Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 18. ter 84. člena statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 26/95) sta Občinski svet občine Grosuplje na 43. seji dne 16. septembra 1998.

S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt Komunalna deponija Špaja dolina, ki ga je izdelal Topos Dolenjske Toplice d.o.o., pod št. URN-1/98 v juniju 1998.

Ureditveni načrt je izdelan v skladu z usmeritvami sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 3/97) ter v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje ter dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Litija, vseh za obdobje 1986 do 2000 za območje Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 7/96).
Ureditveni načrt sestavljata tekstualni del in grafične priloge.

Območje ureditvenega načrta obsega dva kraka zgornjega dela Špaja doline, v površini 11,4 ha zemljišč in leži ob regionalni cesti R 331 Grosuplje-Višnja Gora, na meji občin Grosuplje in Ivančna Gorica.
Meja ureditvenega načrta se prične s priključkom dostopne poti s parc. št. 1669/2 na regionalno cesto R 331 Grosuplje-Višnja Gora (s parc. št. 1668/2) preko zemljišča s parc. št. 854/1 in njeno rekonstrukcijo s posegi na zemljišča s parc. št. 854/2, 855 in 856, nato se območje urejanja razširi in v južnem delu poteka preko severnega dela zemljišča s parc. št. 857, nato po zunanji meji zemljišča s parc. št. 858 do regionalne ceste in tu vključuje zunanje meje zemljišč s parc. št. 859/1, 859/2, 860 in 861, vse v k.o. Grosuplje;nato zunanje meje zemljišč s parc. št. 1341/2, 1342 in 1343, se nato obrne proti severu in prečka zemljišče s parc. št. 1343 do vogala zemljišča s parc. št. 1340, poteka po njeni zunanji meji, vključuje severni del zemljišča parc. št. 1343 in južni del zemljišča parc. št. 1339/1 ter nato jugozahodni del zemljišč parc. št. 1327, 1326 in 1323 k.o. Polica. V nadaljevanju poteka po zunanji, severni in zahodni meji zemljišča s parc. št. 863/2 do poti s parc. št. 1669/2 in po njenem zunanjem robu do izhodiščne točke, vse v k.o. Grosuplje.
V območje urejanja so tako vključena naslednja zemljišča oziroma njihovi deli: 854/1 del, 1669/2 pot del, 854/2 del, 855 del, 856 del, 857 del, 858, 859/1, 859/2, 860, 861, 862, 863/1, 863/2 k.o. Grosuplje; 1341/2, 1341/1, 1342, 1343 del, 1340, 1339/1 del, 1327 del, 1326 del, 1323 del k.o. Polica.
Celotna površina bo z ureditvami, izvedenimi po tem ureditvenem načrtu, v skupno 720.725 m3 bruto volumnu, omogočala odlaganje komunalnih odpadkov z območij občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, predvidoma za dobo 25 let.

Pridobitev volumna deponije:
Površinski sloj, ki ga sestavljajo različno debeli sloji gline (od 2 do 5 m s faktorjem prepustnosti k=1 × 10-7 do 1 × 10-8 m/sek.), je potrebno v celoti odstraniti, ga začasno deponirati in ga kasneje uporabiti za izgradnjo tesnilnih slojev.
Izkop dna in bokov deponije se mora izvesti do zdrave osnove kompaktnega dolomita, pri čemer je potrebno upoštevati naslednje mejne kote nadmorskih višin: najvišjo koto dna (južnega roba) 426.40 m, koto na robu I. faze (sredine) 407 m in koto na robu III. faze (severnega roba) 400,50 m. Dno deponije mora biti najmanj 1m nad najvišjim nivojem podtalnice.
Širina dna se naj prilagodi širini dolinskega profila, ki znaša od 20 do 30 m, nagib bokov pa zahtevam tehnične izvedbe tesnilnih slojev in naj bo v razmerju 1:2 do 1:3,5.
Površina deponijskega telesa se naj oblikuje z nakloni, ki zagotavljajo učinkovito površinsko odvodnjo meteornih vod, to je z nagibi minimalno 3-5% do maksimalne kote 453 m na južnem delu deponije.

