1. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je z letom 1993 pričela uvajati institut proračunskega memoranduma. Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) je s svojim novim poslovnikom določil, da je proračunski memorandum samostojni akt, ki ga sprejema Državni zbor in s katerim opredeljuje proračunsko politiko, politiko javne porabe in razvojno politiko, hkrati pa tudi delež proračunske porabe v bruto domačem proizvodu, osnovne proporce prihodkov in odhodkov ter določa skupni obseg proračuna. S poslovnikom je tudi določeno, da se politika in okviri javne porabe lahko opredelijo tudi za srednjeročno obdobje.
Vlada je v mesecu juniju letošnjega leta sprejela predlog ureditve letnega in razvojnega načrtovanja v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) in potrebne aktivnosti za njegovo uresničitev. S tem dokumentom uvajamo v Sloveniji koncept večletnega – štiriletnega – proračuna, s tem pa tudi večletne bilance javne porabe. Skladno s tem osnutek proračunskega memoranduma za leto 1994 podaja globalne projekcije javne porabe, v okviru te pa tudi projekcije posameznih segmentov oziroma "blagajn" javne porabe v letih 1994 do 1997.
2. Pri pripravi proračunskega memoranduma 1994 smo izhajali iz naslednjih temeljnih dokumentov:
– Proračunskega memoranduma za leto 1993,
– Ugotovitev, stališč in sklepov Državnega zbora ob obravnavi proračunskega memoranduma za leto 1993 in
– Pisma o razvojni politiki, ki je bilo podlaga za posojilno pogodbo s Svetovno banko.
V teh dokumentih so že opredeljeni temelji gospodarske in socialne politike, hkrati pa tudi osnovni okviri in proporci javne porabe v naslednjih letih.
Pri pripravi bilančnih podlag za memorandum smo upoštevali tudi Pomladansko poročilo za leto 1993, v katerem so podane globalne projekcije makroekonomskega razvoja v letih 1994 do 1997. Te projekcije so bile podlaga za pripravo bilanc javne porabe do leta 1997.
Prav tako smo upoštevali tudi Izhodišča za drugo fazo davčne reforme in za davčno politiko v letu 1994, ki jih je sprejela Vlada.
3. V zadnjih nekaj letih je na proračunsko planiranje kot tudi izvajanje bistveno vplivala visoka inflacija. Iz tega razloga je bila privzeta praksa, da je bil proračun pripravljen v cenah decembra predhodnega leta in da je zakon vseboval pooblastilo vladi, da lahko med letom opravi uskladitev (renominacijo) proračuna brez procedure v parlamentu.
S proračunom za leto 1994 ponovno prehajamo na običajno planiranje in izvajanje proračuna, brez možnosti renominacije. Tako bodo zapisani nominalni zneski, sprejeti v Državnem zboru, dejanska omejitev porabe za posamezni namen, sprememba pa bo mogoča le v okviru pravil, določenih z zakonom o izvajanju proračuna oziroma z rebalansom proračuna, ki ga sprejme Državni zbor.
To pomeni, da bomo vztrajali na nominalnih zneskih, vsem uporabnikom pa že vnaprej jasno predočili, da ne računajo na usklajevanje z rastjo cen. Vlada bo sproti spremljala izvajanje proračuna, sprejemala ukrepe za njegovo izvajanje in po potrebi predlagala Državnemu zboru sprejem rebalansa proračuna ali spremembo zakonodaje.
Pri pripravi proračuna za leto 1994 bo upoštevana restriktivna varianta gibanja inflacije. Nominalni obseg proračuna bo zadržan v sprejetem obsegu, ne glede na dejansko inflacijo, oziroma bo rebalans možen le ob velikih odstopanjih od sedanjih predvidevanj o gibanju inflacije.
V zakonu o proračunu bodo predlagane rešitve, ki bodo omogočile oblikovanje posebne "inflacijske" rezerve, ki jo bo Vlada lahko razporejala tekom leta na točno določene namene porabe. Ta oblika rezerve bo namenjena izključno za investicijsko porabo. S tem bo preprečeno, da bi predvsem v začetku leta porabniki prejemali previsoke dvanajstine za posamezne namene porabe. V predloženi bilanci proračuna ta oblika rezerve še ni predvidena, saj so sredstva še razporejena po posameznih namenih. Predvidevamo, da bi tovrstno rezervo oblikovali iz dela sredstev, namenjenih za materialne stroške, plačila storitev, subvencije in investicije.
V zakonu o proračunu bodo tudi predlagane rešitve, ki se nanašajo na oddajo del po pogodbi. Predlagali bomo, da je zadnji rok za sklenitev pogodbe v tekočem proračunskem letu 30. oktober. S 1. novembrom 1993 pa bo že moč sklepati pogodbe za naslednje proračunsko leto, s tem da bodo določeni limiti, do kakšne višine, glede na to, da proračun za prihodnje leto še ni sprejet. Predlagana ureditev je nujna, saj je v nasprotnem primeru izredno otežkočeno poslovanje cele vrste proračunskih porabnikov v prvih dveh mesecih leta.
4. Pri projekcijah bilanc javne porabe smo v tej fazi upoštevali obstoječi sistem financiranja proračunov občin. V teku je sprejemanje nove sistemske zakonodaje, ki bo na novo urejala državno upravo in lokalno samoupravo, s tem pa tudi razmejitve nalog med državnim in občinskimi proračuni. Na osnovi sprejetih rešitev bodo v pripravi opravljene ustrezne korekcije oziroma ustrezno prenesena sredstva iz občinskih na republiško raven in obratno, kar bo posledica novega sistema financiranja občin in izvedbe referendumov za ustanovitev občin.
Do sprejema nove sistemske zakonodaje bo financiranje proračunov občin, ki ne dosegajo povprečne porabe na prebivalca v republiki, dovoljeno do 95% te povprečne porabe.

Zasnova gospodarske in socialne politike Vlade za leto 1994 temelji na oceni, da so se glavni vzroki gospodarske krize zadnjih let, izvirajoči predvsem iz izgube tradicionalnih trgov, že izčrpali, ne pa tudi še vse njihove posledice. Ob strukturnih problemih, ki iz tega izvirajo, je gospodarstvo tik pred odločilno fazo tranzicije, ki bo z lastninskim, finančnim ter upravljalskim preurejanjem dosegla vrhunec v letu 1994. Normalizacija gospodarskega sistema in nadaljevanje procesa sanacije bančnega in podjetniškega sektorja bodo ustvarili pogoje za postopen prehod v gospodarsko rast; usmeritve makroekonomskih politik in predlogi ukrepov, prikazani v nadaljevanju, so naravnani tako, da bi se z njihovo dosledno izvedbo in ob predvidenem delnem izboljšanju zunanjega okolja lahko ta prehod začel uresničevati že v letu 1994.
Pri opredeljevanju politike javne porabe Vlada izhaja iz naslednjih temeljnih makroekonomskih ciljev za leto 1994:
– porast bruto domačega proizvoda za 1%, pri čemer naj bi bila glavna vira gospodarske rasti izvozno in investicijsko povpraševanje;
– znižanje inflacije na okoli 13% ob koncu leta;
– aktivne industrijske, zaposlitvene in izvozne politike;
– zaustavitev rasti nezaposlenosti;
– povečanje mednarodne konkurenčnosti gospodarstva, ki bi spodbudila rast izvoza in ob umiritvi uvoza omogočila zmeren presežek plačilne bilance;
– zagotavljanje socialne varnosti socialno šibkejših skupin prebivalstva z ukrepi davčne in socialno varstvene politike;
– izvedba ključnih strukturnih reform, za katere že obstaja pravna podlaga in sprejem gospodarske zakonodaje, ki bo dokončno izpopolnila institucionalni sistem tržnega gospodarstva;
– izvajanje proizvodnega, tržnega, tehnološkega in finančnega prestrukturiranja na podjetniški ravni, vključno s podjetji v javnem sektorju, ki bo omogočilo tudi razreševanje notranje zadolženosti in izboljšalo finančno disciplino.
Politika javnih financ bo naravnana v spodbujanje gospodarske aktivnosti tako, da bo z zmanjšanjem celotne fiskalne obremenitve zmanjšala vlogo države v alokaciji resursov in s tem sprostila del bruto domačega proizvoda za razvojne potrebe; s povečanjem deleža indirektnih davkov na račun direktnih zmanjšala obremenitev plač, kar bo prispevalo k znižanju celotnih stroškov delovne sile in povečanju mednarodne konkurenčnosti; z nadaljevanjem davčne reforme razbremenila dohodkovno najšibkejše sloje prebivalstva in z davčnimi olajšavami pri davku na dobiček spodbujala razvoj; s politiko odhodkov javnega sektorja omogočala podjetniško in bančno prestrukturiranje ter sanacijo in na ta način ustvarjala pogoje za znižanje obrestnih mer; z 1% proračunskim primanjkljajem dajala dodaten impulz gospodarski rasti, hkrati pa ohranjala primanjkljaj v mejah, ki omogočajo njegovo financiranje tudi na daljši rok in ne ogrožajo monetarne stabilnosti.
Dohodkovna politika je poleg fiskalne ključna za doseganje stabilizacijskih in razvojnih ciljev. Vlada se bo zato tudi v letu 1994 zavzemala za izvajanje določil dopolnjenih kolektivnih pogodb za gospodarstvo in negospodarstvo, tako da bi se rast nominalnih plač umirila, njihova realna raven pa nekoliko zmanjšala v primerjavi z letom 1993. V ta namen bo Vlada predložila zakon o kolektivnih pogodbah in pospešila aktivnosti za sklenitev socialnega pakta. Le tako bo namreč mogoče preko izboljšane konkurenčnosti v tujini spodbuditi izvozno rast, umiriti naraščanje uvoza in spremeniti njegovo strukturo tako, da se delež blaga široke porabe zmanjša v korist uvoza reprodukcijskega in investicijskega blaga. Prav tako je zadrževanje rasti plač, ki ga bo dopolnjevalo znižanje fiskalnih obremenitev, pogoj za povečanje narodnogospodarskega varčevanja, še zlasti podjetniškega, potrebnega za financiranje investicij in finančno konsolidacijo podjetij.
Politika pospeševanja izvoza, ki je implicitno prisotna tudi v ostalih makroekonomskih politikah, bo predvsem usmerjena v širitev in odpiranje novih izvoznih trgov in v tesnejše vklapljanje slovenskega gospodarstva v evropski gospodarski prostor. Izvozna prizadevanja bo finančno podpirala Slovenska izvozna družba in Vlada s subvencioniranjem obrestnih mer za izvozne kredite in financiranjem promocije slovenskega gospodarstva v tujini. Uvozna zaščitna politika v letu 1994 ne bo zmanjšala dosežene ravni zaščite, z dopolnitvijo instrumentarija necarinske zaščite ter doslednim izvajanjem že sprejetih pogojev za uvoz blaga, od certificiranja do kontrole kvalitete in skladnosti z našimi in mednarodnimi kvalitativnimi normativi, pa bodo zagotovljene enake možnosti na trgu za domače in uvoženo blago. Da bi povečala konkurenčno sposobnost naših proizvodov in storitev na tujih trgih, bo Vlada uvedla dodatne izvozne stimulacije.
Usmeritev uvozne politike naj bo usmerjena v umirjanje naraščanja uvoza in spremembo njegove strukture tako, da se delež blaga široke porabe zmanjša v korist uvoza reprodukcijskega in investicijskega blaga. Takšna uvozna usmeritev bo uresničena s pomočjo politike tečaja, carinske in necarinske zaščite.
S politiko trga in cen bo vzpostavljena institucionalna podlaga za večjo tržno konkurenco na eni strani, na drugi pa za urejeno delovanje trga in zaščito potrošnikov. V ta namen bo Vlada v prvem četrtletju leta 1994 predložila predlog zakona o varstvu potrošnikov. V politiki cen infrastrukturnih dejavnosti večjo vlogo dobiva razvojna funkcija cen, tako da bi te cene v vedno večjem deležu pokrivale tudi stroške razvoja posameznih dejavnosti in s tem razbremenile državni proračun. Vlada bo vodila pretehtano in postopno politiko prilagajanja nadzorovanih cen, tako da ne bo ogroženo znižanje inflacije kot eden ključnih ciljev leta 1994. V ta namen bo Vlada pripravila program postopnega prilagajanja cen. Vlada bo neposredno nadzirala gibanje cen proizvodov in storitev monopolistov in oligopolistov na slovenskem trgu.
Obenem z ustvarjanjem pogojev za odpiranje novih delovnih mest pa bo še prisotno opuščanje neperspektivnih proizvodenj in ukinjanje delovnih mest, kar bo še nekaj časa omejevalo zaposlitvene možnosti. Vlada bo pripravila program aktivne politike zaposlovanja. Program mora zagotoviti usklajenost vseh politik in instrumentov, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na zaposlovanje, ohranjanje upravičene zaposlenosti in na zagotavljanje novih delovnih mest ter temeljiti na zagotavljanju pravnega reda in inšpekcijskega nadzora.
Na področju socialne politike bo vzpostavljen pregleden in poenoten sistem pravic. Spremenjena davčna zakonodaja bo tudi precej izboljšala dohodkovni položaj ljudi s podpovprečnimi dohodki in vzdrževanimi družinskimi člani. Globalna raven socialne varnosti ne bo manjša kot v letu 1993.
Uspešna izvedba ključnih strukturnih reform, predvsem lastninjenja, sanacije bank in prestrukturiranja podjetij, tudi tistih v javnem sektorju, bo izboljšala učinkovitost investiranja ter okrepila motiv za investiranje, od nadaljnjega znižanja obrestnih mer, ki naj bi ga dosegli v procesu sanacije bank, pa je pričakovati bolj spodbudne impulze na rast obsega investicij. K temu bodo pripomogle tudi predvidene investicije v infrastrukturne dejavnosti.
Izhodišča vsebujejo tudi dolgoročno razvojno komponento v obliki usmeritev znanstveno-tehnološke politike in politike varstva okolja ter posameznih sektorskih politik.

Glavni cilj proračunske politike v naslednjih letih bo postopno zniževanje deleža prihodkov in odhodkov javnega sektorja v brutto domačem proizvodu (v nadaljnjem besedilu: BDP), ki bo prilagojen razvojnim potrebam strukturnih reform in dolgoročno vzdržnejšim makroekonomskim razmerjem. Na strani prihodkov se bo z zniževanjem prispevnih stopenj zmanjšal delež prispevkov za socialno varnost ter povečal delež posrednih davkov, s čimer se bo zmanjšal strošek delovne sile. Na strani odhodkov pa bo proračunska politika prednostno podpirala izvoz blaga in storitev, prestrukturiranje podjetij, aktivno politiko zaposlovanja, sanacijo bank, izvajanje programa izgradnje avtocest, zagotavljanje socialne varnosti najbolj ogroženim skupinam prebivalstva ter vzpostavitev temeljnih obrambnih sistemov. Sredstva za Urad predsednika republike, za Državni zbor in njegove službe ter za Ustavno sodišče Republike Slovenije bodo določena na podlagi predlogov teh organov, ki jih predložijo neposredno, in bodo uporabljana praviloma po dvanajstinah. Porabo bo nadziralo računsko sodišče. Dodatno breme državnega proračuna bo predstavljalo tudi odplačevanje obveznosti do tujih upnikov iz naslova sukcesije bivše SFRJ.
Delež odhodkov javnega sektorja, ki poleg proračunske porabe vključuje tudi sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter sredstva solidarnosti, bo v letu 1993 dosegel 49,7% BDP. Bilančne projekcije, kot so razčlenjene v bilančnih prilogah proračunskega memoranduma, predvidevajo v letu 1994 znižanje deleža odhodkov na 47,8% BDP. V naslednjih letih bi se moral delež javne porabe še zniževati, tako da bi dosegel v letu 1997 največ 45,3% BDP.
Znižanje deleža javne porabe bo moč doseči le z znižanjem vseh oblik porabe, tudi klasične proračunske porabe. Pri tem pa bo delež celotne proračunske porabe države zaradi novih nalog predvidoma naraščal predvsem v prvih letih naslednjega srednjeročnega obdobja, tako v primerjavi z BDP kot tudi v strukturi celotne javne porabe. Zniževanje odhodkov javne porabe bo omogočilo tudi zmanjševanje skupnih davčnih obremenitev. Tako naj bi se skupni prihodki javnega sektorja, ki bodo v letu 1993 predvidoma dosegli 48,8% BDP, v letu 1994 znižali na 46,6% BDP, v letu 1997 pa dosegli 44,1% BDP. Znižanje celotnih davčnih obremenitev bo doseženo predvsem z znižanjem prispevkov za socialno varnost, ki neposredno bremenijo stroške dela.
Zniževanje neposrednih obremenitev davkoplačevalcev, ki so vezane na plače in neposredno vplivajo na stroške dela, bo potrebno nadomestiti s povečanimi posrednimi davki. Zaradi tega je uvedba davka na dodano vrednost v letu 1995 nujni pogoj za predlagane politike na vseh področjih javne porabe. Brez reforme sedanjega sistema prometnega davka ne bo možno slediti politike postopnega zniževanja prispevnih stopenj. Zbirna stopnja prispevkov za socialno varnost, ki bo v letošnjem letu znašala v povprečju 48,1%, naj bi se v letu 1994 znižala na 45,4%, do leta 1997 pa padla na 41,0% od bruto plače. S tem, kot tudi s spremembami na področju dohodnine, bi v Sloveniji dosegli na področju neposrednih obremenitev plač stanje, ki bi bilo primerljivo z ostalimi evropskimi državami. To pa je eden bistvenih pogojev za zagotovitev konkurenčnosti na tujih trgih.
V naslednjih letih bomo vodili politiko zmernega deficitarnega financiranja javne porabe, saj ocenjujemo, da poraba ne bo mogla v celoti slediti potrebnemu zniževanju davčnih obremenitev. Zato predvidevamo, da bi deficit javnega sektorja v letu 1994 dosegel okoli 1% BDP.
Deficit javnega sektorja se bo oblikoval v državnem proračunu, financiran pa bo z zadolževanjem tako doma, kot v tujini. Pri tem bo moč v letu 1994 zagotoviti z domačim zadolževanjem, zaradi omejenosti in nerazvitosti domačega finančnega trga, le okoli tretjino potrebnih sredstev, preostanek pa bo potrebno zagotoviti z zadolževanjem v tujini. V naslednjih letih pa se bo moral delež zadolževanja države na domačem finančnem trgu povečevati, saj je tako zadolževanje z narodnogospodarskega stališča najprimernejše. Iz tega razloga je bil Državnemu zboru tudi predložen zakon o strukturi nekaterih naložb določenih javnih zavodov, skladov in zavarovalnih agencij.

