Na podlagi 63. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06) in 123. člena Uredbe o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86/06) izdaja minister za kulturo

Ta pravilnik določa materialne in druge stroške arhivov, ki nastajajo pri uporabi arhivskega gradiva (tarifa), zavezance za plačilo uporabe arhivskega gradiva in način plačila.

Ta pravilnik se uporablja v javnih arhivih.

Tarife pri uporabi arhivskega gradiva se določijo za naslednje storitve ali področja uporabe:
– kopiranje arhivskega gradiva s kopirnimi stroji;
– mikrofilmanje, skeniranje, fotografiranje ali drugačno reproduciranje arhivskega gradiva;
– uporaba in kopiranje filmskega arhivskega gradiva in arhivskega gradiva na magnetnimi, optičnimi in drugimi napravami;
– uporaba arhivskega gradiva za razstavne in podobne namene;
– konzervacija in restavracija arhivskega gradiva.

(1) Cene storitev, ki obsegajo materialne in druge stroške uporabe arhivskega gradiva, so določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Cene ne vključujejo davka na dodano vrednost.
(2) Za storitve uporabe arhivskega gradiva, ki so enake storitvam posredovanja javnih informacij, določenih v predpisu, ki ureja posredovanje in ponovno uporabo informacij javnega značaja, se za zahtevnejše storitve uporabe arhivskega gradiva uporabljajo cene, določene v tem pravilniku, za manj zahtevne storitve uporabe arhivskega gradiva pa se uporabljajo cene, določene v predpisu, ki ureja posredovanje in ponovno uporabo javnih informacij. O vrsti uporabe odloči predstojnik javnega arhiva, ki upošteva predvsem starost, zvrst, morebitno poškodovanost, obliko, način zapisa in druge lastnosti arhivskega gradiva.
(3) Za nujno uporabo filmskega arhivskega gradiva (priprava gradiva na dan naročila) se cenam, določenim v III. točki priloge 1 tega pravilnika, doda 50% pribitek.

(1) Za uporabo arhivskega gradiva v posebne pridobitne namene se določi nadomestilo v višini največ 200 eurov za eno enoto arhivskega gradiva (npr. dokument). O višini odloči predstojnik javnega arhiva, pri čemer upošteva starost, zvrst, morebitno poškodovanost, obliko, način zapisa in druge lastnosti arhivskega gradiva.
(2) Uporaba arhivskega gradiva v posebne pridobitne namene iz prejšnjega odstavka zajema predvsem uporabo arhivskega gradiva pri oglaševanju in v druge tržne ter pridobitne namene, ki očitno niso v nikakršni povezavi z napredkom kulture, zgodovine, znanosti ali pravne varnosti večjega števila oseb.
(3) Za uporabo arhivskega gradiva v skladu s tem členom se sklene posebna pogodba.

Za digitalno fotografiranje arhivskega gradiva v arhivski čitalnici, ki ga opravijo uporabniki, se določi nadomestilo največ 250 eurov letno, pri čemer cena za posamezni posnetek ne sme preseči cene barvne enostranske fotokopije formata A4, določene v prilogi 1 tega pravilnika.

(1) Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil za uporabo arhivskega gradiva za potrebe uradnih postopkov ne plačajo kopij arhivskega gradiva.
(2) Uporabe arhivskega gradiva ne plačajo javnopravne organizacije na področju kulturne dediščine.
(3) Za učence, dijake in študente z veljavnim šolskim ali študentskim statusom se za gradivo, ki ga potrebujejo za izobraževalne ali raziskovalne namene, tarife uporabe arhivskega gradiva znižajo za 30%.

Javni arhivi zaračunavajo pri pošiljanju kopij arhivskega gradiva uporabnikom, razen uporabnikom iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena, tudi poštne stroške.

Javnim arhivom uporabnikom ni treba zagotavljati storitev, ki jih določa ta pravilnik, če tehnično niso usposobljeni za izvajanje določenih storitev.

Javni arhivi v svojih notranjih aktih določijo način plačila storitev uporabe arhivskega gradiva v skladu s predpisi o finančnem poslovanju.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.