Zgradba osnovnega tesnjenja:
Pomanjkljivosti naravne vodoneprepustnosti tal je potrebno nadomestiti z umetno zgradbo vsaj 0,5 m debelega mineralnega sloja, ki bo zagotavljal adekvatne neprepustnosti naravnega sloja zemljine debeline 1 m, s prepustnostjo (kf) 1x10-9 m/s.
Dno in brežine deponije morajo biti zato tesnjene večplastno, v kombinaciji mineralnih slojev in umetnega tesnilnega sloja.
Mineralni sloji dna se zgradijo iz dveh plasti gline debeline po 25 cm, brežine pa iz ene plasti gline debeline 25 cm. Plasti gline morajo biti homogenizirane in zgoščene po Proctorju do Dp 95% z doseženim faktorjem prepustnosti 5.10-10 m/sek in z najmanj 20% zrn pod vrednostjo 0.002 mm. Nanje se položi PEHD folija debeline 2,5 mm, zaščitena pred poškodbami z geotekstilom, po dnu tipa 1200 gr/m2 in tipa 800 gr/m2 po brežinah. Nad umetno tesnilno folijo se mora vgraditi drenažni sloj debeline 40 cm z drenažnimi cevmi za zbiranje in odvajanje izcednih vod. Za kontrolo in morebitno čiščenje položenih drenažnih cevi se vgradijo jaški.

Pregradni nasipi:
Za zagotovitev postopne širitve deponije se izvedejo pregradni nasipi, prečno na os doline. Humus in kohezivne zemljine je potrebno pred izvedbo posameznega pregradnega nasipa odstraniti tako, da bo temeljenje izvedeno na dolomitnih kameninah. V pregrado je potrebno po plasteh 40 do 60 cm vgrajevati dolomitne materiale, zgoščene do 95% Proctorske gostote po optimalni vlagi.
Pregradni nasipi naj se oblikujejo v trapezno obliko s širino krone 3 m, naklonom zunanje brežine 1:2 in naklonom notranje brežine 1:2,5 ter višine od 4 m do 5 m. Notranja brežina posamezne pregrade se naj tesni kot ostale brežine deponije.

Prekrivni tesnilni sloj:
Po zapolnitvi odlagališča se mora deponija prekriti z izravnalnim slojem iz drugih inertnih odpadkov v debelini 30 cm, s plinskim drenažnim slojem debeline 30 cm, neprepustnim mineralnim slojem, lahko je geokompozit ali umetni material z enakimi lastnostmi, z drenažnim slojem za odvod meteorne vode debeline 20 cm ali drugim umetnim materialom ter rekultivacijsko plastjo debeline najmanj 40 cm.
Površina deponije se naj oblikuje z nagibi brežin nad 3% proti obodnim jarkom za izced površinske meteorne vode in drenirane vode iz površinskega drenažnega sloja.
Rekultivacija površine se naj izvaja postopno z avtohtono lesno vegetacijo in zatravljanjem v skladu s končno namembnostjo površine.

Sistem za odplinjevanje:
Odplinjevanje deponijskega telesa se izvede z zajemom plinov preko mreže plinskih jaškov z medsebojno oddaljenostjo od 55 do 60 m. Pod prekrivnim tesnilnim slojem se plinski jaški horizontalno povežejo s cevnim sistemom, ki vodi pline v izgorevanje na baklo. Za plinsko postrojenje je predvidena nadstrešnica velikosti ca. 3 × 6 m ter bakla, vse znotraj posebne mrežne ograje, ki varuje dostop nepoklicanim osebam.
Plin se v kasnejši fazi lahko uporabi na energetskih postrojenjih za pogon motorjev na odlagališču.

Odvodni sistem za meteorne vode:
Za zajem zalednih meteornih vod je potrebno izvesti obodne jarke v dveh etažah. To sta v I. in III. fazi obodna jarka na prvi bermi in v II. ter IV. fazi obodna jarka na drugi bermi, ki služita kot vznožna jarka zaključenega deponijskega telesa po prekritju in rekultivaciji.
Odvodne jarke je potrebno speljati po pobočjih izven območja deponije proti severu lokacije in jih tu združiti v enoten odvodnik do močvirja na severu oziroma potoka, ki nastane v času srednjega vodostaja.
Zajem podtalnih voda, ki bi se lahko pojavile po izkopu glinastega materiala, je potrebno zajeti in speljati pod odlagališčem, skladno z navodili hidrogeologa v času izgradnje.

Drenažni sistem za izcedne vode:
Izcene vode se preko drenažnega sistema gravitacijsko odvajajo v zbirni (egalizacijski) bazen za izcedne vode. Sistem za zajem izcednih vod naj se sestoji iz filtrnega sloja debeline najmanj 40 cm, v katerega se položi primarni drenažni cevovod s padci od 5% do 13%. Cevovod naj bo premera 300 mm z 10% perforacijo v obliki rež. Na lomih je potrebno izvesti revizijske jaške, ki bodo omogočali čiščenje cevovoda. Na primarni cevovod se priključujejo sesalci premera 200 mm.
Drenažni sistem mora biti zaščiten pred zamuljevanjem s plastjo geotekstila.

Zbirni bazen za meteorne vode:
Za zbiranje meteornih vod se izvede bazen za meteorne vode s kapaciteto zadrževanja 150 m3. Bazen je lahko zemeljski, tesnjen s folijo debeline najmanj 2,5 mm.

Zbirni (egalizacijski) bazen:
Za zbiranje izcednih vod se pred čistilno napravo izvede zbirni bazen s kapaciteto zadrževanja do 300 m3 izcednih vod. Bazen je tlorisne velikosti 10 × 20 m in globine 2 m, v armiranobetonski izvedbi. Pred vtokom v bazen je potrebni izvesti peskolov za grobo filtracijo trdnih delcev, prisotnih v izcednih vodah. Globina vode v bazenu je do 1,5 m.

Čistilna naprava:
Čistilna naprava se z namestitvijo opreme izvede v samostojni zgradbi. Postrojenje mora zagotavljati čiščenje 150 m3 vstopnih izcednih vod na dan.
Čiščenje se izvede z biološko čistilno napravo z izpustom prečiščenih vod v podtalje z mešanjem z meteorno vodo, z rastlinsko čistilno napravo s sanitarnim močvirjem ali z reverzno osmozo z direktnim izpustom v podtalje. Izbrani tehnologiji se prilagodi tudi velikost čistilne naprave.
Iztopne vode morajo biti očiščene do stopnje, ki bo zagotavljala izpust odtoka v površinske vode skladno z uredbo o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaženja z vodo (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
S sistemom varovanja na čistilni napravi mora biti preprečen odtok neprečiščenih vod.
Do izgradnje čistilne naprave na deponiji se morajo izcedne vode redno odvažati na čiščenje na centralno čistilno napravo Grosuplje.

Upravni objekt:
Za zaposleno osebje na odlagališču se na vstopnem delu območja zgradi pritličen objekt tlorisne velikosti 17 × 8 m. Streha je simetrična dvokapnica. Namenjen je kontroli dovoza odpadkov, pisarnam, laboratoriju, skladišču za vzorce, skladišču gasilnega orodja in aparatov za suho gašenje, vključno s potrebnimi pomožnimi prostori. Objekt se naj predvidi tako, da ga bo možno graditi fazno.
Na nasprotni, desni strani dostopne ceste, vzporedno prostoru za kontrolo dovoza odpadkov, se zagotovi prostor za postavitev elektronske mostne tehtnice, nosilnosti 30 t.

Prebiralna ploščad z nadstrešnico za odbrane odpadke in izstresališčem:
Na prebiralni ploščadi se za začasno skladiščenje prebranih kosovnih in drugih odpadkov, ki jih je potrebno odvažati v ustrezno predelavo oziroma na primernješe mesto, zgradi nadstrešnica tlorisne velikosti 7 × 24 m. Nadstrešnica je pritlična s svetlo višino 4,50 m, zaprta s treh strani in pokrita z jekleno strešno konstrukcijo. Tla nadstrešnice naj bodo tlakovana in zaščitena z vodo in oljeodpornimi premazi. Del objekta se lahko izvede kot klasična gradnja za garažiranje kompaktorja ter za spremljajoče pomožne prostore in pomeni varianto garažiranja v primeru, da se ne zgradi garažni objekt ob pralni ploščadi.
Iztresališče v velikosti 8 × 15 m se mora izvesti kot asfaltirana ali betonska ploščad. Odvodnja s ploščadi se izvede v deponijsko telo ali v bazen izcednih vod.

Ploščad za kompostiranje:
Pred spustom dostopne ceste na dno deponije se uredita ploščadi za kompostiranje, tlorisne velikosti 25 × 35 in 20 × 35 m; nanju se odvažajo ločeni biološki odpadki ter lesovina. Ploščad se asfaltira, na robovih pa vgradi dvignjene betonske robnike. S primernimi padci ploščadi se mora zagotoviti odvodnjavanje z iztokom v zbirni bazen s kapaciteto do 50 m3 izcednih vod. Zbrane vode se uporabijo za vlaženje komposta.

