Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence

Lanskoletna uveljavitev novega Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) je pomenila precej konkretno prevetritev slovenskega konkurenčnega prava. Razloge za spremembe je treba iskati zlasti v novih izsledkih teorije, spremembah na področju konkurenčnega prava EU in dognanjih, ki izhajajo iz akumuliranih večletnih izkušenj Urada RS za varstvo konkurence. Glede na velik obseg novosti, ki jih je prinesel ZPOmK-1, ne preseneča, da so v zakonu ostale ne le nekatere redakcijske napake, temveč tudi vsebinske pomanjkljivosti, zaradi katerih je že kmalu po uveljavitvi novega zakona sledila njegova prva novela (ZPOmK-1A). Več...

Avtor: mag. Mitja Kocmut
Vir: Pravna praksa, Ljubljana, 2009, št. 48, str. 30.

Preberite več
Znamka, njen ugled in varstvo

Znamka nam potrošnikom v poplavi informacij omogoča ločevanje blaga in storitev. Pri nekaterih izdelkih dejansko velja, da »kupujemo znamko«, ker se nam je na podlagi prejšnjih dobrih izkušenj z izdelki s svojo označbo vtisnila v spomin. Premoženjska vrednost znamke je lahko pomemben delež vrednosti (ali celo presega vrednost druge) družbene aktive, in če družba znamko ustrezno »vzdružuje«, ji bo zagotavljala pomembno konkurenčno prednost, nižje stroške oglaševanja idr. Funkcije znamke se medsebojno prepletajo. In pravo mora za opredelitev namena pravice do znamke te funkcije tudi upoštevati. Več...

Avtor: dr. Nataša Samec
Vir: Pravna praksa, Ljubljana, 2009, št. 43, str. 30-31.

Preberite več
Zasebnost delavcev in interesi delodajalcev – kje so meje?

Delodajalci so že od nekdaj od zaposelnih pridobivali njihove osebne podatke in jih obdelovali za različne namene, kot so organiziranje delovnega procesa, varovanje premoženja in ljudi, kontrola kakovosti storitev in izdelkov, izbor kandidatov, prijavljenih na prosto delovno mesto, ter vodenje poslov in ravnanje s strankami. Čeprav sta se količina in vsebina teh podatkov čez leta bolj malo spreminjali, pa se je zaradi tehnološkega razvoja pojavila potreba po ponovni proučitvi vidikov zasebnosti in varstva osebnih podatkov na delovnem mestu. Več...

Avtor: Andreja Mrak
Vir: Pravna praksa, Ljubljana, 2009, št. 42, str. 30-31.

Preberite več
Evropska unija od A do Ž

Jo Shaw, profesorica evropskega prava in avtorica enega od bolj spoštovanih učbenikov prava EU, mi je pred nekaj leti razlagala, kako da je imela srečo, ker se je z evropskim pravom začela resneje ukvarjati že v osemdesetih letih. Tedaj je bilo področje delovanja Evropske skupnosti namreč še sorazmerno omejeno in strokovnjaki so si lahko brez pretirane samovšečnosti ali samoironije nadeli vseobsežni naziv »strokovnjak za evropsko pravo«. Z ustanovitvijo Evropske unije in razmahom političnega sodelovanja na številnih novih področjih pa se je letvica za vstop med prave univerzalne strokovnjake prava EU dvignila previsoko. Podobno se je pred osmimi leti Joseph Weiler spraševal, ali ni morda edini član kluba tistih, ki so prebrali prav vse sodbe Sodišča ES – od tedaj sta obe luksemburški sodišči (tudi če ne štejemo Sodišča za uslužbence) izdali še po 500 novih sodb na leto, tako da ne vem, ali ta klub sploh še obstaja. A pravo EU je seveda še dosti širše od sodne prakse Sodišča, Evropska unija pa še dosti širša od svojih pravnih vidikov. Več...

Avtor: dr. Matej Accetto
Vir: Pravna praksa, Ljubljana, 2009, št. 36, str. 30-31.

