Na podlagi 18. člena zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 18/94) je Svet RTV Slovenije na 6. redni seji dne 23. 2. 1995 sprejel predlog in na 1. izredni seji dne 25. 5. 1995 ter na 10. seji dne 29. 6. 1995 dopolnitve statuta Javnega zavoda RTV Slovenija.

Državni zbor je z odlokom št. 010-01/90-4/47 z dne 28. septembra 1995 dal soglasje k statutu Javnega zavoda RTV Slovenija (Uradni list RS, št. 57/95).

Radiotelevizija Slovenija je javna, enotna in neprofitna radiotelevizijska organizacija, z zakonom zadolžena, da v korist javnosti ustvarja, pripravlja in oddaja nacionalne in druge posebne radijske in televizijske programe ter zagotavlja delovanje radijskega in televizijskega prenosnega sistema na območju celotne Republike Slovenije.
RTV Slovenija opravlja radijsko in televizijsko dejavnost kot javno službo. RTV Slovenija ima status javnega zavoda.

Ime RTV Slovenija je: RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA, javni zavod, Ljubljana.
Skrajšano ime zavoda je: RTV SLOVENIJA, Ljubljana.
Kratica imena je: RTV SLO
Sedež zavoda je: Ljubljana, Kolodvorska 2.

RTV Slovenija ima žig kvadratne oblike z besedilom: RTV Slovenija, Javni zavod, z grafičnim znakom kratice RTV v sredini.

RTV Slovenija je članica Evropske radiodifuzne zveze (EBU) in v njej zastopa ter predstavlja slovensko radiotelevizijo.

RTV Slovenija opravlja v pravnem prometu vse posle, povezane z opravljanjem dejavnosti, določene z zakonom o RTV Slovenija in s tem statutom.
Vsa tista pogodbena razmerja, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti ter na komercialno in finančno poslovanje tako z domačimi kot tujimi osebami, se urejajo v imenu RTV Slovenija in za njen račun.

RTV Slovenija predstavlja in zastopa generalni direktor brez omejitev, razen v prometu z nepremičninami.
V odsotnosti generalnega direktorja RTV Slovenija zastopa in predstavlja direktor TV programov oziroma direktor radijskih programov ali drugi vodstveni delavec, ki ga generalni direktor določi s pisnim pooblastilom. Soglasje k pooblastilu za več kot 60 dni da Svet RTV Slovenija.

Dejavnost RTV Slovenija kot javnega zavoda:
1. 0/92.20 Radijska in TV dejavnost
Ustvarjanje, pripravljanje in oddajanje tehle radijskih in televizijskih programov:
– dveh nacionalnih televizijskih programov;
– treh nacionalnih radijskih programov;
– po enega radijskega oziroma televizijskega programa za italijansko oziroma madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni programi);
– radijskih oziroma televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, v skladu z meddržavnimi pogodbami in protokoli;
– radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
– radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
– teletekst, program RDS (Radio Data System).
V radijskih in TV programih mora RTV Slovenija zagotoviti:
– kakovostne, raznovrstne in uravnotežene informativne, kulturne, izobraževalne in razvedrilne vsebine;
– ustvarjanje, poustvarjanje ter posredovanje umetniških del;
– oddaje za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, slovenske izseljence in zdomce;
– uresničevanje ustavnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju radijskega in televizijskega javnega obveščanja, povezovanje narodnih skupnosti z matičnim narodom ter vključevanje kulturnih ter drugih dosežkov italijanskega oziroma madžarskega naroda v narodnostne programe;
– enakopravno obveščanje o dogajanju v vseh delih Slovenije;
– obveščanje o življenju in delu slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah;
– vključevanje nekomercialnih programov drugih radijskih in televizijskih organizacij ter drugih producentov v Republiki Sloveniji ter vključevanje kakovostnih tujih RTV programov, posebej iz evropskih držav;
– obveščanje tuje javnosti o dogajanjih in dosežkih na kulturnem in drugih področjih v Republiki Sloveniji ter uveljavljanje slovenske radijske in televizijske ustvarjalnosti v tujini;
– arhiviranje radijskih in TV programov.
Obveščanje o dogajanjih in predstavitev interesov pokrajin, programe za narodne skupnosti ter programe za slovenske narodne manjšine zagotavlja RTV Slovenija zlasti prek enot v Mariboru, Kopru in Lendavi ter prek lokalnih programov Murski val, Murska Sobota, in Koroški radio, Slovenj Gradec.
2. Dejavnost RTV tehnike
K/73.103 Aplikativni razvoj na področju RTV tehnologije
I/64.20 Prenos radijskih in TV programov:
– vzdrževanje in obratovanje objektov, naprav in opreme, ki so namenjeni sprejemom, oddajanju in razširjanju programov RTV ter drugih organizacij RTV;
– zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in programov drugih organizacij, ki jih oddaja oziroma razširja,
– tehnično posodabljanje in usklajevanje omrežja z radiodifuznimi omrežji evropskih držav ter zagotavljanje vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenija in lokalnih nekomercialnih programov na območjih, na katerih živi slovenska narodna manjšina, v skladu z meddržavnimi pogodbami;
K/74.20 – graditev, projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje na področjih graditve, instaliranja, vzdrževanja in obratovanja RTV objektov in naprav, video in avdio studijske tehnike, prenosnega omrežja RTV programov;
K/74.20 – izdelovanje investicijsko tehnične dokumentacije za graditev radiodifuznih objektov in naprav;
K/74.30 – tehnične meritve za oddajniške, antenske in energetske naprave;
K/74.30 – opravljanje tehničnih pregledov radijskih postaj, ter atestiranje kabelsko distribucijskih postaj in antenskih naprav.
K/72.10 – svetovanje o računalniški programski opremi za radijske in televizijske programe ter delovanje uredništev in studiov;
DI/32.20 – izdelava tehničnih sredstev, potrebnih za obratovanje RTV tehnike;
0/92.11 – snemanje in obdelava filmov in video filmov;
0/92.12 – dejavnost tonskih in video studiov.
3. 0/92.31 – Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje:
– orkestralna in zborovska reprodukcija glasbenih del ter produkcija glasbenih posnetkov,
– priprava in izvedba koncertov in drugih javnih prireditev.
Dejavnosti RTV Slovenija, potrebne za delovanje javnega zavoda RTV Slovenija:
4. Založništvo kaset in plošč
DE 22/14 – izdajanje gramofonskih in laserskih plošč ter video in avdio kaset;
DE 22/31 – razmnoževanje glasbenih in drugih zvočnih zapisov iz izvirnih kopij na gramofonske plošče, laserske plošče, magnetofonske trakove;
DE 22/32 – razmnoževanje video zapisov iz izvirnih kopij na magnetne trakove, laserske plošče ali druge nosilce zapisa.
5. Druge storitve
K/74.40 – ekonomska propaganda, oglaševanje in reklamne storitve v radijskih in televizijskih programih;
9/51.70 – trženje s TV filmi, televizijskimi in radijskimi programi in z glasbenimi posnetki na domačem in tujem trgu;
9/51.19 – posredništvo pri uvozu opreme rezervnih delov ter reprodukcijskega materiala za potrebe RTVS;
0/91.12 – kupovanje, prodaja, izmenjava in najem filmov in videofilmov;
0/92.512 – arhiviranje radijskih in TV oddaj;
K/74.19 – raziskovanje javnega mnenja o RTV programih, analize programov in raziskave medijev;
DE/22.11 – izdajanje publikacij s področja lastne RTV dejavnosti;
– pobiranje in izterjava RTV naročnine;
K/72.30 – računalniško obdelovanje podatkov;
H/55.23 – dajanje v najem nastanitvenih zmogljivosti v počitniških domovih.

RTV Slovenija je pravno, organizacijsko in finančno celovita in enotna organizacija, ki je programsko, tehnološko in poslovno enotno upravljana in vodena.
Organiziranost RTV Slovenija je podrejena zahtevam in potrebam radijskih in televizijskih programov RTV Slovenija.

RTV Slovenija ima tele enote:
1. Programska enota TELEVIZIJA SLOVENIJA,
2. Programska enota RADIO SLOVENIJA,
3. Organizacijska enota TV PRODUKCIJA,
4. Organizacijska enota RADIJSKA PRODUKCIJA,
5. Regionalni RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIA – Centro Regionale RTV KOPER-CAPODISTRIA,
6. Regionalni RTV CENTER MARIBOR s studioma za madžarski program v LENDAVI – Magyar Nemzetsegi Musorok Lendvai Szerkesztoseg
7. Organizacijska enota GLASBENA PRODUKCIJA,
8. Organizacijska enota ODDAJNIKI IN ZVEZE,
9. Organizacijska enota ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ.

Televizija Slovenija ustvarja, pripravlja in oddaja dva nacionalna televizijska programa na ločenih mrežah.
Programske dejavnosti Televizije Slovenija vodi in usklajuje direktor TV programov.

Programsko enoto Televizija Slovenija sestavljajo tele uredniško-producentske enote:
– kulturni in umetniški programi,
– informativni in izobraževalni programi,
– razvedrilni in športni programi.
Vodje uredniško-producentskih enot so odgovorni uredniki.

Uredniško-producentske enote sestavljajo posamezni programi, vodijo pa jih uredniki programov.

Radio Slovenija ustvarja, pripravlja in oddaja tri nacionalne radijske programe na ločenih mrežah.
Programske dejavnosti Radio Slovenija vodi in usklajuje direktor radijskih programov.

Programsko enoto Radio Slovenija sestavljajo tele uredniško-producentske enote:
– kulturni in umetniški programi,
– informativni programi,
– glasbeni programi.
Vodje uredniško-producentskih enot so odgovorni uredniki.

Uredniško-producentske enote sestavljajo posamezni programi, vodijo pa jih uredniki programov.

TV produkcija je posebna organizacijska enota, ki po naročilu in za potrebe programov Televizije Slovenija izdeluje TV oddaje.
Organizacijsko enoto TV produkcija vodi vodja enote, imenuje pa ga generalni direktor.
Razmerja z uredniško-producentskimi enotami v skladu z letnimi produkcijskimi načrti Televizije Slovenija določajo letne pogodbe in posamična naročila. Storitve organizacijske enote TV produkcija se obračunavajo po sprejetih cenikih.

Radijska produkcija je posebna organizacijska enota, ki po naročilu in za potrebe programov Radia Slovenija izdeluje radijske oddaje.
Organizacijsko enoto vodi vodja organizacijske enote, imenuje pa ga generalni direktor.
Razmerja z uredniško-producentskimi enotami v skladu z letnimi produkcijskimi načrti Radia Slovenija določajo letne pogodbe in posamična naročila. Storitve organizacijske enote Radijska produkcije se obračunavajo po sprejetih cenikih.

Program TV Koper-Capodistria in program Radia Koper-Capodistria se povezujeta v regionalni RTV center Koper-Capodistria, ki ustvarja, pripravlja in oddaja televizijski in radijski program v slovenščini, televizijski in radijski program za italijansko narodno skupnost, televizijski in radijski program za slovensko manjšino v Italiji ter pripravlja oddaje za nacionalne radijske in TV programe.

