Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2023 z dne 6. 10. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2023 z dne 6. 10. 2023

Kazalo

2949. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjska zazidava Žabče (ŽB 05), stran 8731.

  
Na podlagi 115., 117. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2), v zvezi s 338. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in na podlagi 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11, 106/15) je Občinski svet Občine Tolmin na 8. seji dne 21. septembra 2023 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjska zazidava Žabče (ŽB 05) 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Stanovanjska zazidava Žabče (ŽB 05) (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje IB STUDIO d.o.o., Kampel 114, Koper, pod številko projekta 53/19 in identifikacijsko številko 2316.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN,
– pogoje za gradnjo enostavnih objektov,
– prehodne in končne določbe.
(2) Postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden, na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-163/2021/10, z dne 14. 2. 2022.
3. člen 
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) 
(1) S tem odlokom je načrtovana gradnja stanovanjskih prostostoječih stavb.
(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
4. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
– odlok,
– mnenja pristojnih organov in institucij,
– obrazložitev.
(3) Grafični del vsebuje:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega plana s prikazom lege prostorske ureditve, M 1:1000,
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:500,
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000,
4. Ureditvena situacija, M 1:500,
4.1 Ureditvena situacija – prerezi terena, M 1:500,
4.2 Ureditvena situacija – prerezi terena, M 1:500,
5.1 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:500,
5.2 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:750,
6. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom ter varovanje okolja, M 1:500,
7. Načrt predloga parcelacije, M 1:500.
5. člen 
(spremljajoče gradivo OPPN) 
Spremljajoče gradivo OPPN predstavljajo:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana oziroma hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano območje,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN ter
6. povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN 
6. člen 
(ureditveno območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega enoto urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) ŽB 05.
(2) Namenska raba območja je S – območja stanovanj; podrobna namenska raba: SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi; členitev podrobne namenske rabe: SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš.
(3) Ureditveno območje obsega parcele številka 142/5, 152, 156/2, 157/4, 157/7, 157/11, 157/12, 157/13, 157/16, 157/19 in dele parcel številka 138, 137/1, 137/2, 141/2, 142/4, 147, 149, 150, 151, vse k.o. Žabče, v velikosti okvirno 1,13 ha.
(4) Meja ureditvenega območja je prikazana v grafičnem delu OPPN.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
7. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) OPPN Žabče je predviden na zahodnem robu gručastega naselja Žabče. Na obravnavanem območju je sedaj travnik in zaraščeno območje.
(2) V območju OPPN so zajete tudi obstoječe stavbe: Žabče 27B, Žabče 27C in Žabče 27D, ostalo so nepozidana stavbna zemljišča.
(3) Kontaktna območja predvidene ureditve so na zahodu K1 – najboljša kmetijska zemljišča, na severu in vzhodu SK – površine podeželskega naselja ter na jugu ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport.
(4) Dostop na območje OPPN je z jugovzhodne strani, z obstoječe občinske ceste 922371, ki poteka čez naselje Žabče. Potrebna je izgradnja interne napajalne ceste.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
8. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov,
– vzdrževanje objektov,
– sprememba namembnosti objekta ali dela objekta.
(2) Poseg izven območja OPPN je dovoljen, če se pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture ter pripadajočih priključkov nanjeizkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od predvidene ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov.
(3) Osnovna dejavnost na območju OPPN je bivanje, spremljajoče dejavnosti so lahko mirne poslovne dejavnosti in druge dejavnosti, ki služijo tem območjem.
9. člen 
(vrste osnovnih objektov glede na namen) 
(1) V ureditvenem območju je skladno z 8. členom tega odloka dovoljena gradnja stavb in gradbeno inženirskih objektov.
(2) Skladno z enotno klasifikacijo objektov so pod pogoji tega odloka dopustni naslednji objekti
iz razreda 1 STAVBE:
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe
iz razreda 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21122 Parkirišča izven vozišča
22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi
222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
24208 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
10. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) V območju si v smeri od zahoda proti vzhodu sledijo tri zazidalne linije stavb z oznakami od 1 do 15, v katerih se izmenjujejo obstoječe stanovanjske stavbe od 1–3 in nove prostostoječe stanovanjske stavbe od 4–15.
(2) V območju je 12 novih gradbenih parcel velikosti cca 500–700 m2. Gradbena parcela je enaka zemljiški parceli, katera je prikazana v predlogu parcelacije.
(3) Dostopi do stavb so po poteh z oznakami A, B in C. Dostop na območje OPPN je z jugovzhodne strani, z obstoječe občinske ceste 922371.
(4) Na parcelah, namenjenih gradnji stavb, so pri vhodih in uvozih utrjene površine, namenjene dostopu do stavb in parkiranju. Večji del zunanjih površin ob stavbah predstavljajo odprte bivalne površine, urejene kot zelenica ali vrt.
11. člen 
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) 
(1) V območju OPPN so dopustni enostavni in nezahtevni objekti v skladu z določili tega odloka.
(2) Velikost enostavnih in nezahtevnih objektov je določena z veljavnimi državnimi predpisi o tovrstnih objektih in določili veljavnega občinskega prostorskega načrta.
(3) Za objekte višje od 1,5 m (višina merjena na vertikali od najnižje točke ob terenu do najvišje točke objekta; razen za ograje in oporne zidove) je minimalni odmik od sosednjih parcel 1,0 m.
(4) Za ograje in oporne zidove ter objekte nižje od 1,5 metra je možna gradnja največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. Z medsebojnim soglasjem lastnikov je možna gradnja ograje in opornih zidov na parcelni meji.
(5) Pri odmikih od parcelnih mej se upošteva tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih podzemnih in nadzemnih delov objekta.
(6) V varovalnem pasu javne ceste ali poti lega nezahtevnih in enostavnih objektov ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo objekta v varovalnem pasu javne ceste ali poti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste ali poti.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z osnovnimi stavbami na parceli.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
(1) Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, ter celotno površino parcele objekta.
(2) V območju OPPN je FZ največ 0,4. Velikost dodatne pozidave oziroma dodatne zazidane površine na gradbeni parceli k obstoječemu legalno zgrajenemu objektu je enaka kot na gradbeni parceli novega objekta, ob upoštevanju zazidane površine vseh obstoječih objektov, vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti.
(3) Orientacija stavb na posamezni parceli mora upoštevati smer S–J ali V–Z.
(4) Nove stavbe in prizidave stavb morajo biti odmaknjene od meje parcele namenjene gradnji tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje stavbe in da so upoštevani varnostni pogoji. Pri odmikih od parcelnih mej se upošteva tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih podzemnih in nadzemnih delov objekta.
(5) Odmik najbolj izpostavljenega dela objekta od meje parcele namenjene gradnji je minimalno 4,00 m.
(6) Minimalni odmik stavbe od ceste A je 5,00 m, od cest B in C je 4,00 m.
(7) Tlorisna velikost:
– tloris stavbe mora biti podolgovat in osnovni kubus mora upoštevati razmerje stranic 1:1,2 do 1:2,5;
– možno je dodati volumne, ki ne smejo presegati 50 % tlorisa osnovnega kubusa.
(8) Vertikalni gabariti:
– Minimalna etažnost stavbe je pritličje (P) + nadstropje (1N) ali pritličje (P) + mansarda (M), maksimalna etažnost je pritličje (P) + nadstropje (1N) + mansarda (M).
– Kota slemena stavb na spodnjem platoju, kateri obsega objekte označene od 1–6 ter objekta 14 in 15, ne sme presegati 223,00 mnv (metrov nadmorske višine), na srednjem platoju, kateri obsega objekte označene od 7–11, ne sme presegati 225 mnv ter na zgornjem platoju, kateri obsega objekta označena od 12–13, ne sme presegati 229 mnv.
– Dopustna je podkletitev vseh stavb, z eno kletno etažo, ki lahko presega tlorisni gabarit načrtovane stavbe, ob upoštevanju ostalih določil tega odloka. Kletna etaža mora biti vkopana z najmanj treh strani.
– Višinske kote pritličja in zunanje ureditve se prilagajajo višinskim kotam cest in uvozom do stavb, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih.
(9) Streha:
– simetrična dvokapna streha z naklonom od 25 do 30°,
– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta,
– dopustna so strešna okna v ravnini strehe, frčade niso dovoljene.
(10) Kritina:
– korčna ali korčni po strukturi in barvi podobna kritina ali kritina sive barve, razen pri postavitvi sončnih panelov (fotovoltaike).
(11) Fasada:
– Barve fasad morajo biti neizstopajoče. Dopustna je bela barva in pastelna zemeljskih odtenkov.
– Pri projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno določiti barvo fasade.
– Tehnične naprave (klimatske naprave, sončni paneli in podobno) morajo biti vključene v arhitekturno zasnovo stavbe.
– Cokel fasade naj bo iz podobnega materiala kakor fasada.
13. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Pri zasnovi zunanje ureditve morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
– faktor zelenih površin (FZP) je najmanj 0,2.
FZP je razmerje med površino parcele objekta, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele objekta.
(2) Višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami, kamnitimi zložbami ali terasasto izvedenimi opornimi zidovi, ki morajo biti vključeni v zunanjo ureditev. Oporni zidovi morajo biti grajeni s terasastimi presledki (skupno maksimalno 3 presledki-zamiki), pri čemer je lahko višinska razlika med terasami največ 1,5 metra. V zamaknjenem delu mora biti izvedena ozelenitev. V celoti vkopani del zidu se ne všteva v višino. Oporni zidovi morajo biti zasajeni s plezajočimi grmovnicami oziroma ozelenjeni, vendar ozelenitev ne sme posegati v cestno telo. Varovanje na opornih zidovih se izvede z obvezno postavitvijo varovalnih ograj po predpisih.
(3) Medsosedske ograje so dovoljene kot transparentne (kovinske, lesene) ograje, maksimalne višine 1,50 m. Ograje se lahko izvedejo v kombinaciji zidov s kovinsko ali leseno ograjo, skupne maksimalne višine 1,50 m, kjer je grajen zid maksimalne višine 0,50 m.
(4) Dovoljena je zasaditev žive meje ter drugih avtohtonih grmovnic in dreves.
(5) Ograje, zidovi, ozelenjeni oporni zidovi in žive meje ne smejo ovirati prometne varnosti in preglednosti.
14. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
(1) V območju OPPN je dopustna odstranitev vseh obstoječih objektov in novogradnja. Na obstoječih objektih so dopustna vzdrževalna dela.
(2) Na vseh obstoječih stavbah so dopustni tudi:
– rekonstrukcija,
– posegi za izboljšanje energetske zaščite stavbe,
– izvedba novih okenskih odprtin v strehi v nivoju strešine,
– prizidave skladno z določbami tega odloka.
V. NAČRT PARCELACIJE 
15. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na 12 parcel namenjenih gradnji ter 3 parcele pripadajoče obstoječim objektom.
(2) Parcel namenjenih gradnji ni mogoče združevati ali deliti.
(3) Dopustna so manjša odstopanja od prikazanih parcel, v kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu in zasnovi objektov komunalne infrastrukture in cest ter za tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega, varstvenega vidika.
(4) Predlog parcelacije je prikazan v grafičnem načrtu »Predlog parcelacije«.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČITVE OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
Promet
16. člen 
(zasnova prometne infrastrukture) 
(1) Na območju OPPN je načrtovana izgradnja novih prometnih površin: cesta »A«, cesta »B« in cesta »C«.
(2) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost.
(3) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane.
(4) Nove javne ceste so območja mešanega prometa, z dovoljeno maksimalno hitrostjo 10 km/h.
17. člen 
(motorni promet) 
(1) Predvidena je izgradnja dostopne ceste (cesta »A«) z jugovzhodne strani, s priključkom na obstoječo občinsko cesto 922371.
(2) Robna elementa vozišča predstavljata AB zidova na eni in na drugi strani oziroma betonska bankina. Dimenzija povezovalne ceste: 30 cm bankina + 200 cm vozni pas + 200 cm vozni pas + 30 cm bankina. Enako za cesto k igrišču (cesta »A«) in za podaljšanje ceste na zahodu (cesta »C«).
(3) Dimenzija dostopne poti (cesta »B«): 350 cm vozni pas.
(4) Cesta »B«, po kateri je urejen dostop do treh parcel, poteka v smeri jug–sever.
(5) V 4,00 m odmiku od zahodne meje gradbene parcele 15 se uredi služnostna pot do lokacije črpališča.
18. člen 
(mirujoči promet, dostava ter intervencija) 
(1) Površine za mirujoči promet se zagotovijo na parcelah, namenjenih gradnji stavb.
(2) Za vsako stanovanje je treba zagotoviti dve (2) parkirni mesti za motorna vozila.
(3) Za dopolnilne dejavnosti se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo pogoji iz Občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin oziroma nadrejenega prostorskega akta.
(4) Ob igrišču, na južni strani območja, je 6 javnih parkirnih mest.
(5) Vožnja komunalnih vozil v območju OPPN je dopustna po javni cesti in po služnostni poti ob jugozahodnem delu območja.
(6) Vožnja intervencijskih vozil v območju OPPN je dopustna po javni cesti in po služnostni poti ob jugozahodnem delu območja.
VII. POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO INFRASTRUKTURO 
19. člen 
(splošni pogoji) 
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na načrtovano okoljsko in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih in energetskih vodov,
– vsi primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo ter vzdrževanje javnih objektov in naprav okoljske ter energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– gradnja objektov in naprav okoljske ter energetske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
– obstoječo okoljsko in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(2) Dopustna je uporaba obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
20. člen 
(kanalizacija) 
(1) Predviden je ločen sistem odvajanja padavinskih in odpadnih komunalnih vod.
Kanalizacijsko omrežje na celotnem območju OPPN je potrebno načrtovati in zgraditi v ločenem sistemu z upoštevanjem projekta Naselje Žabče – obnova vodovoda, fekalne in meteorne kanalizacije, št. 1095/2022, ki ga je izdelalo podjetje IGL d.o.o.
(2) Zagotovi se dostop s komunalnimi stroji do tras javne meteorne in fekalne kanalizacije za čiščenje in vzdrževanje.
(3) Odvajanje komunalne vode je predvideno z novo fekalno kanalizacijo v predvideni cesti, za odvodnjavanje prometnih površin in bodočih objektov, ki se naveže na predvideni fekalni kanal F.K.»B«, v jašku RJ14.
(4) Za odvajanje padavinske odpadne vode iz območja OPPN se predvidi gradnja nove meteorne kanalizacije, ki se naveže na predvideni meteorni kanal M.K.»B«, v jašku RJ9.
(5) Priporoča se zbiranje padavinske vode iz streh stavb, v rezervoarjih deževnice, ki se jih v celoti vkoplje v teren. Vodo se lahko ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje vrta, pranje avtomobilov, dvorišča itd.. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice ter ostala čista padavinska voda se odvodnjava v meteorno kanalizacijo.
21. člen 
(zbiranje in odvoz odpadkov) 
(1) Za potrebe predvidenih stavb, se poveča obstoječe zbirno in odjemno mesto v obliki ekološkega otoka, ki se nahaja ob križišču občinske ceste 922371 z občinsko cesto 420061.
(2) Ekološki otoki tj. zbirni in odjemni prostori morajo biti usklajeni z občinskim programom ravnanja z odpadki. Dovozne in servisne ceste morajo biti projektirane in izvedene tako, da bo omogočen nemoten odvoz.