Preberite več
Javna naročila

Oblikovanje postopkovnih pravil javnega naročanja je bilo v svojih zametkih povezano s potrebo po vzpostavitvi enotnega evropskega trga in ureditvi razmerja med javnim in zasebnim sektorjem v okviru transparentne in gospodarne porabe javnih financ.

Avtor: mag. Jana Habjan Piletič
Vir: Domžale, 30. avgusta 2009

Preberite več
Kazenska in kaznovalna zakonodaja

Kazenski pravniki so bogatejši za tri nove publikacije: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s stvarnim kazalom Primoža Gorkiča (Uradni list Republike Slovenije, 2008, 319 strani), Zakon o kazenskem postopku z navzkrižnim navajanjem zakonodaje in uvodnimi pojasnili dr. Polone Mozetič Planet GV, 2008, 597 strani) in Kazenski zakonik (KZ-1) s stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška z Zakonom o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) (Uradni list Republike Slovenije, 2009, 255 strani). Publikacije so dobrodošle, saj kazenska zakonodaja v zadnjih letih doživlja globoke in temeljite preobrate, dopolnitve in delitve. Žal je le ena založba podprla pogumno delo izdelave uvodnih pojasnil in uporabila novo pravnotehnično metodo navzkrižnega sklicevanja na posamezne člene, ki naj poveča preglednost. Več...

Avtor: dr. Aleš Završnik
Vir: Pravna praksa, Ljubljana, 2009, št. 39, str. 30-31.

Preberite več
Dedno pravo

Založba Uradni list Republike Slovenije je pred kratkim izdala knjigo Dedno pravo (Ljubljana 2009, 462 strani) profesorja PF Univerze v Ljubljani dr. Karla Zupančiča, ki jo je tokrat napisal v soavtorstvu s profesorico iste fakultete dr. Viktorijo Žnidaršič Skubic. Po dveh izdajah knjige Dedno pravo avtorja dr. Zupančiča (prva je izšla leta 1984, druga, spremenjena in dopolnjena izdaja pa leta 1991) je pred nami tretja, popolnoma prenovljena in že dolgo željno pričakovana izdaja. V vmesnem času je dr. Zupančič dednopravno snov obravnaval v obsežnih uvodnih pojasnilih v zbirkah predpisov o dedovanju, vendar pa ta pojasnila, kot ugotavlja avtor, niso ustrezno nadomestilo za sistemsko obdelavo nekega področja. Za ta namen je primerna le knjiga, v kateri ni predstavljena in pojasnjena samo veljavna pravna ureditev, temveč so obravnavana tudi njena doktrinarna izhodišča (deloma tudi z zgodovinskega vidika), primerjalnopravne rešitve nekaterih problemov in predlogi de lege ferenda. Več...

Avtor: dr. Vesna Rijavec
Vir: Pravna praksa, Ljubljana, 2009, št. 28, str. 30-31.

Preberite več
Varstvo potrošnikov

Področje varstva potrošnikov je eno kompleksnejših področij prava, saj zajema vsa razmerja, kjer je na eni strani posameznik kot kupec blaga ali storitev, na drugi pa pravna oseba kot ponudnik blaga ali storitev. Praktično se razteza od preprostih razmerij, ko posameznik npr. kupi malico v trgovini z živili, do kompleksnejših razmerij, kot so npr. ponudba dimnikarskih storitev, energije, gradnja stanovanj ipd. Zato je to področje urejeno tako v krovnem zakonu – Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) (Ur. l. RS, št. 20/98 in nasl.) – kot tudi v številnih drugih področnih zakonih, kot so npr. Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES), (Ur. l. RS, št. 18/04) Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) (Ur. l. RS, št. 13/07 – UPB) in Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK) (Ur. l. RS, št. 70/00 in nasl.). Zato je zelo dobrodošlo delo Stevana Janevskega Varstvo potrošnikov: prodaja in nakup potrošniškega blaga in storitev s sodno prakso, primeri iz prakse in obrazci (Uradni list RS, Ljubljana, 237 strani). Več...

Avtor: Maja Lubarda
Vir: Pravna praksa, Ljubljana, 2009, št. 27, str. 32-33.

Preberite več