Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/1997 z dne 28. 3. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/1997 z dne 28. 3. 1997

Kazalo

961. Sklep o zavrnitvi pobude župana Občine Trebnje in zavrženju pobude skupine občanov Trebnjega za oceno ustavnosti in zakonitosti dela tretjega odstavka 40. člena statuta Občine Trebnje, stran 1419.

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Cirila Metoda Pungartnika iz Trebnjega in skupine občanov Občine Trebnje na seji dne 27. februarja 1997
s k l e n i l o:
1. Pobuda Cirila Metoda Pungartnika za oceno ustavnosti in zakonitosti se zavrne, kolikor se nanaša na del tretjega odstavka 40. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95), ki se glasi: Župan opravlja svoje delo poklicno.
2. Pobuda skupine občanov Občine Trebnje za oceno ustavnosti in zakonitosti se zavrže, kolikor se nanaša na del tretjega odstavka 40. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95), ki se glasi: Župan opravlja svoje delo poklicno.
3. Pobuda Cirila Metoda Pungartnika in skupine občanov Občine Trebnje se zavrže, kolikor se nanaša na sklep Občinskega sveta Občine Trebnje o prenehanju mandata župana z dne 27. 1. 1997.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnik Ciril Metod Pungartnik je bil leta 1994 izvoljen za župana Občine Trebnje, novembra 1996 pa za poslanca Državnega zbora. Po potrditvi njegovega poslanskega mandata je Občinski svet občine Trebnje dne 27. 1. 1997 izdal ugotovitveni sklep, v katerem ugotavlja, da je Cirilu Metodu Pungartniku z dnem potrditve poslanskega mandata prenehala funkcija župana Občine Trebnje. Občinski svet v navedenem sklepu tudi poziva občinsko volilno komisijo, da v čim krajšem možnem roku razpiše nadomestne volitve za župana Občine Trebnje.
Pobudniki predlagajo ustavnemu sodišču, da razveljavi del tretjega odstavka 40. člena statuta Občine Trebnje (v nadaljevanju: statut), ki določa, da župan opravlja svoje delo poklicno. Menijo namreč, da bi moral statut županu v primeru izvolitve za poslanca omogočiti nepoklicno opravljanje funkcije. Navajajo tudi, da je bil statut sprejet po izvolitvi župana Cirila Metoda Pungartnika in da ima določba o poklicnem opravljanju funkcije retroaktivni učinek. Menijo, da prekinitev mandata nasprotuje tudi 44. členu samega statuta, ki določa, da mandat župana traja štiri leta. Pobudniki navajajo, da prenehanje delovnega razmerja ni določeno kot razlog za prenehanje funkcije župana niti v zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95 – v nadaljevanju: ZLS) niti v statutu. Navajajo tudi, da ZLS ne določa, da mora župan funkcijo opravljati poklicno. Menijo, da statut občine ne more onemogočiti opravljanja dveh od državljank in državljanov neposredno poverjenih funkcij.
Glede sklepa občinskega sveta pobudniki navajajo, da ta organ ni pristojen za odločanje o prenehanju mandata župana. Predlagajo, da ustavno sodišče sklep razveljavi in do končne odločitve zadrži vse postopke v zvezi s prenehanjem mandata župana Občine Trebnje ter z razpisom in izvedbo nadomestnih volitev, saj bi lahko po njihovem mnenju nastale težko popravljive in škodljive posledice za Občino Trebnje. Menijo, da bi bile z nadomestnimi volitvami kršene pravice volilcev iz 43. in 44. člena ustave (volilna pravica, pravica do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev), poleg tega pa bi zaradi stroškov izvedbe volitev nastala večja gmotna škoda.
Pobudniki predlagajo tudi, da ustavno sodišče potrdi mandat županu Cirilu Metodu Pungartniku, razveljavi ugotovitvene sklepe občinskega sveta z dne 24. 1. 1997 in naloži Občinskemu svetu občine Trebnje, da v svojem statutu omogoči tudi nepoklicno opravljanje funkcije župana.
B) – I.
2. Skupina občanov ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje določbe dela tretjega odstavka 40. člena statuta, ki ureja način opravljanja funkcije župana. Ta določba namreč ne posega neposredno v njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.
3. Izpodbijani ugotovitveni sklep Občinskega sveta občine Trebnje je posamičen pravni akt, saj se nanaša na konkreten položaj in na individualno določeno osebo. Posamičnega pravnega akta ni mogoče izpodbijati v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti. Prizadetemu je zoper dokončen posamičen akt, s katerim državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil odloči o pravici ali obveznosti, v skladu s prvim odstavkom 157. člena ustave na voljo sodno varstvo v upravnem sporu, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Ustavno sodišče tudi ni pristojno za potrjevanje mandata županu.
B) – II.
4. ZLS ne določa, ali župan svojo funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno, temveč odgovor na to vprašanje prepušča občinskemu statutu. Občinski statut lahko torej samostojno določi, da župan funkcijo opravlja poklicno ali pa, da jo opravlja nepoklicno. V skladu s tem je v tretjem odstavku 40. člena statuta Občine Trebnje (v nadaljevanju: statut) določeno, da župan opravlja svojo funkcijo poklicno. Ta določba očitno ni v neskladju z zakonom.
5. Zakon o poslancih (v nadaljevanju: ZoP) določa v 10. členu, da poslanec ne sme biti hkrati član Državnega sveta, niti ne sme opravljati druge funkcije ali dela v državnih organih. Poslanec tudi ne sme poklicno opravljati funkcije v organih lokalnih skupnosti. V 11. členu ZoP pa je določeno, da z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.
6. Zakon o lokalni samoupravi določa v 42. členu, da župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih tajnih volitvah. Mandatna doba župana traja štiri leta, glede predčasnega prenehanja mandata pa se primerno uporabljajo določbe 37.a člena ZLS, ki določajo primere predčasnega prenehanja funkcije člana občinskega sveta. Med temi primeri je v peti alinei prvega odstavka tega člena določeno tudi, da mandat preneha, če član občinskega sveta (oziroma – upoštevaje določbo tretjega odstavka 42. člena ZLS – župan) nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta (župana). V drugem odstavku 37.a člena pa je določeno, da članu občinskega sveta (županu) preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje. V takem primeru mora v skladu s 105. členom in z 29. členom v zvezi s 103. členom zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93) občinska volilna komisija razpisati nadomestne volitve.
7. Glede na določbo 10. člena ZoP funkcija poslanca ni združljiva s funkcijo župana, če se ta opravlja poklicno. Dejstvo, da je bil župan Občine Trebnje izvoljen za poslanca Državnega zbora, ne vpliva na zakonitost statutarne določbe, po kateri župan opravlja funkcijo poklicno. ZoP določa v 11. členu, da poslancu z dnem potrditve mandata preneha funkcija, ne pa samo delovno razmerje. Tudi drugi odstavek 37.a člena ZLS izrecno govori o prenehanju mandata in ne zgolj o prenehanju delovnega razmerja. Trditev, da bi moral občinski statut v primeru, da je župan, ki funkcijo opravlja poklicno, izvoljen za poslanca, omogočiti nepoklicno nadaljevanje opravljanja funkcije, je očitno neutemeljena.
8. Očitno neutemeljena je tudi trditev, da ima izpodbijana določba statuta učinek za nazaj. Statut je začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu (110. člen), pravna ureditev položaja župana po ZLS pa se glede poklicnega oziroma nepoklicnega opravljanja funkcije ni spreminjala. V tistem času so bile v veljavi tudi določbe ZoP, ki urejajo nezdružljivost funkcije. Pravna (zakonska in statutarna) ureditev tega vprašanja se torej ni naknadno spreminjala, tako da ni kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države.
9. Pobudnik ne zatrjuje protiustavnosti določb ZoP in ZLS, ki urejajo nezdružljivost funkcij in pravne posledice te nezdružljivosti (prenehanje funkcije). Ustavno sodišče se je zato (razen glede vprašanja retroaktivnosti pravne ureditve oziroma morebitne kršitve načela zaupanja v pravo – 8. točka obrazložitve) omejilo na oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe statuta in ugotovilo, da ta določba očitno ni nezakonita. Zaradi očitne neutemeljenosti je pobudo za oceno ustavnosti določbe dela določbe tretjega odstavka 40. člena statuta zavrnilo.
C)
10. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-44/97
Ljubljana, dne 27. februarja 1997.
Predsednik
dr. Tone Jerovšek l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti