Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 7. redni seji dne 19. decembra 2023 sprejel

S tem odlokom Občina Šentjur (v nadaljevanju besedila: ustanovitelj) na področju osnovnega šolstva ustanavlja javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola Slivnica pri Celju (v nadaljevanju: zavod), v čigar sestavo sodita:

– Podružnična osnovna šola Loka pri Žusmu,

– Podružnična osnovna šola Prevorje.

Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Slivnica pri Celju.

Sedež zavoda je Gorica pri Slivnici 61, Gorica pri Slivnici.

Skrajšano ime zavoda: OŠ Slivnica.

V sestavo OŠ Slivnica sodita:

– Podružnična osnovna šola Loka pri Žusmu, s sedežem Loka pri Žusmu 12, 3223 Loka pri Žusmu in

– Podružnična osnovna šola Prevorje, s sedežem Lopaca 3, 3262 Prevorje.

Zavod lahko po predhodnem soglasju z ustanoviteljem organizira delo v novi podružnični šoli ali ukine obstoječo, če so za to podani zakonski razlogi.

Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu.

Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga.

Podružnične šole v pravnem prometu nimajo pooblastil.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju pod vložno številko 10352900.

Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok.

Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na obodu pa je izpisano: Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61, Gorica pri Slivnici.

Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.

Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, občanom, učencem in varovancem oziroma njihovim staršem ter za žigosanje finančnih in knjigovodskih dokumentov.

Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za uradne zaznamke in za potrjevanje šolskih izkaznic.

Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja določi ravnatelj.

Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj.

Ravnatelj zavoda zastopa in predstavlja zavod brez omejitev.

Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik. Pomočnik ravnatelja ima v času nadomeščanja vsa pooblastila ravnatelja.

Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.

Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.

Zavod je ustanovljen za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja za šolski okoliš, ki obsega:

– Gorica pri Slivnici, Rakitovec, Javorje, Bukovje pri Slivnici, Voduce, Jelce, Sele, Turno, Paridol, Slivnica pri Celju, Voglajna, Drobinsko, Vezovje, Tratna pri Grobelnem od hišne številke 32 do 44, Črnolica od hišne številke 29 do 37, Vodice pri Slivnici, Tratna ob Voglajni,

– Loka pri Žusmu, Dobrina, Hrastje,

– Lopaca, Krivica, Žegar, Straška gorca, Košnica, Dobje pri Lesičnem.

Naselja iz prve alinee tega člena sestavljajo šolski podokoliš Osnovne šole Slivnica pri Celju.

Naselja iz druge alinee tega člena sestavljajo šolski podokoliš Podružnične osnovne šole Loka pri Žusmu.

Naselja iz tretje alinee tega člena sestavljajo šolski podokoliš Podružnične osnovne šole Prevorje.

Naselja iz vseh treh alinej tega člena sestavljajo šolski okoliš Osnovne šole Slivnica Pri Celju.

Matična enota je Osnovna šola Slivnica pri Celju, kjer je sedež zavoda. V matični enoti se vpisuje otroke v matično šolo in podružnični osnovni šoli Loka pri Žusmu in Prevorje ter v dnevno varstvo in druge oblike oskrbe otrok za celoten zavod po šolskih okoliših, v katerih otrok stalno oziroma začasno prebiva.

Osnovna dejavnosti zavoda je:

– P85.200 osnovnošolsko izobraževanje.

Poleg osnovne dejavnosti izvaja zavod tudi druge, s katerimi dopolnjuje osnovno dejavnost, in sicer:

– P85.510 izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije,

– P85.590 drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

– N82.190 fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,

– C18.120 drugo tiskanje,

– N81.210 splošno čiščenje stavb,

– H49.391 medkrajevni in drug cestni potniški promet,

– L68.200 oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,

– G47.890 trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom,

– R90.040 obratovanje objektov za kulturne prireditve,

– O84.120 urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti,

– R93.110 obratovanje športnih objektov,

– R93.190 druge športne dejavnosti,

– R93.120 dejavnost športnih klubov,

– R91.011 dejavnost knjižnic,

– I56.290 druga oskrba z jedmi,

– I55.201 počitniški domovi in letovišče,

– I55.300 dejavnost avtokampov, taborov,

– D35.119 druga proizvodnja električne energije.

Osnovna dejavnost zavoda je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.

Zavod lahko dejavnosti, s katerimi dopolnjuje svojo osnovno, izvaja tudi kot tržne dejavnosti.

Zavod lahko izvaja prodajo blaga in storitev na trgu le, če bo z izvajanjem te zagotovil najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov. Javni zavod je zavezan pripraviti cenik z obrazložitvijo, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev tržne dejavnosti, ter akt, ki ureja prodajo blaga in storitev na trgu.

Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom.

Zavod opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole.

Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine.

Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpopolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti.

Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, vpisanih v sodni register.

Organi zavoda so:

– svet zavoda,

– ravnatelj,

– strokovni organi,

– svet staršev.

Zavod lahko ima tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili.

Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev.

Svet zavoda je sestavljen v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

Predstavnike delavcev zavoda se voli izmed članov delovnega kolektiva.

Predsednik sveta zavoda je praviloma predstavnik ustanovitelja.

Predstavnike ustanovitelja imenuje občinski svet izmed občanov posameznih naselij šolskega okoliša. Predstavnike zaposlenih izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev.

Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika. Svet odloča z večino glasov svojih članov.

Mandat članov sveta traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma.

Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je vezan na status učenca njihovih otrok.

Svet zavoda:

– imenuje in razrešuje ravnatelja zavoda,

– sprejema program razvoja zavoda,

– sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,

– sprejme letno poročilo o samoevalvaciji zavoda,

– odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,

– obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki,

– odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,

– obravnava zadeve, ki mu jih predloži učiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev ali skupnost učencev,

– sprejema finančni načrt ter program dela zavoda,

– sprejema cenik ter akt, ki ureja prodajo blaga in storitev na trgu,

– opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo (iz posameznih enot zavoda). Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu.

S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo štirih let.

Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda, imajo najmanj 3 delavci zavoda, z aktivno volilno pravico in reprezentativni sindikat.

Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21 dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti v pisni obliki s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov.

Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda se predlagajo v smislu tretjega odstavka 16. člena tega odloka.

Glasovanje na volišču vodi volilna komisija.

Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev.

Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati.

Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico.

Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.

O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku petih dni od dneva izvedbe glasovanja.

Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda, z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat.

Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic.

Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic.

Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic.

Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja.

Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovalo večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu.

Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda.

Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda se, dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal sodelovanje delavcev pri upravljanju zavodov, uporabljajo, v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok, določbe zakona, ki urejajo sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij.

Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj.

Ravnatelj opravlja naslednje naloge:

– organizira, načrtuje in vodi delo zavoda,

– pripravlja program razvoja zavoda,

– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,

– je odgovoren za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev,

– vodi delo učiteljskega zbora,

– oblikuje predlog nadstandardnih programov,

– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,

– organizira mentorstvo za pripravnike,

– prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,

– predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive

– odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,

– spremlja delo svetovalne službe,

– skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),

– obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev,

– spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev,

– odloča o vzgojnih ukrepih,

– zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,

– zastopa in predstavlja zavod in je odgovoren za zakonitost dela,

– določa sistemizacijo delovnih mest,

– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,

– skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo,

– je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji zavoda in

– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Za ravnatelja javne šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata.

Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.

Mandat ravnatelja traja pet let.

Ne glede na določbo 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 in 36/08) je lahko za ravnatelja javne šole imenovan tudi, kdor lahko v skladu s 146. oziroma 148. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96), 42. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 36/08) in 9.a člena tega zakona opravlja vzgojno-izobraževalno delo učitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal naloge ravnatelja, ima ob uveljavitvi tega zakona izobrazbo najmanj druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi najmanj druge stopnje, in izpolnjuje druge pogoje za ravnatelja šole.

Ravnatelja se imenuje na podlagi javnega razpisa po postopku, določenem z zakonom. Ravnatelja imenuje svet zavoda. Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti mnenje učiteljskega zbora, mnenje lokalne skupnosti in mnenje sveta staršev.

Če učiteljski zbor, svet staršev in lokalna skupnost ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so zanj zaprošeni, lahko svet o izbiri odloči brez tega mnenja.

Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Če v osmih dneh po prenehanju mandata ravnatelju, svet zavoda ne imenuje, niti ravnatelja, niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja.

Pod pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko ista oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja največ dvakrat.

Zavod lahko ima pomočnika ravnatelja, če ga sistemizira ministrstvo za šolstvo.

Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja, oziroma ravnateljskega izpita.

Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj, potem ko si pridobi s tajnim glasovanjem izraženo mnenje učiteljskega zbora.

Pomočnika ravnatelja imenuje na podlagi javnega razpisa, razen, če ravnatelj imenuje pomočnika izmed strokovnih delavcev zavoda.

Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, ki mu jih določi ravnatelj, in naloge, ki so opisane v aktu o sistemizaciji.

Podružnično šolo vodi vodja podružnice. Imenuje in razrešuje ga ravnatelj izmed delavcev podružnične šole.

Vodja podružnične šole opravlja delo učitelja, organizacijske naloge v podružnični šoli in druge naloge, ki jih določi ravnatelj z opisom delovnega mesta vodje enote v aktu o sistematizaciji delovnih mest in za katere ga pisno pooblasti.

Strokovni organi v zavodu so učiteljski zbor, programski učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi.

Učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda.

Učiteljski zbor:

– obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom,

– daje mnenje o letnem delovnem načrtu,

– predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti,

– odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi,

– daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja in pomočnika ravnatelja,

– daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja,

– odloča o vzgojnih ukrepih,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku.

Oddelčni učiteljski zbor:

– obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,

– oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, ki težje napredujejo,

– odloča o vzgojnih ukrepih in

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Strokovne aktive sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij.

Strokovni aktivi obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja zavod. Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.

Svet staršev:

– predlaga nadstandardne programe,

– daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,

– sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja zavoda, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,

– daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,

– razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,

– obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,

– voli predstavnike staršev v svet zavoda in druge organe zavoda,

– lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje,

– v dogovoru z vodstvom zavoda lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Zavod organizira, v skladu z normativi in standardi, svetovalno službo, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicnega svetovanja.

Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje.

Svetovalna služba sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. Delo svetovalne službe opravljajo svetovalni delavci, ki so psihologi, pedagogi, socialni delavci, socialni pedagogi in defektologi.

Zavod ima knjižnico.

Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister.

Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister.

Vzgojno-izobraževalno in drugo strokovno delo v zavodu opravljajo učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda (v nadaljnjem besedilo: strokovni delavci). Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javno veljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni. Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom.

Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja pri strokovnem izpitu. Pri učiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi. Smer strokovne izobrazbe za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta.

Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest.

Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest, obvladati morajo slovenski jezik.

Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v zavodu, zavod ureja v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ter z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v zavodu se prijavijo na podlagi sistematizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov ravnatelj,v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo.

Zavod si mora pred prijavo prostega delovnega mesta pridobiti soglasje ministra.

Delovnega razmerja ne more skleniti oseba, ki:

– je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;

– je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.

Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda.

Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka ter sredstva in premoženje podružničnih šol.

Zavod samostojno opravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest (upravljanje), ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično premoženje ali obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.

Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače.

Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki v zavodu določi minister.

Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjenega merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj oziroma država.

Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom.

Zavod ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zviševanje standarda pouka in podobno. Sredstva iz šolskega sklada se lahko namenijo tudi za udeležbo učencev iz socialno manj spodbudnih okolij na dejavnostih, ki so povezane z izvajanjem javno veljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev, če se na ta način zagotavljajo enake možnosti. Upravičenci do kritja stroškov udeležbe na posameznih dejavnostih iz prejšnjega stavka so lahko tisti učenci, ki jim je priznana pravica do subvencije za malico v najvišjem deležu od cene malice. Če sredstva, namenjena iz šolskega sklada, ne zadoščajo za kritje udeležbe vseh možnih upravičencev, upravni odbor iz tretjega odstavka tega člena sredstva dodeli vsem upravičencem v enakem deležu. Izjemoma upravni odbor sredstva dodeli le enemu ali samo nekaterim možnim upravičencem, če oceni, da posebne okoliščine, ki niso bile predmet odločanja o pravici do subvencije za malico, to opravičujejo. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.

Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Ne glede na ureditev v zakonu, ki ureja dohodnino, je upravičenec do največ 0,3 % donacije posameznega rezidenta iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto lahko tudi šolski sklad, ki sredstva iz sklada namenja tudi učencem iz socialno manj vzpodbudnih okolij, kot jih določa prejšnji odstavek.

Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada upravni odbor sprejme pravila.

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, s katerimi upravlja zavod.

Nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih, predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja šolska inšpekcija. Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda iz drugih področij izvajajo institucije družbenega nadzora, določene z zakonom.

Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.

Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzira ustanovitelj.

Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda.

Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon.

Pravila in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Slivnica pri Celju (Uradni list RS, št. 4/05, 108/07 in 50/10).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 133/2023 z dne 27. 12. 2023

4188. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Slivnica pri Celju, stran 12479.