Radijske in TV programe iz prejšnjega člena pripravljata uredništvi regionalnega radijskega oziroma TV programa ter uredništvi radijskega in TV programa v italijanščini.
Pripravo regionalnega radijskega in TV programa vodita in usklajujeta odgovorna urednika teh programov v sodelovanju z direktorjema radijskih in TV programov.
Pripravo televizijskega in radijskega programa v italijanščini usklajujejo direktor in odgovorna urednika programov za italijansko narodno skupnost.
Organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve vodi in usklajuje vodja regionalnega RTV centra.

Regionalni center Maribor ustvarja, pripravlja in oddaja regionalni televizijski in radijski program, televizijski in radijski program za madžarsko narodno skupnost, televizijski in radijski program za slovensko manjšino v Avstriji in Madžarski ter pripravlja oddaje za nacionalne radijske in TV programe ter oddaje v tujih jezikih.

Radijske in TV programe iz prejšnjega člena pripravljata uredništvi regionalnega radijskega oziroma TV programa ter uredništvi radijskega in TV programa v madžarščini.
Pripravo regionalnega radijskega programa vodi in usklajuje odgovorni urednik regionalnega radijskega programa v sodelovanju z direktorjem radijskih programov.
Pripravo regionalnega TV programa vodi in usklajuje odgovorni urednik regionalnega TV programa v sodelovanju z direktorjem TV programov.
Pripravo televizijskega in radijskega programa v madžarskem jeziku usklajujejo direktor in odgovorna urednika programov za madžarsko narodno skupnost. Sedež radijskega in TV studia ter programskega vodstva za madžarsko narodno skupnost je v Lendavi.
Organizacijske, poslovne in druge splošne zadeve vodi in usklajuje vodja regionalnega RTV centra.

Glasbena produkcija z orkestroma in zborovskimi ansambli po naročilu programskih uredništev radia in televizije realizira glasbene programe za arhivske posnetke, koncertne programe in druga naročila uredništev.

Produkcijska razmerja med vodstvi radijskih in TV programov ter Glasbeno produkcijo temelje na skupnih letnih programsko-produkcijskih planih in na neposrednih internih pogodbenih naročilih.
Za letni glasbeno-produkcijski spored, za koncertne programe ter za umetniško raven ansamblov in zborov, skrbi in odgovarja vodja Glasbene produkcije v sodelovanju z direktorjem radijskih oziroma direktorjem TV programov.

Organizacijska enota Oddajniki in zveze opravlja v okviru dejavnosti RTV Slovenija dejavnosti iz 11. člena zakona o RTV Slovenija oziroma dejavnosti iz 2. točke 7. člena tega statuta, razen avdio in video storitev. ¸
Pri opravljanju svoje dejavnosti mora organizacijska enota Oddajniki in zveze:
– zagotavljati vidnost in slišnost programov RTV Slovenija v geografskem obsegu, ki ga določa zakon o RTV Slovenija;
– zagotavljati tehnično posodabljanje in usklajenost omrežja za programe RTV Slovenija z omrežji drugih evropskih držav;
– zagotavljati vidnost in slišnost RTV programov na območjih, na katerih živi slovenska narodna manjšina, v skladu z meddržavnimi pogodbami.
RTV omrežje je sestavni del radiodifuznega sistema in premoženja, ki ga upravlja RTV Slovenija.
Dejavnost in poslovanje organizacijske enote Oddajniki in zveze vodi direktor organizacijske enote Oddajniki in zveze.

Založba kaset in plošč opravlja dejavnost, določeno v 4. točki 7. člena tega statuta.
Organizacijska enota Založba kaset in plošč pridobiva prihodek iz prodaje svojega založniškega in proizvodnega programa. Založba kaset in plošč deluje v sestavi RTV Slovenija kot finančno samostojna obračunska enota z ločeno računovodsko evidenco in z ločenimi medletnimi in letnim obračunom. Založba posluje prek svojega finančnega računa v okviru računa RTV Slovenija.
Založba kaset in plošč s svojo obveznostjo odgovarja v celoti s svojimi sredstvi.
Sodelovanje z radijskimi in TV programi ter produkcijskimi enotami RTV Slovenija temelji na poslovnih pogodbah.
Letni presežki prihodkov nad odhodki se uporabljajo za razvoj radijskih in TV programov pa tudi za razvoj dejavnosti založbe, če tako sklene Svet RTV Slovenija.
Organizacijsko enoto Založbo kaset in plošč vodi vodja enote, ki ga imenuje generalni direktor.

Notranjo organizacijo, način dela in poslovanja, število in delovno področje sodelavcev ter način organiziranja in delovanja služb določi generalni direktor z organizacijskim aktom.

Programska in poslovna razmerja z lokalnimi in drugimi radijskimi in TV postajami RTV Slovenija ureja s pogodbami. S pogodbami se urejajo tudi poslovna in druga razmerja za programsko sodelovanje z zunanjimi producenti.

Organi RTV Slovenija so:
– Svet RTV Slovenija,
– generalni direktor,
– programska sveta za narodnostne programe,
– odbor za sodelovanje z gledalci in poslušalci,
– nadzorni odbor,
– nadzorni svet v Oddajniki in zveze,
– svet delavcev RTV Slovenija,
– zastopstvo uredništev.

Organ upravljanja RTV Slovenija je Svet RTV Slovenije.
Sestavo sveta in način imenovanja članov sveta določa zakon.

