Na podlagi 59. člena Zakona o izvrševanju poračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23, 76/23 – ZJF-I in 97/23) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 9. redni seji dne 18. 10. 2023 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici
(1) S tem odlokom se določi podlage za obračun in odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
(2) Podlage za obračun in odmero nadomestila so določene ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– določitve območij, katera so predmet odmere nadomestila,
– meril za določitev višine nadomestila,
– določitve zavezancev za plačilo nadomestila in način odmere nadomestila,
– določitve oprostitev plačila nadomestila.
(3) Nadomestilo se plačuje za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(zazidana stavbna zemljišča)
(1) Za zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, na katerih so parcele objektov z zgrajenimi stavbami in/ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo stavb in/ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
(2) Če določena stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, gradbene parcele nima določene, za zazidano stavbno zemljišče šteje del zemljiške parcele, na katerem stoji stavba (fundus) ali gradbeni inženirski objekt, pomnožen s faktorjem 1,5.
(nezazidana stavbna zemljišča)
(1) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave, če je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto.
(2) Če gradbena parcela objekta ali površina stavbišča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem objekta ni določena, kot nezazidano stavbno zemljišče šteje površina zemljiške parcele, na kateri stoji objekt, od katere se odšteje površina fundusa objekta, pomnožena s faktorjem 1,5.
(površina zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
(2) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavlja kataster nepremičnin, ki ga vodi pristojna geodetska uprava in iz katerega občina za potrebe odmere nadomestila pridobiva podatke.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela, namenjenega bivanju, vključujoč garažo.
(4) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim. Poslovni namen pomeni opravljanje dejavnosti v katerikoli organizacijski obliki, ki je vpisana v poslovni register Slovenije.
(5) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen – zunanje poslovne površine (ZPP), se določi kot tlorisna projekcija površine zemljišč na parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, skladišča, športna igrišča, deponije ipd.
(6) Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmeri na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta.
(7) Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se odmeri tudi za nelegalne gradnje.
(8) Na podlagi določil petega odstavka tega člena, občina vzpostavi lastno evidenco zunanjih poslovnih površin.
(površina nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča.
(2) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavlja kataster nepremičnin, iz katerega občina pridobiva potrebne podatke.
(3) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 3. člena tega odloka, pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta ter pogojev oziroma omejitev, določenih z drugimi pravnimi akti.
(4) Na podlagi določil prvega in drugega odstavka tega člena, občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč.
III. OBMOČJA ODMERE NADOMESTILA
Območje, ki je predmet odmere nadomestila, predstavlja celoten teritorij občine.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila se upoštevata naslednji merili:
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto komunalne opreme
– namen stavbnega zemljišča.
(opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo)
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme se vrednoti z naslednjim številom točk:
Infrastruktura | Opremljenost stavbnega zemljišča | Število točk |
kanalizacijsko omrežje | zemljišča, ki jih je mogoče priključiti | 50 |
omrežje javne razsvetljave | vsa zemljišča v strnjenem delu naselja, ki ima vzpostavljeno omrežje javne razsvetljave | 10 |
(2) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji komunalne opreme določi njen upravljavec.
(namen stavbnega zemljišča)
Uporaba stavbnega zemljišča se vrednoti v odvisnosti od njegovega namena na naslednji način:
Namen stavbnega zemljišča | Število točk |
A1 – Poslovni namen pridobitne dejavnosti | 250 |
A2 – Poslovni namen pridobitne dejavnosti – ZPP | 190 |
B1 – Poslovni namen nepridobitne dejavnosti | 170 |
B2 – Poslovni namen nepridobitne dejavnosti – ZPP | 140 |
C – Stanovanjski namen | 170 |
D – Nezazidano stavbno zemljišče | 5 |
(določitev višine nadomestila)
(1) Letno višino nadomestila za zazidano stavbno zemljišče predstavlja vsota točk iz 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče.
(2) Letno višino nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče predstavlja vsota točk iz 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče.
(1) Letna vrednost točke za odmero nadomestila za posamezno odmerno leto se določi na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
(2) Če sklep iz prejšnjega odstavka ni sprejet, velja vrednost točke iz predhodnega leta, ki se revalorizira z indeksom cen v obdobju enega leta na dan 1. januarja, katerega vodi Statistični urad Republike Slovenije. Župan vrednost točke potrdi z ugotovitvenim sklepom.
(zavezanec za plačilo nadomestila)
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (lastnik ali najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora).
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.
(1) Postopek odmere nadomestila izvede pristojna finančna uprava.
(2) Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsak del stavbe in vzpostavljeno zunanjo poslovno površino posebej.
(3) Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se odmeri za vsako zemljiško parcelo posebej.
Če podatek o površini stavbe oziroma zunanje poslovne površine, namenu oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega na podlagi javnega naznanila ter izvedene javne razgrnitve podatkov oziroma izvedenega ugotovitvenega postopka, določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Občina postopek vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se oprosti za:
– zavezanca, ki predloži dokazilo centra za socialno delo, iz katerega je razvidna njegova socialna ogroženost (mnenje, odločba),
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva popolnosti vloge za priznanje 5-letne oprostitve.
VII. PREHODNI DOLOČBI IN KONČNI DOLOČBI
(obravnava pritožb v prehodnem obdobju)
Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za posamezna odmerna leta, se obravnavajo na podlagi veljavnega odloka v letu odmere.
(1) Letna vrednost točke NUSZ za leto 2024 za zazidano stavbno zemljišče znaša 0,002 EUR/m2.
(2) Letna vrednost točke NUSZ za leto 2024 za nezazidano stavbno zemljišče znaša 0,002 EUR/m2.
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 75/99 in 101/00), uporablja pa se do 31. 12. 2023.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2024.
Št. 4224-0002/2022
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 19. oktobra 2023
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