Garažni objekt za kompaktor s pralno ploščadjo:
Garažni objekt je tlorisne velikosti 10 × 10 m, pritličen s svetlo višino 4,50 m in pokrit z dvokapnico. V njem se predvidi garaža za kompaktor, servisna delavnica, garderobe in sanitarije ter skladišče za gorivo.
Pred objektom se uredi pralna ploščad velikosti 10 × 10 m v vodotesni in oljetesni izvedbi. Odvodnja se uredi preko primerno dimenzioniranega lovilca olj v peskolov pred zbirnim bazenom. Na delu pralne ploščadi se uredi tudi pretakališče za gorivo z lovilno skledo za eventualno razlito gorivo.

Deponija glinastih materialov:
Za deponiranje glinastih materialov ob izgradnji deponije se izkoristi stranski krak manjše dolžine na vzhodnem boku tik ob zaključku deponije odpadkov, kjer je zaradi velike propustnosti površine te doline nastanek zalednih vod minimalen.
Pred nasutjem glinastih materialov se naj izvedejo ponikovalci za zaledne vode, pod dnom deponije pa drenažni jarek za odvajanje eventualnih podzemnih in površinskih vod z bokov. Nasipavanje gline se mora izvajati po navodilih geomehanika oziroma hidrogeologa.
Glino se, po ustrezni obdelavi, uporabi za zgradbo tesnilnih slojev ali pa slojev za nadomestno tesnjenje.

Parkirne površine:
Parkirne površine se naj uredi ob vstopu v območje, to je 10 parkirnih mest za osebne avtomobile ob upravnem objektu.

Ograja:
Celotno območje deponije se zavaruje z žično ograjo, višine 2,35 m, s čimer bo preprečen dostop nezaposlenim osebam.

Stično območje:
Območje med deponijo in regionalno cesto se naj zasadi z avtohtonim visokoraslim drevjem in grmovno vegetacijo ter ob meji urejanja postavi ograjo v leseni izvedbi, ki bo predstavljala vizualno zaporo v času rasti drevja.

Gozdni rob:
Ob ograjenem območju deponije je potrebno zaradi nestrokovno izvedenega goloseka nanovo oblikovati zaščitni pas gozdnega drevja ter gozdni rob preostalih sestojev, za kar se naj predhodno izdela sanacijski načrt.

Cestno omrežje:
Območje deponije se priključuje na regionalno cesto R 331 Grosuplje-Višnja Gora. Dostopna pot se dimenzionira na težki promet, to je 25 kN. Širina voznih pasov do dostopne rampe je 2 × 2,50 m ter bankinama po 0,50 m. Notranje transportne poti so širine 4 m z obojestranskima bankinama po 0,50 m ter enim odmikališčem. Poti se izvedejo skladno z izbrano faznostjo izgradnje deponije. Pred izvedbo se morajo zavarovati tesnilni sloji pred poškodbami zaradi prevozov kamionov in kompaktorja. Notranje transportne poti imajo istočasno funkcijo požarne ceste.
Pri projektiranju dostopne poti se upošteva zakon o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87) in pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81).
Pri projektiranju parkirišč se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).

Kanalizacija:
Za odvod odpadnih vod iz upravnega objekta in garažnega objekta za kompaktor se izvede fekalna kanalizacija s priključitvijo na čistilno napravo.
Meteorne vode s streh objektov ter utrjenih površin ob upravnem objektu oziroma na vstopnem delu območja se spelje preko meteorne kanalizacije v obodni jarek za zaledne meteorne vode. Meteorne vode s parkirišč in utrjenih površin je v meteorno kanalizacijo dovoljeno speljati le preko lovilca olj in maščob.
Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upošteva:
– odlok o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje, ki velja na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni list SRS, št. 43/86),
– odlok o čiščenju in odvajanju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98),
– pravilnik o javni kanalizaciji.

