Na podlagi drugega odstavka,39. člena in,40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) je Skupščina občine Trebnje sprejela na 29. seji dne 11. 11. 1994

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000, v skladu z določbami družbenega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 1990, sprejme ureditveni načrt za kamnolom v Ostrožnik. ki ga je izdelal Projektivni atelje – PROSTOR, d.o.o. Ljubljana v marcu 1994 pod številko 1029/94.

Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje naslednje sestavine:
A) Tekstualni del
B) Soglasja organov, organizacij in skupnosti
C) Grafični del
1. Izsek iz planskih dokumentov v M 1:5000
2. Kopijo katastrskega načrta v M 1:2000
3. Geodetski načrt obstoječega stanja v M 1:500
4. Ureditveno situacijo v M 1:500
5. Idejne rešitve infrastrukture v M 1:500
6. Prostorske ureditve po posameznih področjih v M4:500
7. Načrt gradbenih parcel v M 1:500
8. Etape izvajanja v M 1:500
9. Tehnični elementi za zakoličenje v M 1:500

Območje ureditvenega načrta obsega naslednje parcele oziroma njihove dele: k.o. Ostrožnik, parc. št. 738/1, 737 in del 1916, 819/13, 819/1, 819/4, 819/5, 812/19 in 738/2 ter obsega površino 15.774 m2.
Območje na severni strani omejuje južni obod naselja Ostrožnik, na zahodni strani obstoječa pot, ki poteka po parc. št. 810/1 in 738/1 k.o. Ostrožnik, na jugovzhodni strani gozdna površina ter na vzhodu kmetijska zemljišča.

Ureditveni načrt kamnoloma Ostrožnik določa način, obseg in pogoje eksploatacije dolomitnega peska v kamnolomu Ostrožnik ter ukrepe za sanacijo kamnoloma med in po končani eksploataciji.

Posegi v prostor v okviru pridobivanja rudnin se morajo izvajati le znotraj meje območja pridobivanja, ki obsega parc. št. 737, del parc. št. 738/1, 812/19, 1916, 819/13 in 738/2 k.o. Ostrožnik in globine 265 mnv ter zavzema površino 10.599 m2.

Tehnologija pridobivanja rudnin, v območju pridobivanja v kamnolomu, se opredeli s posebnim rudarskim projektom za izvajanje del pri izkoriščanju rudnin, ki se izdela na osnovi poizkusnih odstrelov za določitev optimalnih parametrov miniranja, na osnovi zakona o rudarstvu in z določilom pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86 in 62/87), in pravilnikom' o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna, tehničnega kamna, gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna (Uradni list SFRJ, št. 11/86).

Varstveni ukrepi pri pridobivanju morajo upoštevati določila zakona o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 17/75, 29/86 in 24/89) in zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32/74, 16/80 in 25/86) ter vse dopolnitve podzakonskega predpisa (Uradni list SFRJ, št. 9/67).

Za druge posege v območju ureditvenega načrta veljajo naslednji pogoji:
– v prostoru, ureditvenega načrta kamnoloma Ostrožnik so dovoljeni le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost, eksploatacijo dolomitnega peska
– dovoljuje se postavitev montažnega objekta za sanitarije.

V območju varovalnega pasu kamnoloma, zaradi posledic dejavnosti v kamnolomu, ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj dejavnosti, ki so v prostoru in ki so opredeljene z veljavnim PUP.
Za posege v prostor varovalnega pasu veljajo določila, kot jih opredeljuje PUP za plansko celoto 5.

Promet
Območje kamnoloma se navezuje na lokalno cesto Mirna-Mokronog z dovozno makadamsko cesto v dolžini ca. 80 m.
Promet v območju kamnoloma je urejen z dostopom na etažo po poti, ki poteka ob zahodnem robu kamnoloma.
Material se odvaža s kamioni, naklada pa z bagrom ali nakladalnikom.
Kanalizacija
Kanalizacije ni. Montažni objekt ima vgrajeno cisterno za fekalije, katere se občasno odvažajo na čistilno napravo. Meteorne in zaledne vode iz kamnoloma je treba pred izpustom v naravni recipient predhodno očistiti peska in jalovine v naravnem usedalniku, laguni s prelivom. Meteorne vode iz platoja, na katerem se manipulira z mazivi in gorivi', pa se mora predhodno očistiti v lovilcu olj.
Vodovod
Potrebe po vodi se zagotovijo v območju kamnoloma z javnega vodovoda Mokronog.
Elektrika
V območju kamnoloma ni potrebe po priključku na električno omrežje.
Javna razsvetljava
Ker se bo delo v kamnolomu odvijalo občasno, odvisno od potreb, samo podnevi, ni predvidena razsvetljava kopa.
Telefon
Območje kamnoloma se ne navezuje na telefonsko omrežje.

Krajinska ureditev določa pogoje za oblikovanje kamnoloma, oblikovanje terena pred in po končanem odkopa-vanju. Pri izvedbi krajinske ureditve kamnoloma je treba upoštevati določila tega odloka.

Ukrepi med in po eksploataciji:
– Pred eksploatacijo je potrebno celotno območje kamnoloma zavarovati z žično ograjo na delih, kjer ne bo več sprememb, ostali del se zavaruje z nasipom iz jalovine ter opremi z vidnimi oznakami (table, zastavice).
– Ob vhodu v kamnolom postaviti zaporo (rampo), ki preprečuje vhod v kamnolom in opozorilno tablo.
– Dostop iz južne smeri na vrh kamnoloma preprečiti z nasipom višine 1 m in opremiti z opozorilno tablo.
– Neposredno pred čelom napredovanja zgornje etaže izvršiti posek gozda in čiščenje podrasti
– Odkrivko, zlasti humusni del, je treba uporabiti za sprotno rekultivacijo, jalovino pa za začasno zavarovanje roba kopa (nasip, 5 m od roba kopa), kasneje pa za rekultivacijo.
– Ob jugovzhodni meji se zavaruje z ograjo višine 1,2 m, ob preostali meji pa z nasipom min. višine 1 m.
Ob severni meji je nasip primerno višji in je izdelan iz odkrivke in drugega odpadnega materiala.

Tehnična rekultivacija:
Po končani eksploataciji se izvede tehnična rekultivacija kamnoloma v smeri od vrha proti dnu kamnoloma tako, da končna podoba terena omogoča nadaljnjo biološko sanacijo.
– osnovni plato 265,00 mnv
– vrh kamnoloma max 290,00 mnv
– višina etaže 5 m z zaokroževanjem plastnic ali z nasipavanjem v etažah višine 5 m
– nagib končne brežine 45 stopinj
– položnejše oblikovanje vrhnje brežine (prehod v teren)
– utrditev odprtih jarkov in muld za odvajanje padavinske vode
– ureditev usedalnika
– rekultivacija osnovnega platoja.
Izvedba tehnične rekultivacije se opredeli z rudarsko-tehničnim načrtom.

Pogoji za biološko sanacijo kamnoloma:
– vegetativno utrjevanje z ozelenitvijo
– ozelenitev in zasaditev brežine
– ozelenitev ravnin
– ozelenitev gozdnega roba
– ozelenitev osnovnega platoja

Območje kamnoloma se nahaja v območju arheološke dediščine. Vsi posegi odpiranja novih površin v območju kamnoloma se morajo izvajati pod arheološkim nadzorom.

Življenjska doba kamnoloma pri letnem odkopu 10.000 m3 znaša 10 let.
Delo bo potekalo občasno, izključno podnevi, v eni izmeni osem ur z možnostjo podaljšanja do 4 ure v sezoni.
Ob eventualnem mirovanju kamnoloma je nosilec pravice izkoriščanja dolžan območje kamnoloma zaščititi in pričeti s sanacijo.

Med obratovanjem kamnoloma mora nosilec pravice izkoriščanja kamnoloma izvajati naslednje ukrepe za varstvo ljudi, živali in okolja:
– gornji rob kamnoloma, kjer obstoja možnost padca čez rob je zavarovati predvsem z žično ograjo višine min 1,2 m, max 5 m od roba in jo opremiti z barvnimi zastavicami in s tem povečati vidnost, opremiti s kovinskimi obeski, ki s svojim hrupom odganjajo živali,
– z zemeljskim nasipom iz jalovine, pa je treba zavarovati območja, kjer je varovanje začasno, zaradi nadaljnje eksploatacije,
– prostor, neposredno pred čelom fronte napredovanja zgornje etaže kamnoloma očistiti podrasti, da ni privlačen za živali
– na vseh dostopnih poteh postaviti opozorilne table z opisom nevarnosti padca v globino in nevarnosti zaradi miniranja. Tako tablo z opozorili je treba postaviti tudi pri vhodu v kamnolom, kjer mora biti postavljena primerna zapora, ki preprečuje dostop v kamnolom.

1. Posebni varstveni ukrepi, ki se jih mora izvajati pri pridobivanju v kamnolomu:
Pri pridobivanju v kamnolomu je potrebno upoštevati varnostne ukrepe pred razmetom materiala, pred zračnim udarom in potresom pri miniranju.
Pri načrtovanju teh ukrepov, s projektom iz 6. člena odloka, je treba upoštevati pravilnike o tehničnih normativih (Uradni list SFRJ, št. 26/88) in pravilnik o varstvenih ukrepih pri miniranju (Uradni list SFRJ, št. 9/67).
2. Drugi ukrepi za varstvo okolja
V kamnolomu je onemogočiti odlaganje smeti in drugih odpadkov. Onemogočiti je tudi izlitje nafte in naftnih derivatov.
Menjavanje olja je dovoljeno le na za to posebej določenim mestu. Skladno z določili pravilnika o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje ležišč rudnin, se mora brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu redno kontrolirati skladno z navodili za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme.
Zaradi bližine naselja je treba upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in odlok o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja, ter za bivalne prostore (Uradni list SRS, št. 3/77). Z ozirom na postavljene ravni hrupa ni dovoljeno delo v nočnem času. Najmanj enkrat letno je opraviti meritve hrupa.
Zaposleni na posameznih strojih in opremi, morajo v kolikor je to predvideno, uporabljati zaščitna sredstva za varstvo pred hrupom (antifoni, vata).
Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
V smislu odloka o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov onesnaževanja (Uradni list SRS, št. 19/88, 7. Člen), je dovoljena emisija prahu ob vstopu v atmosfero 150 mg/m3, kar je treba občasno kontrolirati, najmanj pa dvakrat letno.

Eksploatacija kamnoloma bo potekala po etapah kot je opredeljeno v UN iz 1. člena tega odloka in bo zajemala površine:
I. etapa – sanacija izkoriščenega prostora in širitev kamnoloma proti zahodu, na parceli št. 738/1 in 1916
II. etapa – zaprtje kamnoloma in končna sanacija prostora.

Do pričetka eksploatacije kamnoloma, po posamezni etapi, ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.
Nosilec pravice izkoriščanja rudnin mora, po končani eksploataciji, skladno z določili zakona o rudarstvu in tega odloka, opraviti vsa dela in ukrepe za vrnitev površin, končne brežine kamnoloma gozdu, osnovni plato pa kmetijski rabi.

Nosilec pravice izkoriščanja rudnin mora pri izvajanju upoštevati:
– določbe lokacijskega dovoljenja, dovoljenja za izkoriščanje ter dovoljenja za gradnjo pripadajočih objektov, ki jih pogojuje UN
– ne sme spreminjati namembnosti površin kot jih določa UN
– posamezna dela pri pridobivanju lahko odda le tistim, ki predložijo dokazilo, da izpolnjujejo ustrezne pogoje določene z zakonom o rudarstvu.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na občini Trebnje in Zavodu za urbanistično načrtovanje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.