V Svet RTV Slovenija izvolijo zaposleni v RTV Slovenija tri člane. Kandidate za člane sveta lahko predlagajo: svet delavcev, sindikati RTV Slovenija, zastopstva uredništev in najmanj 20 podpisnikov.
Člane Sveta volijo delavci RTV Slovenija neposredno na volitvah. Pri izvolitvi predstavnikov zaposlenih v Svet RTV Slovenija je treba upoštevati, da so v svetu interesno zastopane informativna, kulturno-umetniška in tehnična dejavnost.
Ob izvolitvi predstavnikov zaposlenih v Svet RTV Slovenija se upošteva interesna zastopanost informativne, kulturno-umetniške in tehnične dejavnosti.
Predstavniki delavcev RTV Slovenija morajo v Svetu RTV Slovenija zastopati večinske interese zaposlenih. če predstavnik zaposlenih v svetu ne deluje v skladu z interesi zaposlenih, je lahko odpoklican na način in po postopku, kot ga določa zakon za člane sveta delavcev.
Če predstavnik delavcev pisno odstopi s funkcije člana sveta, oziroma če mu preneha delovno razmerje v RTV Slovenija, če je razporejen v drugo področno dejavnost ali mu je zaradi drugih razlogov objektivno onemogočeno zastopanje zaposlenih v Svetu RTV Slovenija, se njegovo članstvo v svetu neha z dnem, ko svet o tem sprejme ugotovitveni sklep.
Ob odpoklicu oziroma prenehanju članstva v svetu se opravijo nadomestne volitve.

Svet RTV Slovenija odloča z večino glasov vseh članov:
1. o sprejemu statuta RTV Slovenija ter o njegovih spremembah in dopolnitvah,
2. o statusnih in temeljnih organizacijskih spremembah RTV Slovenija,
3. o razvojnem planu RTV Slovenija ter letnih programskih planih, investicijskem planu in finančnem planu,
4. o višini RTV naročnine,
5. o zaključnem računu ter o razporeditvi letnega finančnega presežka,
6. o programskih standardih in programskih zasnovah v skladu z zakonom in mednarodnimi akti,
7. o osnovah za programsko produkcijo po javnih natečajih,
8. o letnih programskih shemah s finančnim načrtom,
9. o načinu prijavljanja in začasnega ali trajnega odjavljanja sprejemnikov ter olajšavah in drugih posebnih pogojih za plačevanje RTV naročnine,
10. o imenovanju in razrešitvi:
– imenuje in razrešuje predsednika in namestnika predsednika Sveta RTV Slovenija,
– generalnega direktorja RTV Slovenija, direktorja radijskih programov, direktorja TV programov, direktorja programov za italijansko narodno skupnost, direktorja programov za madžarsko narodno skupnost, direktorja organizacijske enote Oddajniki in zveze in vseh odgovornih urednikov,
11. o imenovanju in razrešitvi ene tretjine članov programskih svetov za narodnostne programe,
12. o poslovniku Sveta RTV Slovenija.
K višini naročnine ter olajšavam in drugim posebnim pogojem za plačevanje naročnine daje soglasje Vlada Republike Slovenije.
K statutu RTV Slovenija in statusnim spremembam daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.

Svet RTV z večino glasov na seji navzočih članov:
1. sprejema splošne akte za področja, določena v 1. in 2. točki 81. člena tega statuta ter druge splošne akte, za katere je z zakonom določeno, da jih sprejme organ upravljanja,
2. daje soglasje k predlogom iz kolektivnih pogodb, če bi predlogi in zahteve sindikatov presegli finančne planske okvire RTV Slovenija,
3. odloča o ugovorih in pritožbah delavcev, kadar je po splošnih aktih RTV Slovenije določen kot drugostopenjski organ,
4. sprejema ukrepe zaradi odstopanja od sprejetih planskih dokumentov in programskih usmeritev,
5. odloča o drugih vprašanjih s področja upravljanja RTV Slovenija.

Svet RTV Slovenija odloča o vseh zadevah javno, razen kadar odloča o imenovanjih in razrešitvah.
Način izvolitve predsednika, namestnika predsednika ter način dela in odločanja Sveta RTV Slovenija določa poslovnik sveta.

Generalni direktor je poslovodni organ RTV Slovenija.
Generalni direktor organizira in vodi RTV Slovenija ter odgovarja za uresničevanje razvojnih usmeritev, programskih in drugih dejavnosti.

Naloge generalnega direktorja so:
1. organizira in vodi dejavnost in poslovanje RTV Slovenija,
2. zastopa in predstavlja RTV Slovenija in odgovarja za zakonitost poslovanja,
3. predlaga poslovni načrt zavoda RTV Slovenija, Svetu RTV Slovenija,
4. daje mnenje Svetu RTV Slovenija glede imenovanja programskih direktorjev in direktorja organizacijske enote Oddajniki in zveze,
5. imenuje vodje organizacijskih enot (razen OE OZ), vodji regionalnih centrov ter svoje resorske pomočnike in svetovalce,
6. usklajuje delo direktorjev programov, vodij organizacijskih enot in regionalnih centrov,
7. odgovarja za pripravo splošnih in konkretnih aktov in drugih odločitev, ki jih sprejema Svet RTV Slovenija,
8. oblikuje usmeritev mednarodnega sodelovanja RTV Slovenija,
9. odgovarja za posodabljanje ter za gospodarno izrabo tehnično produkcijske baze RTV Slovenija,
10. odgovarja za enakomeren razvoj omrežja RTV Slovenija na vsem območju Republike Slovenije,
11. odloča o poslovnih ukrepih za izboljšanje materialnega položaja RTV Slovenija,
12. predlaga svetu višino RTV naročnine,
13. najmanj vsake 3 mesece pisno poroča Svetu RTV Slovenije o uresničevanju razvojnih, programskih in poslovnih planov,
14. predlaga merila za razporejanje prihodkov pridobljenih z RTV naročnino,
15. daje predloge Vladi Republike Slovenije za zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna za namene, določene z zakonom,
16. zagotavlja poenoten marketinški in komercialni nastop na domačih in tujih trgih tako pri nabavnih kot prodajnih poslih,
17. izdaja cenike, splošne in konkretne pravne akte za opravljanje svojih nalog,
18. opravlja druge naloge, ki jih zahteva učinkovito organiziranje in vodenje RTV Slovenija,
19. odloča o drugih zadevah v skladu z zakonom, tem statutom, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi akti RTV Slovenija.

Generalnega direktorja imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa.
Če se na razpis za delovno mesto generalnega direktorja ne prijavi nihče, ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi.
Za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa, vendar največ za eno leto, svet imenuje vršilca dolžnosti generalnega direktorja.
Za imenovanje v.d. generalnega direktorja ni potrebno soglasje Državnega zbora Republike Slovenije.
Postopek za imenovanje in razrešitev generalnega direktorja ureja poslovnik Sveta RTV Slovenija.

Kandidat za generalnega direktorja mora izpolnjevati tele pogoje:
– biti mora državljan Republike Slovenije,
– imeti mora visokošolsko izobrazbo,
– poznati mora problematiko RTV dejavnosti,
– biti mora usposobljen za vodenje večjih organizacijskih sistemov,
– aktivno mora znati najmanj en svetovni jezik,
– ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija,
– ne sme biti poslanec v Državnem zboru ali funkcionar politične stranke.

Generalni direktor je za svoje delo odgovoren Svetu RTV Slovenija.
Svet razreši generalnega direktorja:
1. če razrešitev zahteva generalni direktor sam s pisno odstopno izjavo,
2. če nastopi kateri izmed razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po zakonu samem,
3. če generalni direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih RTV Slovenija ali ne uresničuje sklepov organov RTV Slovenija ali ravna v nasprotju z njimi,
4. če generalni direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge tako, da nastanejo ali bi lahko nastale, hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.
Ob razrešitvi po 3. in 4. točki mora svet pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti generalnega direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da o njih pove svoje mnenje.

Postopek za razrešitev generalnega direktorja začne Svet RTV Slovenija na pobudo najmanj ene tretjine članov sveta ali na pobudo nadzornega odbora.
Proti sklepu o razrešitvi ima generalni direktor pravico zahtevati sodno varstvo.

Direktorji programov so vodilni delavci RTV Slovenija za področje radijskih in televizijskih programov.
RTV Slovenija ima programske direktorje za tale programska področja:
– za televizijske programe RTV Slovenija,
– za radijske programe RTV Slovenija,
– za TV in radijski program za italijansko narodno skupnost,
– za TV in radijski program za madžarsko narodno skupnost.

Programske direktorje imenuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa in ob poprejšnjem mnenju generalnega direktorja.
Predlog za imenovanje direktorja narodnostnih programov da programski svet narodnostnega programa.
Programski direktorji so imenovani za dobo 4 let s tem, da so po preteku te dobe lahko vnovič imenovani.

Zahteve za delovna mesta programskih direktorjev so:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– visokošolska izobrazba,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika (za narodnostne programe tudi aktivno znanje italijanščine oziroma madžarščine),
– najmanj 3 leta delovnih izkušenj (z referencami uspešnosti) na področju kulturno-umetniške dejavnosti oziroma dejavnosti javnih glasil,
– poznavanje problematike s področja RTV dejavnosti,
– organizacijske in vodstvene sposobnosti,
– da ni poslanec Državnega zbora ali funkcionar politične stranke,
– da nima lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki poslovno sodelujejo z RTV Slovenija.

Programski direktor televizijskih in programski direktor radijskih programov vodita strokovno programsko delo ter imata zlasti tele naloge:
– pripravljata in zagovarjata programske zasnove ter letne programske načrte v okviru poslovnega plana RTV Slovenija,
– vodita in usklajujeta uresničevanje letnih programskih načrtov in najmanj na vsake 3 mesece generalnemu direktorju pisno poročata o uresničevanju razvojnih, programskih in poslovnih planov;
– predlagata imenovanja in razrešitve odgovornih urednikov ter imenujeta in razrešujeta urednike programov in uredništev,
– vodita in usklajujeta dela odgovornih urednikov in odločata o sporih med njimi,
– odločata ali sodelujeta pri odločanju o drugih vprašanjih, povezanih z njunimi delovninimi področji.
Programska direktorja za narodnostne programe opravljata naloge iz prejšnjega odstavka po poprejšnji uskladitvi letnih programskih načrtov s programskima direktorjema radijskih in TV programov.

Programski direktorji so odgovorni Svetu RTV Slovenija in generalnemu direktorju.
Direktorja narodnostnih programov sta pri opravljanju svojih programskih nalog odgovorna tudi programskemu svetu za italijanski oziroma madžarski narodnostni program.

Programski direktor je lahko razrešen pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, in to v tehle primerih:
– če programi ne ustrezajo vsebinski zasnovi ali se bistveno razlikujejo od sprejetih produkcijskih načrtov;
– če zaradi njegovih odločitev nastane večja materialna ali programska škoda.

Odgovorni uredniki imajo predvsem tele naloge:
– vodijo uredniško-producentsko enoto ter usklajujejo in razporejajo delo urednikov in novinarjev;
– so odgovorni za uresničevanje uredniške politike v skladu s programsko zasnovo in sprejetim programsko-produkcijskim načrtom;
– predlagajo imenovanje urednikov programov in uredništev;
– odgovorni so za porabo finančnih sredstev v skladu s produkcijskim planom ter predračuni posameznih programskih projektov.