Vodovod:
Deponija se oskrbuje iz vodovodnega omrežja Sp. Brezovo od rezervoarja na Brcah.
Predvidena poraba vode je 10,5 l/s, vključno z zagotovitvijo požarne vode.
Vodovod s hidrantno mrežo se izvede iz cevi premera ND 100. Hidrantni sistem se izvede okoli deponije. Zahtevan tlak v hidrantih je minimalno 2,5 bar.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
– odlok o pogojih dobave in načina odjema pitne vode na območju Občine Grosuplje, ki velja na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 29/91),
– odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 5/97),
– pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (Uradni list RS, št. 65/97).
– odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 72/97).
– pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).

Električno omrežje:
Za oskrbo kompleksa z električno energijo se izvede trafo postaja Špaja dolina, na betonskem drogu. Predvidena obremenitev je 100 kW. Trafo postaja se navezuje na 20 kV daljnovod. Vse omrežje znotraj kompleksa se predvidi v kabelski izvedbi.
Razsvetljavo odlagališča se predvidi v treh nivojih, to je splošno osvetlitev odlagališča, osvetlitev vhodnega dela, obračališča in ločenih deponij ter osvetlitev nadstrešnice.
Splošna minimalna osvetlitev se izvede z reflektorji na kandelabrih višine 12 m, osvetlitev ostalega dela z reflektorji na kandelabrih višine 10 m, osvetlitev nadstrešnice pa s fluo svetilkami, montiranimi na konstrukcijo. Vsi sistemi razsvetljave se vklapljajo ročno v vratarnici in avtomatsko preko fotoreleja.

Telefon:
Telefonski optični kabel ob regionalni cesti Grosuplje-Višnja Gora je potrebno, v območju urejanja deponije, pred pričetkom izgradnje le-te, prestaviti v soglasju z upravljalcem.
Za potrebe sprejemnega objekta, tehtnice, upravnega objekta, mehanične delavnice in objekta čistilne naprave se izvede interni, zemeljski razvod tk kabla.

Varstvo voda:
Iztok iz čistilne naprave se izvede v površinski odvodnik, ki bo odvajal tudi meteorne vode z zaledja odlagališča. Iztopne vode morajo biti očiščene do stopnje, ki bo zagotavljala izpust odtoka v površinske vode skladno z uredbo o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaženja z vodo (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).

Varstvo pred hrupom:
Ravni hrupa v območju urejanja ne smejo preseči mejnih dnevnih (70db) in nočnih ravni hrupa (60db), ki veljajo za IV. območje – industrijsko območje, skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).

Varstvo zraka:
Vsi izpusti zraka iz čistilne naprave in ostalih objektov ne smejo preseči mejnih vrednosti, predpisanih z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Odplinjevanje in sežig plinov mora biti urejen na način, da izpusti v zrak ne bodo presegli mejnih vrednosti, določenih s citiranimi uredbami.

Varstvo kmetijskih zemljišč:
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah.

Varstvo pred požarom:
Požarno varstvo vseh objektov in same deponije odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri čemer se mora dodatno požarno varstvo zagotoviti s kontrolo celotne lokacije s strani v ta namen usposobljenega osebja.
Notranje transportne poti omogočajo dostop do deponije z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Pri načrtovanju novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.