S spremembami na področju neposrednih dajatev bomo nadaljevali reformo davčnega sistema. Poleg mednarodno primerljivega davčnega sistema, ki je potreben zaradi vključevanja Slovenije v mednarodne gospodarske integracije, bodo spremembe omogočile večjo mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva, prilagoditev novi organiziranosti lokalnih skupnosti, socialno sprejemljivejšo porazdelitev davčnega bremena in bolj učinkovito izterjavo davkov.
V skladu s spremembami na področju davkov, ki potekajo v Evropi in upoštevajo varovanje okolja, bomo postopoma prešli na obdavčitev porabe surovin, energije in obremenjevanja okolja, ki bo postopoma delno nadomestila obdavčitev dela in dobička. Že v letu 1994 bo Vlada v skladu z zakonom o varstvu okolja uvedla davčne olajšave in dodatne obdavčitve glede na obremenjevanje okolja posameznih davčnih zavezancev.
V letu 1994 bodo uveljavljene spremembe zakona o dohodnini in zakona o davku od dobička ter uvedeni novi davki na premoženje. Pripravljen bo zakon o davku na dodano vrednost, ki pa bo zaradi zahtevnega prilagajanja v organiziranosti davčne administracije stopil v veljavo predvidoma na začetku leta 1995. Istočasno bomo uvedli tudi akcize (trošarine) na naftne derivate, alkoholne pijače in tobačne izdelke. Obdavčitev alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov se bo povečala že v letu 1994, s čimer se bo postopno prilagodila ciljnim zneskom v Evropski skupnosti. S predloženimi spremembami zakona o dohodnini bo v večji meri kot doslej izvedena porazdelitev davčnega bremena med prebivalstvom glede na ekonomsko moč posameznika oziroma družine, bolj usklajena letna odmera dohodnine z medletno akontacijo davkov ter zmanjšana možnost prehoda davčnih zavezancev med posameznimi vrstami dohodkov.
Zakon o davku od dobička bo prilagojen novemu zakonu o gospodarskih družbah in računovodskim standardom. Na novo bo določena davčna osnova, odbitne postavke ter olajšave in oprostitve, tako da bo celotna davčna ureditev zagotavljala konkurenčen položaj slovenskih podjetij v mednarodnem okolju.
Z davki na premoženje bo uvedena splošna obdavčitev nepremičnin, s čimer bo delno nadomeščen izpad prihodkov zaradi sprememb zakona o dohodnini.
Predlagali bomo tudi dodatno obdavčitev delodajalcev iz naslova raznih vrst pogodbenega dela, ki se v zadnjem času vse močneje širi zaradi sorazmerno nizke obdavčitve glede na fiskalno obremenitev plač.
Za uspešno izvedbo davčne reforme in učvrstitev celotnega fiskalnega sistema bomo ustanovili enotno davčno upravo in sprejeli predpise o davčnem postopku, reorganizirali in modernizirali plačilni sistem ter z ustanovitvijo računskega sodišča vzpostavili nadzor nad celotnim sistemom javnih financ v Sloveniji.

V skladu s cilji makroekonomske in razvojne politike se bo Vlada v letu 1994 zavzemala za nadaljevanje politike plač, opredeljene v kolektivnih pogodbah za drugo polovico leta 1993, tako da se bo realna raven plač znižala glede na leto 1993. Vlada bo spodbujala aktivnosti za uveljavitev stalnih oblik tripartitnega sodelovanja. Predlagala bo tudi zakon o kolektivnih pogodbah, kjer bo opredelila značilnosti in ravni kolektivnih pogodb, način njihovega izvajanja ter spremljanja oziroma kontrole.
Za uskladitev razmerij plač v javnih zavodih in državnih organih bo na podlagi sklepov Državnega zbora v letošnjem letu predložen zakon o razmerjih plač v javnih zavodih in državnih organih kot predhodna rešitev do priprave in sprejema zakona o javnih uslužbencih. Zakon o razmerjih plač naj bi stopil v veljavo v začetku leta 1994.