Odgovorne urednike imenuje in razrešuje Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa na predlog direktorja radijskih oziroma TV programov, po poprejšnjem soglasju predstavništva uredniško-producentskih enot.
K imenovanju odgovornih urednikov narodnostnih programov da soglasje programski svet narodnostnih programov.
Odgovorni uredniki so imenovani za 4 leta.
Odgovorni uredniki so lahko razrešeni pod enakimi pogoji, kot veljajo za direktorje programov.

Za odgovornega urednika je lahko imenovan, kdor izpolnjuje zakonske ter naslednje posebne pogoje:
– biti mora državljan Republike Slovenije,
– imeti mora visoko izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri (VII),
– imeti mora 4 leta aktivnega novinarskega dela (za odgovorne urednike informativnih in izobraževalnih programov) oziroma 4 leta ustvarjalnega dela na kulturnem oziroma umetniškem področju (za odgovorne urednike kulturnih in umetniških programov) oziroma 4 leta aktivnega novinarskega dela ali 4 leta ustvarjalnega dela na kulturnem oziroma umetniškem področju (za odgovorne urednike razvedrilnih in športnih programov),
– aktivno mora znati najmanj en svetovni jezik,
– aktivno mora znati italijanski jezik kot posebno zahtevo za zasedbo delovnega mesta odgovornega urednika italijanskega programa oziroma madžarščino za zasedbo delovnega mesta odgovornega urednika madžarskega programa.
– ne sme biti poslanec Državnega zbora ali funkcionar politične stranke.

Direktor OE OZ je vodilni delavec RTV Slovenija s področja RTV telekomunikacij. Imenuje ga Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa po prejšnjem mnenju generalnega direktorja RTV Slovenija.
Direktor OE OZ je imenovan za 4 leta, ima pa možnost vnovičnega imenovanja.
Direktor OE OZ je lahko razrešen pod enakimi pogoji, kakršni po tem statutu veljajo za generalnega direktorja.

Zahteve za delovno mesto direktorja OE OZ so:
– državljanstvo Republike Slovenije,
– visokošolska izobrazba,
– aktivno znanje najmanj enega tujega svetovnega jezika,
– najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja RTV telekomunikacij,
– sposobnosti za organizacijo in vodenje,
– da nima lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, poslovno povezanih z RTV Slovenija,
– da ni poslanec Državnega zbora ali funkcionar politične stranke.

Direktor OZ vodi in usklajuje delo in poslovanje organizacijske enote Oddajniki in zveze. Za svoje delo odgovarja generalnemu direktorju, Svetu RTV SLO in Nadzornemu svetu v OE Oddajniki in zveze.

Za področje narodnostnih programov delujeta v RTV SLO dva programska sveta:
1. Programski svet za radijske in TV programe za italijansko narodno skupnost;
2. Programski svet za radijske in TV programe za madžarsko narodno skupnost.

Programska sveta:
– obravnavata uresničevanje programske zasnove;
– dajeta soglasje k obsegu in programski zasnovi narodnostnega programa;
– obravnavata pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev, povezane z narodnostnimi programi;
– dajeta pobude Svetu RTV SLO za obravnavanje vprašanj, povezanih z narodnostnim programom;
– obravnavata pobude, mnenja in predloge novinarjev in urednikov, povezane s pripravljanjem in z oddajanjem narodnostnih programov;
– predlagata imenovanje in razrešitev direktorja narodnostnega programa;
– dajeta soglasje k imenovanju in razrešitvi odgovornega urednika narodnostnega programa;
– obravnavata druga vprašanja, povezana z narodnostnimi programi.

Programska sveta ustanovi Svet RTV Slovenija. Programska sveta imata sedem članov. Pet članov imenujeta samoupravni narodni skupnosti, dva pa neposredno Svet RTV Slovenija.
Za člane programskega sveta so imenovani javni delavci, strokovnjaki in druge osebe, ki poznajo problematiko narodni skupnosti.
Postopek za pripravo kandidacijske liste vodi in usklajuje predsednik sveta.
Predsednika, namestnika predsednika izvoli programski svet izmed članov programskega sveta.
Mandat traja 4 leta, člani pa so lahko imenovani vnovič.

Programski svet veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov.
Stališča, mnenje, predloge in druge odločitve sprejema z večino navzočih članov na seji. Stališča in predloge, povezane s programsko zasnovo, programsko shemo, letnim programom, ter imenovanjem direktorja programa oziroma odgovornega urednika, pa z večino vseh članov programskega sveta.
Način dela podrobnejše določi programski svet s poslovnikom.

Za varovanje interesov naročnikov, gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija, se ustanovi odbor za sodelovanje z gledalci in s poslušalci.

Odbor gledalcev in poslušalcev ima sedem članov. Tri člane imenuje Svet RTV Slovenija, štiri člane pa imenujejo reprezentativni zastopniki organizacij potrošnikov Slovenije.
Pripravljalni postopek za imenovanje članov odbora vodi predsednik Sveta RTV Slovenija.
Predsednika in namestnika predsednika odbor izvoli med svojimi člani.

Odbor je pristojen, da:
1. sprejema pripombe, predloge in pobude gledalcev in poslušalcev glede vsebine, vidnosti in slišnosti radijskih in TV programov;
2. daje mnenja o radijskih in TV programih ter pobude glede vsebinskega in časovnega urejanja RTV programov;
3. obravnava druga vprašanja, ki jih postavljajo gledalci in poslušalci.

Način svojega dela in odločanja odbor določi s poslovnikom.

Poslovanje RTV Slovenija nadzira nadzorni odbor, ki ima sedem članov.
Državni zbor Republike Slovenije imenuje in razrešuje pet članov.
Delavci RTV Slovenija opravijo volitve za dva člana na enak način kot za svoje predstavnike v Svetu RTV Slovenija.
V nadzorni odbor ne morejo biti imenovani generalni direktor ter drugi vodstveni in strokovni delavci zavoda, ki imajo vpliv na vodenje in poslovanje zavoda.

RTV Slovenija mora poslovati skrbno in varčno, v skladu s planskimi usmeritvami in sklepi Sveta RTV Slovenija.
Vsi organi RTV Slovenija, vodstveni delavci ter vodje strokovnih služb so dolžni nadzornemu odboru predložiti vso dokumentacijo in mu dati vsa potrebna pojasnila.

Nadzorni odbor je pristojen da:
– nadzira poslovanje RTV Slovenija,
– pregleduje finančni načrt, periodične obračune in zaključni račun,
– obravnava poslovna poročila ter predloge o razporejanju presežka dohodka,
– ugotavlja ali so naročnina in druga sistemska sredstva uporabljena v skladu s planskimi nameni in sklepi Sveta RTV Slovenija,
– nadzoruje vodenje poslovnih knjig in zakonitosti poslovanja
– pisno obvešča Svet RTV Slovenija in Državni zbor Republike Slovenije o svojih ugotovitvah,
– obravnava druge zadeve iz poslovanja RTV Slovenija.

Nadzorni odbor določi način svojega dela in odločanja s poslovnikom.

V enoti Oddajniki in zveze se ustanovi 8-članski nadzorni svet. Sestavo in način imenovanja določa zakon, dva predstavnika RTV Slovenija imenuje Svet RTV Slovenija na predlog generalnega direktorja.

Nadzorni svet je pristojen za to, da:
– skrbi za enakopraven položaj uporabnikov sistema oddajnikov in zvez RTV Slovenija,
– nadzira delovanje sistema tako da daje mnenje k predlogu cenika oziroma tarif,
– ima pravico do vpogleda v vso dokumentacijo,povezano z obratovanjem oddajnikov in zvez,
– obravnava predloge razvojnih in letnih investicijskih načrtov ter letni finančni načrt obratovanja sistema oddajnikov in zvez RTV Slovenija,
Svetu RTV Slovenija daje pobude, predloge in mnenja in poroča o svojih ugotovitvah.

Nadzorni svet veljavno odloča, če je na seji navzoč vsaj po en predstavnik vseh štirih delegantov.
Nadzorni svet sprejema mnenja, predloge in pobude s soglasjem na seji navzočih članov sveta.
Člani sveta, ki ne soglašajo z večinsko odločitvijo, lahko dajo o obravnavanem vprašanju ločeno mnenje.
Predloge, mnenja in pobude nadzornega sveta oziroma ločena mnenja članov mora obravnavati Svet RTV Slovenija.
Način dela določi nadzorni svet s poslovnikom.

Delavci RTV Slovenija lahko izvolijo svet delavcev, ta pa ima predvsem tele pristojnosti:
– sodeluje v volilnih postopkih in skrbi za to, da se uresničujejo zakoni in drugi predpisi, sprejete kolektivne pogodbe ter dogovori, doseženi med svetom delavcev in generalnim direktorjem;
– predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev;
– sprejema predloge in pobude delavcev in jih, če so upravičeni, upošteva pri dogovarjanju z generalnim direktorjem;
– pomaga invalidom, starejšim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo, pri vključevanju v delo.

Način izvolitve, število članov, mandat in način odločanja določijo delavci RTV Slovenija s posebnim aktom.
Način dela določi svet delavcev s poslovnikom.

V uredniško-producentskih enotah programski delavci izvolijo svoje zastopstvo.
Kandidate za člane zastopstva predlagajo uredništva.

Zastopstvo zagovarja interese programskih delavcev v razmerju do odgovornega urednika in direktorja programov ter ima ob tem tele pravice:
1. daje soglasje k imenovanju odgovornega urednika,
2. daje mnenje o predlogu spremembe programske zasnove,
3. daje mnenje k organizaciji dela, pogojem dela, kadrovskim spremembam v uredništvu ter h kriterijem in merilom za ocenjevanje delovne uspešnosti in za napredovanje novinarjev.
Način izvolitve, naloge, število članov in mandat zastopstva se določi s posebnim aktom uredniško-producentske enote.
S poslovnikom se določi način dela zastopstva.

Dejavnosti RTV Slovenija se financirajo iz finančnih virov, določenih z zakonom.

Prihodki RTV Slovenija se razporejajo za radijske in TV programe in za druge namene na podlagi usklajenih letnih programskih produkcijskih načrtov.
Predračuni radijskih in TV programov ter predračuni stroškov za oddajanje posameznih programov morajo biti izdelani po enotni metodologiji.
Glede programov, ki jih pripravlja in oddaja RTV Slovenija in se financirajo deloma iz naročnine, deloma iz sredstev državnega proračuna, se je treba pred izdelavo letnih planov s pristojnimi ministrstvi dogovoriti o delitvi stroškov programov.
To velja tudi za delitev stroškov pri financiranju oddajniškega omrežja za programe RTV Slovenija in za lokalne nekomercialne programe.

Tržni in drugi komercialni prihodki, ki jih RTV Slovenija pridobiva s prodajo EP in drugih storitev, so namenjeni samo za financiranje radijskih in TV programov.
Presežki prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari RTV Slovenija z dejavnostjo oddajnikov in zvez in drugimi tržnimi storitvami, so namenjeni za upravljanje in razvoj radijskih in televizijskih dejavnosti RTV Slovenija. Svet RTV Slovenija lahko odloči, da se letni presežki, pridobljeni s temi dejavnostmi uporabijo tudi za razvoj in druge utemeljene potrebe teh dejavnosti.