Faznost izgradnje in način ločevanja čistih in onesnaženih vod mora zagotoviti racionalno ravnanje z izcednimi vodami. Izgradnja deponije je predvidena v štirih fazah:
– I. faza: tesnjenje dna do prvega pregradnega nasipa ter brežin do višine prve berme, kar zagotavlja 118.152 m3 volumenskega prostora.
– II. faza: zatesnitev brežine od prve do druge berme ter izgradnja deponije do končne višine, kar bo zagotovilo 174.567 m3 volumenskega prostora. To fazo se zaključi s krovnim tesnjenjem in rekultivacijskim slojem.
– III. faza: zatesnitev dna in brežin preostalega dela deponije do prve berme, kar predstavlja 139.275 m3 volumna. Izvede se jarek za odvodnjo meteornih vod zaledja.
– IV. faza: tesnjenje brežin med prvo in drugo bermo ter zaključek deponijskega telesa in rekultivacija površine. Ta faza zagotavlja 288.722 m3 volumna.
Jarki na drugi bermi ohranjajo funkcijo odvodnika tudi po zaključku oziroma zapiranju deponije.
Skladno s fazno gradnjo deponije je predvidena tudi fazna gradnja spremljajočih objektov in naprav, potrebnih za funkcioniranje le-te. Posamezne faze obsegajo:
I. faza: gradnja dostopne ceste, notranjih transportnih poti, potrebnih za odlaganje odpadkov na deponijo I. faze, upravnega objekta (lahko fazno), prebiralne ploščadi z izstresališčem in nadstrešnico za odbrane odpadke (na začasni lokaciji) z garažo za kompaktor, plato za kompostiranje, depo odvišnega materiala in depo gline, odvodna jarka zalednih vod, zbirni bazen za meteorne vode, egalizacijski bazen in čistilna naprava; izcedne vode se do izgradnje le-te redno odvažajo na čiščenje na čistilno napravo Grosuplje; ograditev območja deponije in zasaditev drevja na stičnem območju ter sanacija gozdnega roba; prestavitev tangiranih komunalnih naprav ter komunalna oprema območja, potrebna za funkcioniranje objektov, predvidenih v I. fazi;
II. faza: izgradnja oziroma dokončanje notranjih transportnih poti, dograditev upravnega objekta ter postavitev tehtnice; dograditev komunalne opreme območja;
III. faza: ureditev prebiralne ploščadi z izstresališčem in nadstrešnico za odbrane odpadke na končni lokaciji.
Po zapolnitvi celotnega volumenskega prostora deponije se izvede končno prekritje deponije in rekultivacija površinskega pokrova, zasaditev z avtohtono lesno vegetacijo ter vzdrževanje objektov čiščenja v dobi mirovanja deponije.

Zemljišča, ki ne bodo namenjena deponiji v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Za preprečitev pojavov praznih prostorov, lomov in porušitev znotraj odloženih komunalnih odpadkov mora upravljalec deponije pri odlaganju izvajati zgoščevanje odpadkov s kompaktorjem.

V primeru okvare čistilne naprave se izcedne vode zadržujejo v egalizacijskem bazenu, upravljalec deponije pa mora zagotoviti reden odvoz na čiščenje na centralno čistilno napravo Grosuplje.

Ravnanje na deponiji mora upravljalec urediti s pravilnikom o tehničnih pogojih za odlaganje komunalnih odpadkov ter poslovnikom o obratovanju odlagališča komunalnih odpadkov.

Za spremljanje vplivov deponije na okolje mora upravljalec deponije zagotoviti izvajanje monitoringa, in sicer:
1. vsak dan osnovne meritve izcednih vod iz deponije (barva, vonj, PH faktor);
2. šestkrat letno meritve kakovosti izcedne vode;
3. štirikrat letno biološko analizo vode po metodi E.B.I. v stalnem toku Duplice gorvodno od Škobčevega mlina;
4. enkrat letno kemijske analize podtalnice v kontrolnih vrtinah, v izviru Duplice tik pod deponijo in v stalnem izviru Duplice na koncu Špaje doline (353 m n.m.v.) ter na zajetjih Velika Loka in Sp. Brezovo;
5. pet let po začetku obratovanja deponije meritve smradu v okolici deponije; če do takrat še ne bo slovenskih predpisov o meritvah smradu, se naj uporabijo takratne smernice EU ali katere od držav članic;
6. spremljati razvoj gozdnega roba v gozdu ob deponiji, skupaj z Zavodom za gozdove RS.
Meritve lahko izvajajo le za to pooblaščene institucije. Obseg meritev se določi v pravilniku o obratovanju deponije. Meritve pod točko 1. in 2. se naj izvajajo le v primeru izpuščanja prečiščenih izcednih vod v Duplico. Dokler se bodo vode odvažale na čistilno napravo, se naj opravijo le meritve izcednih vod, ki jih zahteva pravilnik o obratovanju čistilne naprave.

Odstopanja od določil tega ureditvenega načrta so dovoljena pri izbiri vrste tehnologije na čistilni napravi, pri čemer vsebnost snovi v izcednih vodah ne sme preseči mejnih vrednosti, določenih s tem odlokom.
Odstopanja v tlorisnih gabaritih objektov so možna do +15%, dovoljena pa so tudi pri višinskih kotah, če se ob izdelavi projektne dokumentacije podajo racionalnejše rešitve.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje južno od Grosuplja (Uradni list RS, št. 14/98) za območje, ki ga ureja ta odlok.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor.

Ureditveni načrt je na vpogled pri upravnih organih Občin Grosuplje in Ivančna Gorica, pristojnih za urejanje prostora ter na Upravni enoti Grosuplje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.