Vlada bo pripravila strategijo ekonomskih odnosov s tujino. Strategija bo osnova za sklepanje sporazumov o gospodarskem sodelovanju in za trženjske aktivnosti v tujini. S ciljem krepitve izvoza in širitve izvoznih trgov ter njihove diverzifikacije si bo Vlada prizadevala za uveljavitev čim ugodnejšega dostopa slovenskih izvoznikov (brez carinskih in drugih količinskih ovir) na tuje trge ter za širše in globlje integriranje slovenskega gospodarstva v evropski gospodarski prostor. V začetku leta 1994 bo uveljavljen sporazum o prosti trgovini z Češko in Slovaško republiko ter z Madžarsko.
Nadaljevali bomo pogajanja za sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Poljsko in Švico ter dali pobudo za sklenitev podobnega sporazuma z baltskimi državami in z ostalimi državami združenja EFTA, predvsem z Republiko Avstrijo, če bo to mogoče in sprejemljivo zaradi njihovega vključevanja v polnopravno članstvo v ES.
Prednostno zunanjetrgovinsko in politično usmeritev bo Vlada namenjala tudi pogajanjem in sklenitvi sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo o pridruženem članstvu (asociacijski sporazum).
Po predvideni včlanitvi v GATT se bo Slovenija vključila v zadnjo fazo Urugvajskega kroga multilateralnih trgovinskih pogajanj in prevzela ugodnosti in obveznosti, ki bodo iz tega nastale. V skladu z možnostmi in razpoložljivimi viri pa se bo vključevala v sodelovanje in aktivnosti pri Gospodarski komisiji za Evropo Organizacije Združenih narodov ter v OECD.
Vlada si bo prizadevala s čim večjim številom držav skleniti sporazume o gospodarskem sodelovanju in okrepiti identiteto slovenskega gospodarstva v tujini. Vlada si bo tudi prizadevala v najkrajšem času skleniti sporazum o prosti trgovini z državami v združenju EFTA in sporazum o članstvu v združenju EFTA. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in s podjetji bo Vlada okrepila sistematične promocijske aktivnosti. V ta namen bo v prvem četrtletju 1994 ustanovljena institucija za promoviranje slovenskega gospodarstva. Promocijo bomo selektivno usmerjali s ciljem diverzifikacije izvoza, predvsem na izvenevropske trge, zahodnoevropske trge, kjer slovenski izvoz doslej ni dosegal pomembnejših deležev, ter na trge vzhodnoevropskih držav, zlasti tistih, s katerimi bomo sklenili sporazume o prosti trgovini.
Aktiviranje že vplačanega vložka v osnovni kapital in dokapitalizacija družbe ter proračunska sredstva za subvencioniranje obrestnih mer za izvozne kredite bodo Slovenski izvozni družbi omogočili uveljavitev ustreznih rokov kreditiranja investicijskih del v tujini, regresiranje obrestnih mer, stopenj refinanciranja izvoznih kreditov in fleksibilno določanje limitov za zavarovanje posameznih držav, zanimivih za izvoz. Razširjen bo tudi seznam izdelkov, pri katerih so izvozni krediti lahko predmet refinanciranja, še z nekaterimi trajnimi potrošnimi dobrinami, ki se uporabljajo pri opremljanju objektov v tujini.
V okviru urejanja izvoznih in uvoznih pogojev gospodarjenja bo uveljavljen zakon o carinski tarifi in carinski zakon. S temi spremembami bo sistem uvoznih dajatev in carinskih postopkov prilagojen sistemom, ki so v veljavi v razvitih tržnih gospodarstvih. Nova carinska zaščita bo vzpostavila večjo nevtralnost obdavčevanja, zmanjšala dosedanje veliko število različnih carinskih stopenj in zmanjšala obseg oziroma število izjem ter prilagodila zaščitno politiko novim razmeram, ki so nastopile z osamosvojitvijo Slovenije. Pri tem bo upoštevano temeljno izhodišče, da se skupna efektivna stopnja carinske zaščite v letu 1994 ne zmanjša glede na leto 1993.
Poleg carinske zaščitne politike bodo uveljavljeni tudi drugi instrumenti, ki bodo zagotavljali enake pogoje na trgu za domače in uvoženo blago. Poleg uredbe o dumpinškem in subvencioniranem uvozu, ki bo predložena že letos, bodo sprejeti predpisi o dajanju blaga v promet ter drugi, ki bodo nadomestili prevzete jugoslovanske predpise s tega področja. Del nalog na tem področju bo prevzel tudi novoustanovljeni urad za varstvo konkurence.
Poleg resolucije o strategiji do tujih vlaganj bo Vlada predložila predlog zakona o tujih vlaganjih. Vlada bo na osnovi programa nadaljevala sklepanje sporazumov o zaščiti investicij in o preprečevanju dvojnega obdavčenja. Vlada bo spodbujala strateške alianse domačih podjetij s tujimi.
Pri vključevanju v svetovno gospodarstvo bo Vlada posebno pozornost namenila urejanju odnosov s tujimi upniki. Medtem ko so bili dolžniški odnosi Slovenije z mednarodnimi finančnimi institucijami dokončno urejeni v letu 1993 kot del procesa včlanjevanja v te institucije, pa so pogajanja s posameznimi državami Pariškega kluba še v teku. Ta pogajanja temeljijo na načelnem dogovoru, doseženem v prvi polovici 1993. leta, njihov cilj pa je sklenitev dokončnih sporazumov, ki bodo opredelili obseg in pogoje servisiranja slovenskih dolgov do vsake posamezne članice Pariškega kluba. Tudi v pogajanjih s tretjo skupino tujih kreditorjev, to je s konzorcijem komercialnih bank, si bo Vlada prizadevala za sklenitev separatnega sporazuma. Od razrešitve teh vprašanj je odvisna tudi identiteta Slovenije v mednarodnih finančnih krogih in s tem povezana ocena deželnega tveganja za Slovenijo.
Vlada si bo tudi prizadevala okrepiti sodelovanje Slovenije z mednarodnimi finančnimi organizacijami (Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Mednarodna finančna korporacija, Mednarodna agencija za zaščito investicij, Mednarodna razvojna asociacija, Medameriška razvojna banka ipd.), kar bi na eni strani omogočilo pridobivanje ugodnih posojil za domače investicijske projekte, na drugi strani pa slovenskim podjetjem odpiralo možnosti za nastop na tujih trgih.

