Na podlagi 119. člena in v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB, 49/10, 39/15 in 69/17) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 19. redni seji dne 1. julija 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska – sever v Murski Soboti (stanovanjski bloki)
Za 1.a členom se doda nov 1.b člen, ki se glasi:
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska – sever v Murski Soboti (stanovanjski bloki). S predmetnimi spremembami in dopolnitvami se spreminja Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje Lendavska – sever v Murski Soboti (za območje bivšega kompleksa Mesne industrije Pomurka) (Uradni list RS, št. 110/09 in 76/11). Skladno z ZUreP-2 se predmetne spremembe in dopolnitve štejejo za občinski podrobni prostorski načrt.«
Za 2.a členom se doda nov 2.b člen, ki se glasi:
(1) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
1. izsek iz občinskega prostorskega načrta (OPN) s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
2. območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
4. ureditvena situacija,
5. prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno javno dobro (GJD),
6. prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
7. načrt parcelacije.
(4) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo naslednje priloge:
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
2. izhodišča za pripravo prostorskega akta,
3. prikaz stanja prostora,
4. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (elaborat ekonomike),
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
7. povzetek za javnost.«
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vrste dejavnosti: V ureditvenem območju je predvidena gradnja sedmih večstanovanjskih objektov (en objekt od skupno osmih je že izgrajen) in grajeno javno dobro, namenjeno gradnji prometne ter druge gospodarske javne infrastrukture.
(2) Vrste gradenj: Na območju urejanja so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov,
– urejanje odprtega prostora,
– gradnja prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture,
– rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov in naprav,
– sprememba namembnosti rabe objekta in sprememba namembnosti posameznega dela objekta ob upoštevanju določil 7. člena tega odloka,
– vzdrževanje objektov,
– rušitev obstoječih objektov in naprav,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov.
(3) Vrste osnovnih objektov glede na namen: Obravnavano območje je namenjeno večstanovanjski gradnji. Kot dopolnilna dejavnost znotraj stanovanjskih objektov so dopustne tudi druge mirne obrtne in storitvene dejavnosti, ki pa ne smejo presegati stanovanjske funkcije objekta.«
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– tlorisne dimenzije predvidenih objektov ne smejo presegati maksimalnih gabaritov, razvidnih iz grafičnih prilog navedenih v 2. členu tega odloka,
– maksimalni višinski gabarit: K + P + 7,
– strehe: ravne oziroma z minimalnim naklonom.
(2) Možna je gradnja posameznih višjih delov objekta, v kolikor to zahteva tehnologija teh objektov (postavitev tehnoloških elementov na strehah objektov, namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije …). Objekti se lahko izvedejo tudi kot visokopritlični objekti, s koto pritličja do 1,5 m nad koto terena ob vhodu v objekt.
(3) Zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom obodnih cest.
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cestni strani je lahko največ 1,20 m, v notranjosti parcele pa največ 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah ne smejo onemogočati preglednosti oziroma ovirati prometa po javni cesti.
(5) Ob objektih je dopustna postavitev pergol in nadstreškov.«
Za 5. členom se vstavijo novi členi 5.a, 5.b in 5.c, ki se glasijo:
(1) Novi objekti in dozidave objektov morajo biti odmaknjeni od meje parcele, namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varnostni pogoji. Minimalni odmik objekta od meje parcele, namenjene gradnji, je 1 m.
(2) Pri umeščanju objektov je potrebno upoštevati gradbene linije, ki so prikazane v grafični prilogi. Gradbeno linijo lahko presegajo napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, balkoni, manjši oblikovni poudarki fasade in podobno.
(3) Gradnja gradbenih inženirskih objektov je dovoljena tudi preko gradbenih linij in izven meje območja urejanja.
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. Upoštevati je potrebno vse zahteve glede načina gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, ki se urejajo v skladu s predpisom, ki urejajo to vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcel morajo znašati minimalno 1 m. Odmik je lahko manjši, če z njim soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(3) Pri umeščanju enostavnih in nezahtevnih objektov je potrebno upoštevati vse predpisane varstvene, varovalne in prometno-varnostne režime.
(1) Načrt parcelacije je prikazan v grafičnem delu SD ZN.
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od načrta parcelacije, pri čemer se ne sme slabšati koncepta pozidave in predvidenih ureditev javnih površin. Dopustno je odstopanje v širini parcele, pod pogojem, da se s tem strinja lastnik sosednje parcele. Regulacijski elementi (odmiki, gradbene meje) se pri tem prilagodijo novi parcelni meji.«
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Splošni pogoji
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo gospodarske javne infrastrukture v območju urejanja so:
– vsi objekti znotraj območja sprememb in dopolnitev ZN morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev posameznih vodov;
– točen potek tras ter detajlni pogoji za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora zato od lastnika pridobiti služnost;
– trase vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naprav ali grajenih struktur;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;
– obstoječe vode gospodarske javne infrastrukture, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, kolikor jih je potrebno zgraditi zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku.