Vsa osnovna sredstva se knjigovodsko vodijo kot skupno premoženje RTV Slovenija.
Programske in organizacijske enote ter regionalni centri imajo osnovna sredstva v namenski uporabi za opravljanje svoje dejavnosti.
Sredstva za obnovo teh sredstev (amortizacija) se vodi in porablja na ravni RTV Slovenija na podlagi usklajenih potreb organizacijskih in drugih enot.

RTV Slovenija finančno posluje prek skupnega žiro računa.
Sredstva pridobljena s plačilom storitev OE Oddajniki in zveze, se vodijo v okviru žiro računa RTV Slovenija na posebnem računu za to organizacijsko enoto.
RTV Slovenija ima enotne račune izločenih sredstev za rezerve, skupno porabo in investicije.

RTV Slovenija izdela za celotno poslovanje skupni zaključni račun, medletne rezultate poslovanja pa prikazuje z mesečnimi, trimesečnimi in polletnimi obračuni.
Finančno poslovanje programskih enot, regionalnih centrov, produkcijsko organizacijskih enot ter OE Oddajniki in zveze se med letom in ob koncu leta ugotavlja z internimi finančnimi obračuni.
Za organizacijsko enoto Oddajniki in zveze RTV Slovenija je vodena ločena računovodska evidenca, ta pa omogoča ločen obračun storitev za programe RTV Slovenija ter storitev za druge radijske in TV organizacije.
Finančno poslovanje RTV Slovenija je javno. RTV Slovenija objavi poslovno poročilo in zakjučni račun v Uradnem listu RS.

Delavci RTV Slovenija sodelujejo pri upravljanju RTV Slovenija s tem, da:
1. soodločajo v Svetu RTV Slovenija in nadzornem odboru s svojimi predstavniki,
2. odločajo v disciplinski komisiji in komisiji za pritožbe o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, kot določajo splošni akti RTV Slovenija,
3. prek sveta delavcev dajejo pobude, predloge in mnenja k vsem predlogom, splošnim aktom in odločitvam, povezanim z organizacijo dela, urejanjem delovnih razmerij, vrednotenjem dela, s plačami in drugimi osebnimi prejemki, napredovanjem in življenjsko ravnijo delavcev.

Delavec RTV Slovenija ima kot posameznik pravico predvsem:
– do pobude in odgovora na to pobudo, če je povezana z njegovim delovnim mestom ali njegovo delovno enoto,
– biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
– povedati svoje mnenje o vseh vprašanjih, povezanih z organizacijo njegovega delovega mesta in delovnim procesom,
– zahtevati, da mu vodja delovne enote oziroma delavec (ali služba), ki ga le-ta pooblasti pojasni vprašanja s področja plač in drugih področij delovnega razmerja.

Uredniki, novinarji in drugi programski ustvarjalci so v okviru programske zasnove in stanovskega kodeksa pri svojem delu neodvisni in samostojni.
Novinarjem in urednikom ni dovoljeno odpovedati delovnega razmerja, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njihovega položaja zaradi izražanja stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter kodeksom novinarske etike ali zaradi odklonitve objave informacije ali mnenja, s katero bi kršili programsko zasnovo in kodeks novinarske etike.

Splošni akti RTV Slovenija so: pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se urejajo druga razmerja, ki so pomembna za upravljanje in poslovanje RTV Slovenija.

S splošnimi akti RTV Slovenija ureja predvsem:
1. delovna razmerja,
2. disciplinsko in odškodninsko odgovornost zaposlenih,
3. avtorska in izvajalska razmerja,
4. socialni status zaposlenih (stanovanjski standard, letovanje, izobraževanje, pomoči itd.),
5. notranjo organizacijo ter sistemizacijo delovnih mest,
6. osnove in merila za vrednotenje dela,
7. finančno poslovanje.
S splošnimi akti iz 1., 2., 4. in 6. točke se urejajo tista vprašanja, ki niso urejena s kolektivnimi pogodbami.

Splošne akte, s katerimi se urejajo delovna razmerja ter disciplinska in odškodninska odgovornost, sprejme Svet RTV Slovenija. Druge splošne akte izda generalni direktor.

Kolektivne pogodbe, ki neposredno urejajo pravice in obveznosti zaposlenih v RTV Slovenija v celoti oziroma po posameznih poklicnih področjih, sklepa generalni direktor. če bi zahteve sindikatov v postopku pogajanj o kolektivni pogodbi presegle načrtovane finančne planske okvire RTV Slovenija, se mora s predlogi strinjati Svet RTV Slovenija.

Generalni direktor je dolžan organizacijo RTV Slovenija uskladiti s statutom v šestih mesecih od uveljavitve statuta.
Splošni akti morajo biti sprejeti v šestdesetih dneh.

K spremembam in dopolnitvam statuta in k statusnim spremembam Zavoda RTV Slovenija, daje soglasje Državni zbor Republike Slovenije.
Storitvene (servisne) dejavnosti, ki niso neposredno delovno povezavne s produkcijo radijskih in TV programov, se organizacijsko izločijo iz RTV Slovenija v enem letu od uveljavitve statuta.
Program teh organizacijskih izločitev pripravi generalni direktor v treh mesecih po sprejemu statuta.
Do izločitve iz RTV Slovenija storitvene enote ohranjajo dozdajšnji status in način poslovanja.

Statut začne veljati z dnem, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije.