Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86) in 18. člena statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00) je Občinski svet občine Kobarid na seji dne 24. 2. 2000 sprejel

Odlok določa varstvene pasove, varovalna območja in varstvene ukrepe za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode zajetja Tresilo v Drežniških Ravnah pred onesnaženjem.

Varstvena območja vodnega zajetja Tresilo zajemajo:
1. najožje varstveno območje (cona 1.a z najstrožjim režimom),
2. najožje varstveno območje (cona 1.b z najstrožjim režimom),
3. ožje varstveno območje (cona 2. s strogim režimom).

Za vsak izjemen poseg v varstvenih pasovih, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti, količine in kakovosti vode vodnega zajetja Tresilo, si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa po predhodnem vodnogospodarskem mnenju, predhodnem soglasju zdravstvene inšpekcije ter upravljalca vodovoda.

Najožje varstveno območje – cona 1.a z najstrožjim režimom obsega najožje področje v okolici zajetja gorvodno deset metrov ob bokih v širini 5 metrov in zajema naslednja zemljišča z oznako parcele v času sprejema odloka v k.o. Drežnica: 1224 del, 1225/1 del, 1228 del, 1237 del.

Najožje varstveno območje – cona 1.b z najstrožjim režimom obsega približno sto metrov poraslega pobočja do izvira Kordija z oznakami parcel v času sprejema odloka: 1225/1 del, 1224 del, 1228 del, 1227 del, 1237 del vse k.o. Drežnica.

Ožje varstveno območje – 2. cona s strogim režimom zajema širše zajetje Tresilo – območje Planja, Mel, Za Hlebmi, planini Zapleč in Zaprikraj ter pobočja Vršiča in Oblega brda z oznakami parcel v času sprejema odloka: 1224 del, 1225/1, 1226/1, 1226/2, 1226/3, 1226/4, 1227, 1228, 1233, 1236/1, 1236/2, 1237 del, 1238, 1239, 1243, 1250/1 del, 1257 del, 1258, 1260, 1261, 1262, 1263, 1264, 1265, 1266/13 del, 1266/14 del, 1266/15, 1266/16, 1266/17, 1266/18, 1266/19, 1268/9 del, 1268/10, 1268/11, 1268/13, 1268/14, 1268/15, 1268/16, 1268/17, 1268/18, 1268/19, 1268/20, 1268/21, 1269/1 del, 1269/2 del, 1270/1 del, 1270/2 del, 1271, 1272, 1273, 1274 del, 1277, 1278/3 del, 1279, 1280/1, 1280/2, 1281/2, 1281/3 del, 1282, 1283 del, 1284, 1285/1 del, 1661/9 del, 1816 del, 1817, 1821/1 del, 1821/2 del, 2692 del, 2697/1 del, 2697/2 del, 2698 del, 1821/2, 1278/2 del, 1278/4, 1269/3, 1266/27, 1268/24 vse k.o. Drežnica.

Opredelitev vodozbirnega območja in meje varstvenih pasov vodozbirnega zajetja so grafično prikazane v kartografski prilogi v merilu 1:5000. Navedena dokumentacija je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnem upravnem organu.

Varstveni ukrepi se seštevajo tako, da ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas veljajo tudi za ožjega.

Za to območje veljajo naslednja določila:
– prepoved vseh dejavnosti, razen tistih, ki so potrebna za izgradnjo oziroma vzdrževanje zajetja,
– varstveni pas mora biti ograjen in označen,
– Občina Kobarid mora biti lastnik zemljišča tega območja.

Za to območje velja:
– splošna prepoved gradnje,
– prepoved vseh zemeljskih del,
– prepoved odlaganja smeti in odlagališč vseh vrst,
– prepoved zadrževanja pašne živine,
– prepoved gnojenja kmetijskih površin.
Glede na naštete prepovedi so na območju nujna sledeča dela:
– odstranitev (opustitev) hleva,
– zajetje in drenaža izvira (št. 3), voda se po drenažnih ceveh spelje do najbližje grape mimo izvira Tresilo,
– ureditev varstvenega območja 1.b kot travnik.

Za to območje velja prepoved:
– krčenja gozda,
– gradnje (stanovanjske, industrijske, novogradnje, hlevi), možna je le adaptacija obstoječih zgradb,
– uporabe biocidov in velikih količin naravnega gnoja,
– smetišč in odlagališč komunalnih in industrijskih odpadkov,
– skladiščenja naftnih derivatov in nevarnih tekočin.
Dovoljeno je:
– gradnja manjših poti in kolovozov,
– pašništvo v dosedanjem obsegu.
Obvezno je:
– obstoječe zgradbe (hlevi na planini Zapleč in Zaprikraj, vikendi, lovska koča) je v bodoče potrebno sanirati z gradnjo neprepustnih gnojišč in greznic, ki preprečujejo direktno ponikanje odpadne vode,
– redno praznjenje gnojišč in greznic izven vodozbirnega območja.

Varstvena območja in pasovi se označijo z opozorilnimi tablami na meji posameznih pasov.

Upravljalec vodovoda je dolžan v roku 1 leta po sprejetju tega odloka urediti zemljiškoknjižno stanje, postaviti ograjo, oznake, opozorila in prepovedi v skladu z določili tega odloka.

Upravljalec vodovodov poskrbi za izdelavo predloga sanacijskih ukrepov in jih predloži v potrditev občinskemu svetu v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Na podlagi sprejetih sanacijskih ukrepov se izdela sanacijski program, ki vsebuje tehnično rešitev sanacije, koncept financiranja, roke za izvedbo in ostale obveznosti. Sanacijski program potrdi pristojna inšpekcija, ki tudi nadzira njegovo izvajanje. Sanacijski programi morajo biti izdelani v roku dveh let po uveljavitvi odloka.
Sredstva za izdelavo sanacijskega programa zagotovi občina, ki izvajanje sanacijskih programov vključi v občinski proračun.

Če bo z ukrepi iz 8., 9. in 10. člena tega odloka povzročena škoda oziroma omejitev izkoriščanja kmetijskega zemljišča, ima lastnik ali posestnik zemljišča pravico do odškodnine na podlagi ocene zmanjšanja proizvodnje zmogljivosti zemljišča, ki jo poda sodni izvedenec.
Odškodnino je dolžan poravnati upravljalec objektov za oskrbo z vodo, ki so s tem odlokom zaščiteni. Predlog za odškodnino morajo oškodovanci posredovati upravljalcu vodovoda.

Z denarno kaznijo od 20.000 do 120.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti in krši določila 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo zdravstvena inšpekcija in inšpekcija za okolje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.