Prometna infrastruktura
(1) Na območju je predvidena gradnja prometne infrastrukture. Objekti in naprave prometne infrastrukture so razvidni iz grafičnega načrta.
(2) V območju urejanja je načrtovana ureditev naslednjih prometnih površin:
– navezava na obstoječe prometno omrežje,
– urejanje notranjega prometnega omrežja,
– urejanje mirujočega prometa,
– urejanje dostave in intervencijskega prometa,
– površine za kolesarski in peš promet.
(3) Območje se prometno navezuje na Lendavsko ulico. Predvideno je podaljšanje obstoječe dovozne ceste preko celotnega območja tako, da bo v prihodnosti omogočena prometna povezava z zahodnim delom mesta – s Kopališko ulico in navezavo na Slovensko ulico.
(4) Notranje cestno omrežje bo navezano na predvideno osrednjo cesto. Zasnovano je tako, da bo zagotavljalo dovoze do parkirnih površin pred predvidenimi objekti in dostavne ter intervencijske dovoze do vseh objektov.
(5) Znotraj funkcionalnega zemljišča posameznega objekta je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest. Za določitev minimalnega števila parkirnih mest v območju urejanja je potrebno upoštevati določila SD OPN 1 (Uradni list RS, št. 54/16).
(6) Poti za intervencijska vozila so zagotovljene z dostopnimi cestami. Vse intervencijske poti, dostavne poti, dostavna mesta in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene, dimenzionirane skladno s programom investitorja in lastnostmi merodajnega vozila ter urejene brez ovir.
(7) Za zagotovitev varnega peš prometa znotraj območja je predvidena izvedba dvostranskega pločnika ob cesti skozi območje in enostranskega pločnika ob predvideni dovozni cesti do objekta na severnem robu območja.
(8) V sklopu prometnic znotraj območja je predvidena ureditev kolesarskih površin v skladu s pravilnikom o kolesarskih površinah.
(9) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir.
Oskrba z vodo
(1) Predvidena je izvedba sistema vodovodnega omrežja z nadzemnimi hidranti za potrebe požarnega varstva in sanitarne vode. Vodovodno omrežje se priključi na obstoječi mestni vodovod v skladu z določili upravljavca.
Odvod padavinskih in komunalnih voda
(1) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske in komunalne odpadne vode in usklajeno z veljavnimi predpisi s področja varstva okolja.
(2) Komunalne odpadne vode se morajo po ločeni kanalizaciji odvajati v javno kanalizacijsko omrežje Mestne občine Murska Sobota, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo.
(3) Padavinske vode se lahko zbirajo v zbiralnikih deževnice in ponovno uporabljajo oziroma jih je treba odvajati posredno v podzemne vode (razpršeno ponikanje za vsak objekt posebej). Dovoljena je izgradnja javnega meteornega omrežja, preko katerega se padavinske vode delno odvajajo v površinski odvodnik Mali Dobel, ki poteka na zahodnem robu območja.
(4) Investitor je dolžan na predmetnem območju na lastne stroške zaščititi ali prestaviti vse tangirane kanalizacijske vode v prečkanju.
Zbiranje in odvoz odpadkov
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna služba.
(2) Zbirna in odjemna mesta odpadkov se uredijo tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
Javna razsvetljava
(1) Na ureditvenem območju je ob objektih in vzdolž prometnic predvidena postavitev javne razsvetljave.
(2) Območje urejanja se opremi z javno razsvetljavo v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.
Oskrbna z električno energijo
(1) Za oskrbo območja z električno energijo je predvidena zgraditev nove transformatorske postaje, kablovodi za vključitev v 20 kV omrežje in nizkonapetostni razvod pod pogoji upravljavca.
(2) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije. Zaradi tega je na strehah objektov dopustna namestitev sončnih kolektorjev.
Oskrba s plinom, ogrevanje
(1) Znotraj območja je predvidena razširitev plinovodnega omrežja z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje na odsek PMRP-PE315 z delovnim tlakom 4 bar, ki poteka po zahodnem in jugozahodnem robu območja urejanja.
(2) Skladno s predpisi o učinkoviti rabi energije se predvidi ogrevanje objektov z zemeljskim plinom, plini iz obnovljivih virov ali s katerim izmed alternativnih virov ogrevanja (toplotne črpalke, sončni kolektorji …). Prednostno se spodbuja raba energije iz obnovljivih virov energije.
Telekomunikacijsko omrežje
(1) Vodi informacijskega sistema (telefonski vodi, vodi kabelske televizije in drugi informacijski vodi) se navežejo na obstoječe informacijsko omrežje. Predvidi se možnost priključitve objektov na elektronsko komunikacijsko omrežje, ki bo omogočalo uporabo interneta.
(2) Predvideno novo omrežje, vse priključke, kakor tudi vse potrebne prestavitve in zaščite obstoječih komunikacijskih vodov je možno izvesti samo na podlagi posebnih projektov. Potrebne projekte naročijo investitorji posameznih objektov v fazi izdelovanja projektov DGD, PZI pri upravljavcih posameznih sistemov.«
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(2) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju.
(3) Znotraj območja se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom. Predvidene dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne (60 dbA) in nočne (50 dbA) ravni hrupa.«
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(1) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upoštevajo predpisi področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Predvidena pozidava mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in od meje parcel oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(3) Interno cestno omrežje bo med drugim služilo intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja.
(4) Za objekte je potrebno zagotoviti zadostno nosilnost konstrukcij za določen čas v primeru požara.
(5) Za stavbe se požarno varnost zagotovi v skladu z veljavnimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom se za vsak posamezni objekt dokazuje z Načrtom požarne varnosti, ki je sestavni del projekta PZI.«
V 11. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].«
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ohranjanje kulturne dediščine
(1) Na obravnavanem območju ni enot registrirane nepremične kulturne dediščine.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.«
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Varovanje okolja
V ureditvenem območju so možne le takšne dejavnosti, ki ne povzročajo vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano območje.
Varstvo zraka
(1) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju potrebni med gradnjo, v času uporabe dodatni ukrepi ne bodo potrebni.
(2) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo so:
– preprečevanje prašenja z gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov trase;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.
Varstvo voda in tal
(1) Za vsako rabo vodnega vira, ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, sanitarna voda, zalivanje itd.) je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije, skladno s predpisi s področja upravljanja z vodami.
(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.
Ohranjanje narave
Na območju urejanja ni območij varstva narave. Posebni ukrepi varstva narave zato niso potrebni.
Varovanje zdravja
Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte ter objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celotna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z zasnovo stavb pa omogočena zasebnost posamezni stanovanjski enoti.
Učinkovita raba energije
(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin), ali z biomaso.
(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati določila energetskega zakona glede izdelave študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.«
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Gradnja in ureditev območja lahko potekata fazno, v skladu z interesi investitorjev posameznega objekta.
(2) Do zaključka gradnje objekta mora biti urejena zanj potrebna komunalna infrastruktura. Ob dokončanju objekta morajo biti urejene vse predvidene zunanje ureditve ob objektu (dovozi, dostopi, zelenice, parkirišča).
(3) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pred začetkom gradnje stanovanjskih objektov ter cestne in komunalne infrastrukture in nove parcelacije. Lega teh objektov mora upoštevati novo parcelacijo, v kolikor le-ta še ne bo izvedena.«
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Dopustna odstopanja pri gradnji stavb
Dopustna je drugačna umestitev objektov in ureditev zunanjih površin (npr. velikost podzemnih garaž, nadzemna parkirišča, tlakovane površine, zelene površine, dostopne ceste itd.) od prikazane ob upoštevanju gradbenih linij in ostalih določil odloka. Prikazana je situacija izhodiščne prostorske ureditve, ki se lahko prilagaja pobudam in potrebam posameznih investitorjev ob upoštevanju določil in pogojev odloka glede infrastrukturnega opremljanja in zadostnih funkcionalnih, parkirnih ter manipulativnih površin. Posamezne parcele, ki so prikazane v načrtu parcelacije v grafičnem delu SD ZN, se znotraj posameznega območja pozidave lahko združujejo ali razdelijo.
Dopustna odstopanja pri gradnji komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture
(1) Pri realizaciji prostorskega akta so dopustna odstopanja pri gradnji infrastrukture (tudi izven meje ureditvenega območja), objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.
(2) Dopustne so delne in začasne ureditve komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, za katere je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev. Ureditve morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.
(3) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali ovirati bodoče ureditve. Za izboljšanje stanja opremljenosti območja je dopustno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.
(4) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi izvedbenimi akti.
(5) Dopustna je drugačna zasnova ureditve zunanjih površin in parkirišč od prikazanih.«
Predmetne spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se hranijo in so javnosti na vpogled na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0006/2019-27(740)
Murska Sobota, dne 1. julija 2021
