotoviti najmanj 10 m odmik od načrtovanih ureditev iz navedene pobude za širitev hitre ceste.
V varovalnem pasu hitre ceste ni dovoljeno postavljati reklamnih obvestil, svetlobnih napisov in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov.
Padavinska in druga odpadna voda iz objektov in pripadajočih površin v območju OPPN ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje hitre ceste in njenega cestnega sveta. Odvodnjavanje načrtovanih ureditev ne sme poslabšati ali ogroziti sistema odvodnjavanja hitre ceste.
Pri načrtovanju razsvetljave javnih površin in funkcionalnih površin ob objektih morajo biti izpolnjene zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu z veljavnimi predpisi.
Investitor je za nove objekte in pripadajoče ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom hitre ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja hitre ceste.«.
V besedilu pod podnaslovom »Servisna cesta ob severni obvoznici« se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Na jugovzhodni krak servisne ceste se naveže severni uvoz v nakupovalno središče in stolpnico v prostorskih enotah P1 in P2.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Na odseku med cestnim priključkom, ki vodi do prostorskih enot P1 in P4, ter Cesto Ljubljanske brigade je predvidena preureditev servisne ceste iz enosmerne dvopasovne ceste v dvosmerno cesto. Ohranita se vozna pasova v smeri Ceste Ljubljanske brigade in doda še en vozni pas v nasprotno smer.«.
Za besedilom pod podnaslovom »Cesta Ljubljanske brigade«, ki postane prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Na odseku med obema križiščema je predvidena širitev ceste, umestitev dodatnega levo zavijalnega pasu na servisno cesto ob severni obvoznici in preureditev obstoječega avtobusnega postajališča.«.
Podnaslov »Nova povezovalna cesta« se spremeni tako, da se glasi »Nova povezovalna cesta (Rakuševa ulica)«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Umestitev objektov za oglaševanje v varovalnem pasu ceste je dopustna le s soglasjem upravljavca občinskih cest. Natančno lokacijo objektov za oglaševanje se določi v fazi projektiranja skladno s predpisi o projektiranju cest.«.
V besedilu pod podnaslovom »POT« se besedilo »P1, P2 in P3« nadomesti z besedilom »P1, P2, P3 in P4«.
Besedilo točke »2. Priključevanje na javno cestno omrežje« se spremeni tako, da se glasi:
»Glavni uvoz za promet s severa je s servisne ceste severne obvoznice, ki je enosmerna in omogoča desno-desno priključevanje. Dovoz s klančinami vodi do kletnih parkirnih površin območij prostorskih enot P1, P2 in P3. Dovoz do kletnih parkirnih površin prostorske enote P2 je dopustno urediti tudi ločeno, preko lastne klančine na območju gradbene parcele stolpnice. Vozne poti na terenu omogočajo dostavo.
V vzhodnem delu severne servisne ceste, ki je predvidena kot dvosmerna, je obstoječ cestni priključek, ki vodi do prostorskih enot P1 in P4. Predvidena je preureditev desno desnega priključka tako, da bo možno zavijanje na priključek iz obeh strani.
Za promet z južne strani je z nove povezovalne ceste (Rakuševe ulice) načrtovanih več uvozov do kletnih etaž in na nivo terena v prostorski enoti P1.
Dostop do kletnih etaž v prostorski enoti P1 se lahko uredi tudi preko dodatne klančine na severo-vzhodni strani prostorske enote.«.
Besedilo točke »5. Mirujoči promet« se spremeni tako, da se glasi:
»Za vsak objekt ali skupino objektov v prostorski enoti se predvidi zadostno število parkirnih ali garažnih mest.
V skladu z Mobilnostnim načrtom (PNZ d.o.o., št. 20_909, september 2020) (v nadaljnjem besedilu: Mobilnostni načrt) je za objekte v posameznih prostorskih enotah treba zagotoviti naslednje število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM):
Prostorska enota 1:
– 1 560 PM v prvi fazi;
– od 1 600 do 1 946 PM v končni fazi;
Prostorska enota 2:
– od 345 PM do 740 PM;
Prostorska enota 3:
– 200 PM v prvi fazi;
– 570 PM za v končni fazi;
Prostorska enota 4:
– 47 PM v prvi fazi;
– 93 PM v končni fazi.
V izračunu se lahko upošteva najem 50 PM v območju prostorske enote 1.
V primeru odstopanj od kapacitet, upoštevanih v Mobilnostnem načrtu, je treba število PM določiti skladno z normativi iz OPN MOL ID oziroma skladno z novim mobilnostnim načrtom, ki se ga izdela v fazi priprave dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
Določba prejšnjega odstavka se upošteva tudi pri določitvi potrebnega števila PM za kolesarski promet. Za stavbe, ki se v celoti oziroma v večjem delu nahajajo v parkirni coni 2 je treba na gradbeni parceli zagotoviti najmanj 70 % predpisanih PM za kolesarski promet.
Del PM za motorni promet mora biti namenjen gibalno oviranim osebam, skladno s predpisi, ki urejajo univerzalno graditev in uporabo objektov.
Na vsakih 100 PM za osebna motorna vozila je treba zagotoviti najmanj eno PM za osebna vozila s polnilnim mestom za električna vozila.
V vseh prostorskih enotah je dopustna ureditev nadstrešnic za kolesa in kolesarnic. PM za kolesarski promet morajo omogočiti priklop koles. Če so postavljena na javnih površinah, ne smejo ovirati pešcev.
Kadar na parceli, namenjeni gradnji objekta, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih PM, v skladu s tem členom, mora investitor manjkajoča PM, razen PM za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je uporabnikom stavbe zagotovljena njihova trajna uporaba.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.4. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«.«.
V 24. členu se v točki »1. Splošni pogoji« četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Vsi posegi na območju OPPN in rešitve priključevanja na infrastrukturno omrežje morajo upoštevati že izvedeno komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je razvidna iz grafičnega načrta 4.5. »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav««.
V točki »2. Vodovod« se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Pri oskrbi objektov s pitno in sanitarno vodo je treba upoštevati določbe predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter odloka, ki ureja oskrbo s pitno vodo na območju Mestne občine Ljubljana.«.
V točki »3. Kanalizacija« se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Upoštevati je treba vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki ter Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 9/18).«.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»Pri urejanju meteornih voda je potrebno upoštevati zaradi podnebnih sprememb intenzivnejše vremenske dogodke npr. 256 mm/m2 v 45 minutah na vremenski postaji Ljubljana Bežigrad, 17. 9. 2022.«.
V točki »6. Elektro energetsko omrežje« se za šestim odstavkom dodajo nov sedmi do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»V primeru prizidave objekta v prostorski enoti P1, ki tangira obstoječo elektrokabelsko kanalizacijo s SN vodi, je treba v nadaljnjih fazah projektiranja projektno obdelati prestavitev oziroma nadomestitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav. Traso elektrokabelske kanalizacije s SN vodi je treba prestaviti izven območja gradnje. Glede na arhitekturno rešitev, ki bo v okviru gradbene meje natančno določena v fazi projektiranja, se obstoječo transformatorsko postajo TP1146 – Aleja Celovška cesta lahko ohrani na sedanji lokaciji oziroma se jo prestavi na nov zunanji rob objekta, pri čemer mora biti osebju distributerja električne energije in intervencijskim vozilom omogočen nemoten dostop, transport in posluževanje transformatorske postaje 24 ur na dan. Prav tako mora biti zagotovljen dostop za posluževanje celotne trase SN kablovodov do transformatorske postaje. Zračenje mora biti načrtovano z naravnim vlekom, kjer pa je treba upoštevati tudi širjenje hrupa. Sosednji prostori ne smejo biti namenjeni prostorom z dejavnostmi, kjer se isto osebje zadržuje dlje časa. Konceptualno rešitev prestavitve transformatorske postaje in prestavitve elektrokabelske kanalizacije potrdi Elektro Ljubljana d.d. v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Med prostorskima enotama P3 in P4 se nahaja transformatorska postaja TP1086-Cosmos Celovška 182. Do nje mora biti zagotovljen stalen dostop v skladu z gradbeno tehničnimi zahtevami upravljavca.
Na vzhodni strani območje OPPN meji na zemljišča, na katerih se nahaja razdelilna transformatorska postaja RTP 110/10 kV Šiška, ki je v lasti in upravljanju Elektra Ljubljana d.d.. Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu razdelilne transformatorske postaje, ki sega 15 m od zunanje ograje RTP, je treba upoštevati veljavne področne predpise in pridobiti pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca. Do razdelilne transformatorske postaje mora biti zagotovljen nemoten dostop v skladu z gradbeno tehničnimi zahtevami upravljavca.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bo upravljavec distribucijskega omrežja električne energije natančno določil tehnične pogoje in parametre za priklop posameznega objekta.
Elektroenergetsko omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da bo omogočena priključitev fotovoltaičnih naprav za zagotovitev energetske samooskrbnosti oziroma proizvodnje električne energije na načrtovanih stavbah in stavbah v okolici.
Vse stroške v zvezi s prestavitvijo oziroma preureditvijo obstoječe elektroenergetske infrastrukture, ki bi bila potrebna zaradi izgradnje novih objektov, nosi investitor.«.
Naslov poglavja »X. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO ter 25. in 26. člen se črtajo.
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
V območju OPPN je treba zagotoviti geotehnični nadzor in reden nadzor stanja obstoječih objektov zaradi gradbenih posegov v njihovi bližini.
Območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN.
V času gradnje mora biti omogočeno nemoteno delovanje sosednjih objektov.
Sočasno z izgradnjo objektov mora biti zagotovljena prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje obstoječih objektov v času gradnje in po njej.
Pri izvedbi zaščitne konstrukcije gradbene jame s sidranjem se ne sme posegati v obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, razen, če so za to pridobljeni projektni pogoji in soglasje pristojnega upravljavca. V tem primeru vse stroške za posege na obstoječem infrastrukturnem omrežju nosi investitor.
Morebitne poškodbe okoliških objektov in naprav, nastale v času gradnje, morajo biti sanirane na stroške povzročitelja.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 30/18 in 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZVZelP-1), Zakon o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21 in 54/22 – ZUJPP in 18/23 – ZDU-1O), Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1) in Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 4/09, 5/09 – popr., 62/11, 66/12, 12/13 in 30/18 – ZVZelP-1).
Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
Odmik objektov, ureditev, vegetacije in naprav od osi najbližjega železniškega tira in objektov je določen v Navodilu za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1). Kotirani morajo biti odmiki ureditev od osi najbližjega tira.
Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja ter 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira, je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oziroma objekt transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira. Na grafičnih situacijah naj bo označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu.
Investitor je dolžan povrniti SŽ-Infrastrukturi, d. o. o., vso škodo, ki bi na javni železniški infrastrukturi nastala zaradi gradnje, obstoja in uporabe s tem OPPN načrtovanih ureditev.
V nadaljnjih fazah projektiranja je treba upoštevati, da je železniška proga št. 20 Ljubljana–Jesenice–d.m. elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV.
Pri ureditvi zelenih površin ob železniški progi se mora upoštevati točka 5.2.8 Standarda SIST EN 50122-1.
Za gradnjo objektov, ki lahko s svojo višino vplivajo na varnost zračnega prometa, je treba pridobiti mnenje Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, objekte pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.«.
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Prizidave na območju prostorske enote P1 v skladu z 12. členom tega odloka so dopustne znotraj gradbenih mej, ki so določene na grafičnem načrtu 4.1. »Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo terena«.