Proces prestrukturiranja gospodarstva bo v letu 1994 potekal na osnovi politik, ki so bile zastavljene že v letu 1993, pri čemer bomo ukrepe prilagodili novim institucionalnim okvirom, ki jih postavlja predvsem lastninjenje podjetij, zakonodaja s področja gospodarskih družb in javnih gospodarskih služb ter uveljavitev zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Pri slednjem bomo z analizo predvidenih učinkov tega zakona, predvsem v prisilni poravnavi, iskali tržno sposobne dele podjetij in s tem ublažili posledice zakona. Uvajanje sistemskih temeljev tržnega gospodarstva bo podprla tudi uveljavitev novih tržnih institutov, ki jih vsebujejo zakon o notariatu, zakon o sodnem registru in zakon o zemljiški knjigi. V prvem in drugem kvartalu bodo sprejeti tudi vsi drugi zakoni s področja lastninskega preoblikovanja (zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in drugih subjektov, ki opravljajo dejavnosti iger na srečo; zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic; zakon o lastninjenju stavbnih zemljišč; zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka).
Za dokončno izvedbo zakona o lastninskem preoblikovanju je potrebno sprejeti še zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Zagotovili bomo dosledno izvedbo in pospešitev denacionalizacijskih postopkov ter s tem omogočili ureditev novih lastninskih odnosov. Ocenjujemo, da bodo do konca leta 1993 v pretežnem delu manjših in srednjih podjetij, ki niso v revizijskih postopkih, pripravili programe lastninskega preoblikovanja in jih začeli izvajati. Ostala podjetja pa bodo po končanih revizijskih postopkih oziroma po pripravah zahtevnejših programov lastninskega preoblikovanja izvedla lastninjenje najkasneje do konca leta 1994.
Vlada bo opredelila načine in tehnike privatizacije javnega sektorja po izvedenem lastninjenju, ki je v teku, pri čemer bo prioritetno upoštevala tiste dele javnega sektorja, kjer je večja možnost prehoda na ustvarjanje dobička.
Da bi pospešili proces lastninskega preoblikovanja in prestrukturiranja podjetij kot tudi rast proizvodnje in zaposlovanja v olastninjenih podjetjih, bo pripravljen program po-privatizacijske podpore tem procesom. V okviru programa bo podjetjem, ki se bodo že lastninsko preoblikovala, omogočen dostop do kapitala po normalnih mednarodno primerljivih merilih, predvsem za podjetja, ki nastopajo na zahtevnih tujih trgih. V ta namen bo Vlada izdelala in izvajala program za pridobitev tujih posojil.
Zaradi spornega lastninjenja in poslovanja v slovenskih igralnicah jih bo Vlada začasno podržavila, predvidoma za leto 1994. To bo pomenilo tudi dodatna sredstva za državni proračun. V letu 1995 bo država delno privatizirala igralnice.
Zakonska podlaga za nadaljnji potek sanacije bank bo dopolnjena še z zakonom o izplačanih deviznih vlogah, s katerim bo razrešen problem stroškov, ki so jih banke imele z izplačili zamrznjenih deviznih vlog občanom in ki do uveljavitve zakona niso bile v sanacijskem postopku. Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank, ki je v dosedanjih postopkih prevzela od bank v sanaciji slabe terjatve do podjetij, bo upravljanje s temi terjatvami povezovala s prestrukturiranjem in lastninjenjem podjetij s ciljem ohranitve čim več produktivnih delovnih mest.
Sklad Republike Slovenije za razvoj (v nadaljnjem besedilu: Sklad), ki je v letu 1993 začel postopek sanacije in privatizacije 96 podjetij, bo v letu 1994 nadaljeval projekt prestrukturiranja in sanacije podjetij na začrtanih izhodiščih. Predvidevamo, da bo na začetku leta 1994 v kontrolni lasti Sklada še okoli 50 podjetij s približno 30.000 zaposlenimi, znesek njihovih nepokritih izgub pa naj bi se s 630 milijonov DEM v letu 1992 zmanjšal na približno 100 milijonov DEM konec leta 1993. Še bolj bo poudarjena usmeritev v privatizacijo, tako da bi ob koncu leta 1994 Sklad ostal večinski lastnik v največ 10 podjetjih iz projekta prestrukturiranja, število zaposlenih pa naj ne bi preseglo 10.000. Pričakovati pa je, da bo v procesih lastninskega preoblikovanja, zlasti manj uspešnih podjetij, Sklad prevzel nove kontrolne pakete delnic, s tem pa tudi odgovornost za njihovo usodo. Sklad bo tudi spodbujal decentralizacijo procesov prestrukturiranja in privatizacije ter skupna vlaganja v nove investicijske družbe, tako z domačimi kot tudi tujimi partnerji, Agencijo za sanacijo bank ter nekaterimi mednarodnimi finančnimi institucijami.
Ukrepi aktivne industrijske politike bodo usmerjeni v medsebojno povezovanje državnih institucij, strokovnjakov in podjetnikov v že ustanovljenih strateških skupinah, pretok ustreznih informacij in znanj v podjetja, spodbujanje medpanožnih povezav, pripravo programov prezaposlovanja delavcev, programov vstopa tujega kapitala in v navezavo v tehnološko politiko. Na podlagi rezultatov projekta prenove podjetij, izvedenega v letih 1992 in 1993, bomo oblikovali mehanizme, ki bodo spodbujali podjetja v izboljšanje vseh elementov poslovanja in njihovih konkurenčnih prednosti. Vlada bo tudi sofinancirala program usposabljanja menedžerjev. V letu 1994 bo pričelo delovati trgovinsko središče, ki bo majhnim in srednje velikih podjetjem pomagalo pri njihovem vključevanju v zunanjetrgovinsko menjavo.
Ker je temeljni problem v prestrukturiranju in izboljševanju poslovanja slovenskih podjetij izvozno trženje, bo Vlada v letu 1994 spodbujala in sofinancirala programe dopolnilnega izobraževanja s področja sodobnega izvoznega marketinga.
Do konca leta 1993 bo dopolnjen sanacijski program Slovenskih železarn, na podlagi katerega bodo za podjetja, kjer ni izgledov za sanacijo, pripravljeni programi postopnega zapiranja delov proizvodnje, ki bodo vsebovali ustrezne postopke in ukrepe za preusmeritev v nove programe in prezaposlitev presežnih delavcev. Ker v tem trenutku ni ocen potrebnih finančnih sredstev za izvedbo programa, tudi niso mogla biti vključena v proračunski memorandum. Kolikor bo to mogoče, bodo potrebna sredstva upoštevana pri pripravi proračuna.
Tudi v letu 1994 bomo namenjali sredstva za subvencioniranje obrestnih mer za podjetniške projekte prilagajanja proizvodov zahtevnim tujim trgom. Sistem izdajanja državnih garancij za bančne kredite bomo preverili in dopolnili na osnovi izkušenj leta 1993, garancije pa bodo namenjene podpori pri prodoru industrije na mednarodne trge. Garancijski potencial se v primerjavi z letom 1993 predvidoma ne bo realno zmanjšal.
Začeli bomo prodajo deležev Republike Slovenije v premoženju posameznih podjetij, nastalih na podlagi zakona o izdaji obveznic Republike Slovenije in zakona o kriterijih za usmerjanje sredstev za prestrukturiranje gospodarstva iz leta 1992 oziroma na podlagi kratkoročnih kreditov podjetjem, danih v letih 1991 in 1992.
Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo bo glavni nosilec aktivnosti za razvoj podjetništva ter vključevanje v mednarodne povezave. Člani mreže bodo med drugim sodelovali pri ustanavljanju novih podjetij v procesu sanacije in likvidacije velikih industrijskih podjetij. Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva bomo preoblikovali v kreditno-garancijski sklad, subvencioniranje obrestnih mer za bančna posojila pa prenesli na
Pospeševalni center za malo gospodarstvo. Predlagali bomo zakon o obrti, ki bo uskladil organiziranost te dejavnosti z novo zakonodajo na področju gospodarskih družb.
Vlada bo zagotavljala učinkovito koordinacijo projektov in politik lastninskega preoblikovanja, sanacije bank in realnega sektorja ter politike aktivnega zaposlovanja (koordinacija vseh institucij, vključno z ministrstvi).

V letu 1994 bo politika zaposlovanja prilagojena spremenjenim razmeram na trgu dela, ki jih pogojuje proces lastninjenja in spremenjena zakonodaja o stečaju in likvidaciji podjetij. Politiko zaposlovanja bomo vodili kot integralni del prestrukturiranja podjetij. Začeli bomo izvajati projekt o delovnih mestih in zaposlenosti, ki naj bi zagotovil vsebinsko in časovno usklajenost vseh politik, ki posredno ali neposredno vplivajo na zaposlovanje.
Na področju prilagajanja ponudbe dela bomo razširili programe za prve iskalce zaposlitve in za starejše delavce, ki izgubijo delo in se zelo težko ponovno vključijo vanj. Na strani povpraševanja pa bomo ohranili in dopolnili tiste programe, ki so vezani neposredno na ustvarjanje povpraševanja za znane posameznike in skupine brezposelnih in presežnih delavcev. K temu bo prispevala tudi sprememba zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti z možnostjo enoletnega subvencioniranja prispevkov za sprejete prve iskalce zaposlitve in dolgotrajno brezposelne.
Na osnovi rezultatov analize kadrovskih potencialov, ki prinaša mednarodno primerljive kazalce brezposelnosti (po metodologiji Mednarodne organizacije dela), bomo preverili uvedene ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Okrepili bomo nadzor nad uresničevanjem pravice do nadomestila za primer nezaposlenosti ter kadrovsko okrepili Republiški zavod za zaposlovanje.
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja med drugim vključujejo:
– razširitev izobraževalnih oblik in oblik usposabljanja brezposelnih delavcev,
– spodbude za odpiranja delovnih mest za presežne in brezposelne delavce, ki niso obseženi z drugimi ukrepi;
– ohranitev vseh oblik ustvarjanja programov in spodbujanja dela za invalide,
– ohranitev stimuliranja samozaposlovanja in podjetništva za brezposelne in presežne delavce,
– nadaljnje spodbujanje zaposlovanja pripravnikov,
– javna dela,
– širitev vlaganja sredstev, ki izvirajo iz uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti (denarnih nadomestil) v nova delovna mesta in samozaposlitve.
Ti ukrepi bodo dopolnjeni z davčno zakonodajo (davek na pogodbeno delo) in usklajeni z razvojnimi intervencijami pristojnih ministrstev. Do konca leta 1993 bomo predvidoma uredili tudi normativne osnove za odpiranje trga delovne sile oziroma omogočanje našim podjetjem izvajanje del v tujini.
Vlada bo predložila nov zakon o delovnih razmerjih, ki bo urejal odnose med delodajalci in delojemalci v pogojih poslovanja podjetij z znanim lastnikom. Na osnovi sprejetega zakona o inšpekciji dela bomo v letu 1994 uveljavljali novo vlogo inšpekcije dela in kadrovski sestav tudi pomembno dopolnili. Po sprejemu novega zakona o varnosti pri delu bo ustanovljen urad za varnost pri delu, ki bo prevzel naloge državne institucije za verifikacijo varnostnih standardov, pomembnih pri izvoznih poslih naših podjetij.

Za bolj učinkovito in urejeno delovanje trga bomo uvedli nove tržne institucije in mehanizme. Prilagojen bo sistem blagovnih rezerv, ustanovljena bosta urada za varstvo potrošnikov in za varstvo konkurence ter sprejeti predpisi, ki bodo dajali normativno podlago za varstvo potrošnikov.
Pri vseh ukrepih, ki utegnejo imeti neposreden ali posreden vpliv na cene, bo Vlada upoštevala stabilnost cen kot prioriteten ekonomsko političen cilj. Obenem z izvajanjem reforme javnega sektorja v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, ki bo med drugim vpeljala več tržnih elementov gospodarjenja v javni sektor, bo Vlada pripravila modele in merila postopne privatizacije tega sektorja, ravno tako bo Vlada s cenovno politiko postopno odpravljala nesorazmerja med cenami v javnem sektorju ter cenami, ki se prosto oblikujejo. Cene v javnem sektorju bodo postopno dosegle raven, ki bo zagotavljala oblikovanje lastnih sredstev za razvoj, kar bo razbremenilo državni in občinske proračune, na osnovi poenotene cenovne politike, ki bo upoštevala spodbujanje ekološko ugodnejših rešitev.
Izvajali bomo srednjeročni program postopnega prilagajanja cen električne energije stroškovnim cenam, ugotovljenim na podlagi revizije stroškov pri proizvajalcih električne energije, ravno tako pa tudi upoštevali stroške zapiranja NE Krško in ustanovitev dekomisijskega sklada.
Cene poštnih storitev bodo postopno dosegle raven, ki bo zagotavljala ekonomske pogoje poslovanja pošte kot bodoče samostojne dejavnosti. Na področju telekomunikacij bo višja raven cen v notranjem telefonskem prometu kompenzirana z nižjimi cenami v mednarodnem prometu in nižjimi cenami telefonskih priključkov.
Cene v železniškem potniškem prometu, ki so pod nadzorom Vlade, se bodo v naslednjih nekaj letih postopno povečevale do primerljivih evropskih cen, ob upoštevanju kvalitete prevozov in nižjih stroškov dela pri nas. Temu ustrezno se bo prilagajal znesek proračunskih subvencij v potniškem in tovornem prometu ter zagotavljali pogoji za ohranjanje konkurenčnosti v tovornem železniškem prometu.
Vlada bo pri določitvi ravni cen osnovnih komunalnih storitev vztrajala na uveljavitvi standardov in normativov za opravljanje komunalnih dejavnosti, ki bodo poleg opravljenih revizij poslovanja podjetij s tega področja osnova za postopno diferencirano prilagajanje teh cen.
Povprečna odkupna cena mleka se bo v letu 1994 prilagajala četrtletno, tako da bo dosegala polno pokritje revidiranih stroškov prireje. Cene moke in kruha se bodo postopoma približevale cenam, ki bodo pokrivale nabavno ceno pšenice za Republiško direkcijo za blagovne rezerve in odkupne cene domačega pridelka pšenice.
Pri pripravi izhodišč za oblikovanje odkupnih cen se upošteva cilj Strategije razvoja slovenskega kmetijstva, in sicer zagotavljanje paritetnega dohodka nadpovprečno produktivnim proizvajalcem.
Izdelani in uveljavljeni bodo tržni redi za žita, sladkorno peso, meso in mleko.
Ker je javni sektor pretežno monopolen, bo Vlada z neposrednim nadzorom nad kalkulacijami cen proizvodov zagotovila, da se bodo sredstva iz povečanja cen dejansko porabila za razvoj.

S predlaganimi spremembami zakona o dohodnini se bo znižala davčna obremenitev podpovprečnih dohodkov, ki bo več kot 70% davčnih zavezancev izboljšala njihov gmotni položaj, še bolj izrazito pa tistim, ki uveljavljajo olajšave za vzdrževane družinske člane.
Pripravili bomo strategijo za celovito ureditev področja socialne varnosti, ki bo nudila podlage za ureditev sistema socialnega, zavarovanja in socialnega varstva v smislu:
– razmejitve pravic iz državljanstva od pravic iz zavarovanja,
– poenotenja načina uveljavitve in uživanja pravic za podobne vrste upravičenj,
– ureditve valorizacijskih mehanizmov,
– ureditve kumuliranja pravic iz različnih naslovov,
– denarnega vrednotenja posebnih zaslug ali zaposlenosti na posameznih delovnih mestih.
Tekom leta 1994 bo potekala postopna realizacija projektov s predlaganjem ustreznih zakonskih predlogov.
Najkasneje do konca prvega trimesečja leta 1994 bodo pripravljene strokovne podlage za spremembo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tako da bo nova zakonodaja predložena Državnemu zboru še v prvi polovici leta 1994, kar je pogoj za uveljavitev spremenjenega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z letom 1995. Vpeljane bodo nove oblike zavarovanja in financiranja na temelju zavarovalniških principov, možnosti dodatnega in prostovoljnega zavarovanja in omogočena širša izbira prispevnih osnov.
Dosedanji sistem proste izbire zavarovalske osnove za samozaposlene osebe bomo nadomestili z objektiviziranimi osnovami glede na izobrazbo teh oseb. Še v letošnjem letu načrtujemo ureditev vojaških pokojnin, ki se sedaj izplačujejo v obliki akontacij.
Družinsko politiko bomo uresničevali s postopnim udejanjanjem Resolucije o temeljih oblikovanja družinske politike v Republiki Sloveniji in z izvajanjem določb novo sprejetih zakonov (zakon o družinskih prejemkih, zakon o dohodnini itd.), ki pomenijo krepitev položaja družinske politike.
Na področju socialnega varstva bo v skladu z zakonom o socialnem varstvu:
– predložen socialno varstveni program države, s katerim bodo določene razvojne usmeritve in prioritete na tem področju ter mreža izvajalskih služb;
– opravljen javni razpis za koncesije na vseh področjih javne službe socialnega varstva;
– uveden sistem socialnovarstvenih storitev, ki sodijo v javno službo;
– vzpostavljen mehanizem povezovanja javnih služb, dobrodelnosti in samopomoči ter zasebništva na področju socialnega varstva;
– izdelan program investicij, ki pomenijo infrastrukturo tega področja.
Na področju varstva borcev in vojaških invalidov bodo pripravljeni zakon o vojnih invalidih, o vojnih veteranih in žrtvah vojnega nasilja, ki bodo preuredili veljavne pravice, osnove za njihovo odmero in višino pravic. Pripravljen bo tudi zakon o popravi krivic.

Skladno z dolgoročnimi in srednjeročnimi cilji nacionalnega raziskovalnega programa bomo na področju znanosti in raziskovanja v letu 1994:
– zaostrili kriterije mednarodno primerljive znanstvene kakovosti raziskovalnih skupin,
– povečali obseg aplikativnih in generičnih naročniško podprtih raziskav,
– podprli razvojne projekte, ki jih uporabniki sofinancirajo zaradi svojih tehnoloških, ekonomskih in drugih potreb,
– spodbudili uporabnike, zlasti gospodarske, da v večji meri vlagajo v raziskave ter v raziskovalne in tehnološko razvojne zmogljivosti.
Za spodbujanje tehnološkega razvoja bodo namenjena najmanj tako velika sredstva, kot za znanost in raziskovanje. Na področju tehnološkega razvoja v nacionalnem interesu bo dograjen mehanizem spodbujanja in nagrajevanja tehnoloških razvojnih storitev in infrastrukture za prenos znanja, tako da:
– bo naročniško financiranje razvojnega dela glavni kriterij za usmerjanje državne pomoči,
– bo tehnološko razvojni sklad pogodbeno kreditiral tehnološko razvojne naloge in bo glede na praktične uspehe teh nalog za nagrado ustrezne kredite odpisal,
– bo država na način, naveden z zgornjih alineah lahko ne glede na potrebe kreditirala in nagrajevala tudi delo v razvojnih jedrih, tehnoloških centrih, tehnoloških parkih in v drugih oblikah prenosa znanja v podjetjih,
– bo Slovenija izkoristila čim več možnosti, ki jo nudijo programi tuje tehnične pomoči.
Del predvidenih sredstev, namenjenih za kapitalske naložbe, bo usmerjen v dokapitalizacijo Tehnološkega, razvojnega sklada Republike Slovenije.
Za raziskovanje in proučevanje nekaterih vprašanj iz novejše politične zgodovine ter za pripravo projekta razvojne strategije Slovenije bodo zagotovljena namenska sredstva v okviru pristojnih ministrstev oziroma v okviru sredstev Državnega zbora.

S sprejetjem zakona o varstvu okolja so se vzpostavila nova razmerja med zasebnim in javnim sektorjem na področju varstva okolja, jasno pa so določene tudi obveznosti obremenjevalcev okolja in države. Izvajanje javnih služb bo potekalo pretežno s podeljevanjem koncesij ob upoštevanju naravovarstvenih kriterijev, le izjemoma pa z ustanavljanjem javnih podjetij.
Izdelane bodo bilance javnih dobrin v lasti države, s čimer bo omogočeno podeljevanje koncesij za njihovo upravljanje ali izkoriščanje. Plačilo od koncesij bo prihodek proračuna, ki pa ga bo država delila z občinami na podlagi posebnega predpisa.
Postopoma bomo pričeli uveljavljati plačilo vseh stroškov obremenjevanja okolja. Za podjetja to pomeni plačilo lastnih stroškov za zmanjšanje obremenjevanja, plačilo eventualnih odškodnin in nadomestil ter plačilo taks oziroma povračil. Ustanovljen bo ekološki sklad za kreditiranje naložb na področju varstva okolja z ugodno obrestno mero. Predvideli bomo tudi olajšave za zamenjavo ekološko neustreznih tehnologij z ekološko ustreznimi.
V letu 1994 bo Vlada sprejela in izvajala program dokončnega zapiranja RUŽV in ekološkega saniranja posledic pridobivanja uranove rude.

Ob ustvarjanju nove gospodarske strukture parcialna obravnava posameznih območij Slovenije ne zagotavlja temelja za nadaljnji razvoj, zato bo potrebno zagotoviti celovit in skladnejši razvoj v celotni državi. Graditi ga je potrebno na komparativnih prednostih in identiteti posameznih območij z uveljavljanjem državnega razvojnega intervencionizma, ob upoštevanju specifičnosti in različnih oblik spodbud glede na razvojne potrebe in možnosti. Zato bo pripravljen zakon o spodbujanju razvoja razvojno šibkih območij (delovni naslov), ki bo nadomestil sedanji zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Začrtal bo osnovna izhodišča novega koncepta skladnega razvoja vseh območij v Republiki Sloveniji.
V ta namen je potrebno zagotoviti obseg potrebnih sredstev realno vsaj na lanskoletni ravni.

Cilj energetike v 1994. letu je zagotavljanje redne in ekološko sprejemljive oskrbe, izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje visokih izgub. V javnem sektorju bomo začeli izvajati spremembe, ki jih narekuje zakon o gospodarskih javnih službah in zakon o oskrbi z energijo. Ustanovljene bodo direkcije za energetiko in agencije za učinkovito uporabo energije, nova organiziranost energetike pa bo usmerjena v odpravljanje monopolov in vpeljavo tržnih elementov gospodarjenja. Zmanjšanje visokih izgub je vezano tudi na realizacijo programa postopnega približevanja cen energije evropskim cenam. Nadaljevali bomo s prestrukturiranjem Rudnikov rjavih premogov Slovenije, ki bo upoštevalo podjetniške, socialne, energetske in razvojne vidike. Subvencionirali bomo domače rjave premoge in obdržali nižje tarifne postavke za uporabnike električne energije, ki se ne morejo prestrukturirati v krajšem časovnem obdobju.
Postopoma bomo odpravljali subvencioniranje porabe električne energije direktnim velikim odjemalcem, tako da bo zagotovljeno njihovo dokončno prestrukturiranje.
Ekološka sanacija objektov bo izvajana prvenstveno na termoenergetskih objektih. Nadaljevali bomo z ekološko sanacijo bloka IV TE Šoštanj in začeli s pripravami za sanacijo bloka V, vključno, s podpisom izvajalske pogodbe z rokom pričetka gradnje v letu 1995. Predvidoma bo kredit Svetovne banke za ekološko sanacijo bloka V zagotovljen do konca leta 1994, z deli pa se bo začelo v letu 1995. V TE – TO Ljubljana bomo vgradili filtre in reševali probleme odlaganja pepela. V TE – TO Trbovlje bomo z rekonstrukcijo kotla zmanjšali nastajanje dušikovih oksidov in dogradili deponijo, pri jedrski elektrarni pa bomo nadaljevali z reševanjem začasnega skladišča nizko-radioaktivnih odpadkov. Pri hidroelektrarnah bomo reševali problem zasipavanja akumulacijskih bazenov.
V premogovništvu se bodo nadaljevali projekti zapiranja premogovnikov Senovo, Kanižarica, Zagorje (Kotredež-Dole) in izgradnja jaška v jami Hrastnik. Predvidevamo nadaljevanje in dokončanje HE Vrhovo, nadaljevanje obnavljanja hidroelektrarn na zgornjem delu Drave in priprave na začetek obnove HE na spodnji Soči.
Vlada bo pripravila in začela z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnjem toku reke Save.
V naftno plinskem gospodarstvu bomo nadaljevali z raziskavami in obdelavami že odkritih ležišč plina, s proizvodno razdelavo že odkritih manjših naftno-plinskih polj ter z raziskavami globokih ležišč ogljikovodikov.
Nadaljevalo se bo izvajanje programov in sofinanciranje investicij v smotrno rabo energije in obnovljive vire, za kar bomo namenili realno večja sredstva kot v letu 1993. S pomočjo mednarodne tehnične pomoči bomo pripravili strategijo smotrne rabe energije in program pravnih in institucionalnih sprememb v energetiki ter posamezne izvedbene projekte.

V skladu s sprejetimi stališči in sklepi k Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva bo pripravljen operativni program aktivnosti in triletni program izvajanja ekonomske politike v kmetijstvu, v katerem bo opredeljen zakonodajni del, finančni del (subvencije, intervencije, davki), potrebna organiziranost in drugi ukrepi ter pogoji za izvajanje kmetijske politike.
Ekonomska in razvojna politika kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva bo usmerjena v zagotavljanje novih pogojev za stabilno in usklajeno pridelavo in razvoj.
S primernimi organizacijskimi in finančnimi vložki bomo v skladu z nacionalnim programom razvoja gozdarstva zagotavljali doseganje zastavljenih ciljev.
S finančnimi spodbudami pri nabavi kakovostnejših semen in plemenske črede bomo neposredno izboljševali kakovost pridelave in prireje, investiranje v trajne nasade, pospeševanje razvoja prašičereje ter tako izboljševali donose in s tem izboljševali ekonomski položaj kmetijstva. Intervencijska sredstva bodo usmerjena v hitrejši razvoj pridelave deficitarnih surovin, kar bo pripomoglo k uravnoteženi domači pridelavi in izboljšanju položaja slovenskega kmetijstva pri vključevanju v mednarodno menjavo. Intervencijska politika bo upoštevala različne naravne pogoje pridelovalcev ter pripomogla k dohodkovni izravnavi zaradi različnih pogojev gospodarjenja.
S celovitim sistemom tržno cenovne in zaščitne politike bomo dosegli cenovno ravnotežje med domačimi in uvoženimi kmetijskimi surovinami in prehrambenimi izdelki ter tako dali možnost za konkurenčnost. Podpora bo dana poklicnemu izobraževanju in aplikativnim raziskavam, da bomo tako dosegli boljšo kakovost in ugodnejše cene pri trženju. Posebna podpora bo dana tudi šolanju in organiziranosti kmetov v zadrugah.
Navedene usmeritve bodo podprte s pripravo novih in dopolnitvijo obstoječih zakonov.

Vlada bo pripravila in predlagala Državnemu zboru takšno strategijo prometne politike, ki bo omogočila skladen razvoj prometa ob upoštevanju primerjalnih prednosti (ekološka primernost, racionalnost, delitev dela), zadovoljitev notranjih in mednarodnih potreb po transportu.
V obravnavi je Nacionalni program gradnje avtocestnega sistema Republike Slovenije, v katerem je glede na sedanje ekonomske perspektive Slovenije in na začetne ocene potenciala tujih kreditov, domačih in tujih kapitalskih vložkov, predlagan način in dinamika realizacije tega projekta.
Skladno z predlogom zakona o družbi za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji bo na podlagi pogodbe med Vlado in Družbo na Družbo preneseno upravljanje in vzdrževanje avtocest. Sredstva za te namene se bodo zagotavljala s cestnino, ki je prihodek Družbe. Vlada bo v letu 1994 proučila tehnične možnosti posrednega pobiranja cestnine in o tem poročala Državnemu zboru.
Celotno javno cestno omrežje v Sloveniji bo po novi zakonski ureditvi razdeljeno na državne in občinske ceste. Za opravljanje strokovno tehničnih, organizacijskih in upravnih nalog bo ustanovljena Republiška direkcija za ceste, ki bo lahko za izvajanje rednih vzdrževalnih del organizirala režijsko službo ali pa jih oddala v izvajanje najugodnejšim izvajalcem s koncesijsko pogodbo. Del javnega cestnega omrežja bodo tudi kolesarske poti.
Zaradi povečanja prometne varnosti na cestah in razbremenitve onesnaženosti okolja bo Vlada v skladu s strategijo razvoja prometa spodbujala preusmerjanje prometa s cest na železnico.
Na področju cestnega prometa bo vzpostavljen sistem licenc oziroma dovoljenj za delo, v avtobusnem prometu pa sistem koncesij za redne linije.
V letu 1993 so Slovenske železnice začele izvajati sanacijski načrt za izboljšanje rezultatov poslovanja, podprt z reorganizacijskimi ukrepi, ki se bodo nadaljevali tudi še v letu 1994. Prometna dejavnost naj bi postala profitna, vzdrževanje infrastrukture pa bo organizirano v okviru javnega podjetja. V letu 1994 bo izdelana študija upravičenosti za izgradnjo neposredne železniške povezave z Madžarsko. Nujni remonti in vzdrževanje vozne mreže se bodo financirali delno proračunsko in delno s posojilom Evropske banke za obnovo in razvoj, ki bo podpisala pogodbo po sprejetju zakona o Slovenskih železnicah. Posojilo naj bi tako postalo operativno v letu 1994.
Postopek reorganizacije Luke Koper bo potekal v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah. Investicija v poglabljanje bazena III v Luki Koper, ki jo sofinancira država, se bo nadaljevala v letu 1994.
Cilj na področju zračnega prometa je zadovoljiti evropski program integracije in harmonizacije kontrol letenja, ki ga vodi Eurocontrol. Investicije bodo namenjene predvsem tehnološki izboljšavi letališča Ljubljana, ki bi omogočila uporabo v slabših vremenskih pogojih. Reorganizirana bodo tudi vsa tri javna letališča v Sloveniji.
Vlada bo predlagala zakone in strategije, ki so podlaga za ureditev področja pošte in telekomunikacij. PTT podjetje Slovenije bo reorganizirano v dve ločeni podjetji in sicer Pošto Slovenije in Telekom Slovenije. Ustrezno temu bo prilagojen tarifni sistem na področju telekomunikacijskih storitev. Investicije bodo usmerjene predvsem v slovenski telekomunikacijski optokabelski križ, v modernizacijo in razširitev telekomunikacijskega omrežja ter v modernizacijo poštnih storitev. Ob tem bomo zagotavljali razvojni delež tudi področjem, ki imajo število telefonskih priključkov pod slovenskim povprečjem, zlasti obmejnim in demografsko ogroženim območjem.

V skladu s strategijo razvoja turizma bo pripravljen program aktivnosti z nalogami in nosilci, ki se nanašajo na javni sektor. Usposobili bomo okoli 4.000 turističnih delavcev za kakovostno pripravo in nudenje storitev in izdelali nacionalni strateški marketinški plan. Ustanovljena bo Visoka šola za turizem ter zavod za promocijo turizma, ki bo razvil tudi regionalno informacijsko mrežo doma in v tujini. Zakon o gostinstvu bo to področje uskladil z novimi sistemskimi predpisi, predvsem zakonom o gospodarskih družbah. S podzakonskimi akti bomo operacionalizirali določila zakona, ki se nanašajo na minimalne sanitarno tehnične pogoje za opravljanje dejavnosti, uredili klasifikacijo prenočitvenih objektov skladno s priporočili komisije Evropske skupnosti in uvedli pravno zaščito turista kot potrošnika po evropskem standardu.

V letu 1994 bomo nadaljevali z uresničevanjem razvojnih usmeritev in prednostnih ciljev, ki izhajajo iz Plaha zdravstvenega varstva do leta 2000. Zagotovili bomo uresničevanje Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v smislu postopnega povečevanja doplačil k storitvam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in na ta način uveljavili večji delež osebnih sredstev za plačilo storitev iz obveznega zavarovanja.
Mreže javne zdravstvene službe ne bomo širili, potrebne pa bodo določene uskladitve zmogljivosti na območjih in področjih dejavnosti, kjer je dostopnost slabša. Povečanje zdravstvenih zmogljivosti bo možno bodisi na račun zasebnih sredstev prebivalstva in s trženjem zdravstvenih storitev izven Slovenije, predvsem na področju zdraviliškega zdravljenja, rehabilitacije in nekaterih drugih dejavnosti.
V letu 1994 bomo nadaljevali s povečevanjem števila zasebnih zdravstvenih delavcev in njihovim postopnim vključevanjem v izvajanje zdravstvenih dejavnosti tudi v okviru javne zdravstvene službe. Posebej bomo dajali prednost širitvi zasebnega dela na področju zobozdravstva za odrasle in v določenih specialističnih strokah.

Osrednji poudarki šolske politike temeljijo na dejstvu, da se v zadnjih letih povečuje število mladih, ki imajo velike aspiracije po izobraževanju, in povečuje vpis v srednjem šolstvu in na univerzi. Moderna družba zahteva vse višjo izobrazbeno raven prebivalstva, hkrati pa tudi programsko raznovrstnost, ki omogoča fleksibilnost delovne sile. Zato za področje šolstva v prihodnjih letih skladno s prvimi rezultati pri snovanju dolgoročnega razvoja slovenskega šolstva predvidevamo naslednje prednostne usmeritve:
– povečevanje vpisnih mest na štiriletnih srednjih šolah ter na univerzah;
– posebno obravnavo zahteva informatizacija, poleg opreme pa je izjemno pomembno računalniško usposabljanje učiteljev;
– pospešeno izobraževanje in usposabljanje učiteljev, še zlasti v povezavi z uvajanjem mature;
– več vlaganj v znanje tujih jezikov;
– permanentno funkcionalno izobraževanje vzgojiteljic in njihovo vključitev v sistem napredovanja v nazive;
– spodbujanje zasebnega šolstva;
– pospešeno spodbujanje štipendiranja izjemno nadarjenih učencev.
Zaradi zaostrenega socialnega položaja prebivalstva bomo več pozornosti namenili ustvarjanju enakih možnosti za izobraževanje, predvsem z večjim vplivom države na pripravo, kakovost in dostopnost učbenikov ter s subvencioniranjem šolske prehrane.

V skladu s težnjo spodbujanja gibanja za zdravo življenje bomo podpirali šport za vse ter še zlasti šport za otroke in mladino. Vrhunski šport bomo podpirali v panogah, ki so v Sloveniji najbolj priljubljene in so hkrati pomembne tudi za promocijo države. Prav tako ga bomo podpirali v panogah, ki privlačijo največji del mladih in so pomembne za njihov skladni telesni razvoj.

Kulturna politika temelji na dejstvu, da kulturne in umetniške dejavnosti celovito zaokrožujejo ustvarjalnost in identiteto slovenske države in njenih prebivalcev. Prednost ima vzpostavljanje večje razvojne skladnosti med posameznimi področji dejavnosti ter večja podpora inovativnosti, predvsem pa vzpostavitev bolj obvezujočega odnosa državne skupnosti do naravne in kulturne dediščine. V letu 1994 bomo zato:
– deloma odpravili pomanjkljivosti v sistemu varovanja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov;
– vzpostavili snovne pogoje organiziranosti za zagotovitev normalnega vpliva države na produkcijo slovenskega filma;
– delno sanirali kritičen položaj pri pridobivanju knjižničnega in informativnega gradiva v sistemu splošno izobraževalnih knjižnic;
– začeli z urejanjem območij, kjer so povojna množična grobišča;
– uveljavljali nove zakonodajne in z njimi povezane organizacijske rešitve kulturnega področja ter uveljavili sistem vrednotenja kulturnih dejavnosti na osnovi enakopravnih, z drugimi področji primerljivih meril ter decentraliziran sistem organizacije kulture z večjim poudarkom na vlaganju v okviru lokalnih skupnosti.
Za zagotovitev navedenih ciljev bo financiranje kulturnih ustanov potekalo po enakih kriterijih kot velja za ostale javne zavode, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, delež sredstev za ostale pomembne naloge nacionalnega programa kulture pa bo določen v letu 1994 v realno enakem obsegu kot je bil v izhodišču sprejetega proračuna za leto 1992.
V naslednjih letih bo delež sredstev za kulturo v bruto domačem proizvodu postopno naraščal in v letu 1997 dosegel najmanj raven sredstev iz leta 1990.