Tlorisni gabariti objektov nad nivojem terena lahko odstopajo navzdol, znotraj maksimalnih tlorisnih gabaritov, določenih v 14. členu tega odloka. Ne glede na prejšnji stavek lahko maksimalne tlorisne gabarite presegajo nadstreški, terase lokalov, zunanja stopnišča ter funkcionalne povezave objektov.
Maksimalno višino objektov, določeno v 14. členu tega odloka, lahko presegajo inštalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje, objekti in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture ter drogovi za razsvetljavo. Nadvišani deli stavbe v skladu s tem odstavkom ne smejo presegati 15 % BTP zadnje etaže objekta in, razen točkovnih objektov (antene, drogovi ipd.), ne smejo presegati višine tipične etaže objekta.
Število kletnih etaž objektov in s tem povezano število parkirnih oziroma garažnih mest se lahko prilagaja oziroma zmanjšuje glede na zahteve varstva podzemne vode. Podzemne etaže so dopustne, kjer in v obsegu, kot to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podzemne vode in stabilnost sosednjih objektov.
Tlorisni gabariti kleti lahko odstopajo navzdol, znotraj maksimalnih tlorisnih gabaritov, določenih v 14. členu tega odloka. Kleti se lahko delijo na manjše oziroma združujejo v večje enote, če se s tem ne posega v javne površine in komunalne vode. V povezavi s spremembami tlorisnih gabaritov kleti in pod pogojem skladnosti z normativom iz 23. člena odloka glede potrebnega števila parkirnih mest za posamezne namembnosti objektov se lahko spreminjata tudi BTP kleti in število PM v posameznih prostorskih enotah.
Kapacitete območja posameznih prostorskih enot, določene v 14. členu tega odloka, se lahko spremenijo glede na dopustna odstopanja pri tlorisnih in višinskih gabaritih objektov in kleti, določena v tem odloku.
Določitev mest za kolesarnice je idejna in se lahko prilagaja zunanji ureditvi.
Idejna višinska regulacija se v fazi projektov lahko spremeni in prilagodi zunanji ureditvi.
Pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah. Meje parcel, namenjenih javnim površinam, lahko odstopajo v korist javnih površin. Zaradi spremenjenega poteka mej v okviru dopustnih odstopanj se spremenijo tudi površine parcel v območju OPPN.
Zunanja ureditev objektov, kot je prikazana v grafičnih prilogah tega OPPN, je idejna in se v fazi projektiranja lahko spremeni in prilagodi arhitekturnim rešitvam ter celostnemu oblikovanju prostora.
V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
Severni uvoz v nadzemni in podzemni del prostorskih enot P1, P2 in P3 s ceste C2 se lahko uredi tudi z enosmernim prometnim režimom preko prostorskih enot P1, P3 in P4.
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, če se z njimi ne poslabšajo prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.«.
Grafični načrti »3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, »3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, »3.3. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«, »3.4. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«, »3.5. Javne površine na katastrskem načrtu«, »3.6. Javne površine na geodetskem načrtu« in »4.1. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo terena« se nadomestijo z novimi grafičnimi načrti »3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, »3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, »3.3. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«, »3.4. Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«, »3.5. Javne površine na katastrskem načrtu«, »3.6. Javne površine na geodetskem načrtu« in »4.1. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo terena«, ki so sestavni del tega odloka.
Grafični načrt »4.2. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo etaže« se črta.
Grafični načrti »4.3. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo kleti«, »4.4. Značilni prerezi«, »4.5. Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«, »4.6. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«, »4.7. Načrt intervencijskih poti« in »4.8. Načrt odstranitve objektov« se nadomestijo z novimi grafičnimi načrti »4.2. Arhitektonsko zazidalna situacija – nivo kleti«, »4.3. Značilni prerezi«, »4.4. Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija – nivo terena«, »4.5. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«, »4.6. Načrt intervencijskih poti« in »4.7. Načrt odstranitve objektov«, ki so sestavni del tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
ID: 1331
Št. 3505-22/2018-258
Ljubljana, dne 25. septembra 2023