(3) Za postavitev posod za mešane komunalne odpadke se zagotovi prostor v sklopu posamezne parcele ali nameni skupen prostor.
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Napajanje z električno energijo za predvidene objekte bo izvedeno z novim NN kabelskim priključkom iz nove TP, večje moči, v novo predvideni kabelski kanalizaciji. Nova TP se umesti neposredno ob obstoječi TP Žabče na JV kotu ureditvenega območja. Nova TP bo nadomestila obstoječo.
(2) Potrebno je predvideti pripadajoče nizkonapetostno omrežje in zunanjo (javno) razsvetljavo.
23. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Na območju predvidenega posega je potrebno izvesti novo kabelsko kanalizacijo, ki se naveže na obstoječo svetilko javne razsvetljave. Kabelsko kanalizacijo se mora zgraditi skladno z navodili in internimi standardi upravljavca javne razsvetljave.
(2) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu z veljavnimi predpisi.
24. člen 
(učinkovita raba energije v stavbah) 
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
25. člen 
(pogoji za urejanje vodovodne infrastrukture) 
(1) Predvidena je izgradnja novega vodovoda NL DN 100 mm, ki se bo navezal na predvideni vodovod DN 100 mm na severni strani, z navezavo na parceli 842/13 k.o. Žabče in na vzhodni strani v jašku na parceli 162/5 k.o. Žabče.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati obstoječe vodovodne naprave.
(3) Zaradi predvidenih ureditev se ne smejo poslabšati razmere vodne oskrbe in požarne varnosti za že obstoječe uporabnike.
26. člen 
(pogoji za telekomunikacijsko omrežje) 
Predvidi se dograditev obstoječega TK omrežja s sistemom (optičnih) telekomunikacijskih vodov. Trase telekomunikacijskih vodov se načrtuje v javno dostopnih površinah, usklajeno s trasami ostale komunalne infrastrukture.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
27. člen 
(varovanje kulturne dediščine) 
Na obravnavanem območju ni objektov ali območij kulturne dediščine.
28. člen 
(varstvo narave) 
Območje OPPN se nahaja znotraj naslednjih območji ohranjanja narave:
– Ekološko pomembna območja: Ime: Julijske Alpe, Št.: 21100
– Ekološko pomembna območja: Ime: Soča, Št.: 55400
– Natura 2000, ID: SI3000254.
29. člen 
(varstvo okolja) 
V ureditvenem območju so možne le take dejavnosti, ki ne povzročajo vplivov in emisij v okolje nad dovoljenimi vrednostmi za obravnavano območje.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Odvod dimnih plinov in umazanega zraka je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo ustrezati zakonskim zahtevam.
(3) V času odstranitve objektov in gradnje je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.
(4) Omilitveni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka bodo na območju potrebni med gradnjo.
(5) Osnovni sanacijski ukrepi za zmanjšanje emisij v zrak med gradnjo so:
– preprečevanje prašenja z gradbišča (redno vlaženje odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu),
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi (čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov trase) in
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih (uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev).
(6) Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka se za ogrevanje prednostno načrtuje priključevanje stavb na sisteme daljinskega ogrevanja. Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, kurilno olje).
31. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN je v skladu z OPN opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V območje se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(3) Pred začetkom urejanja posamezne faze ali etape gradnje je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da bo ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.
(4) V času gradnje naj se okoliške prebivalce pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih gradbenih del.
(5) Posebno previdnost naj se nameni izbiri lokacije postavitve morebitnih toplotnih črpalk in prezračevalnih naprav, da bo delovanje le-teh, predvsem v nočnem času, čim manj moteče.
32. člen 
(osončenje) 
Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.
33. člen 
(varstvo voda in tal) 
(1) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(2) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja je smotrno načrtovati rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode skladno s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(4) Vsi objekti in naprave s pripadajočo interno komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno z 11. in 14. členom ZV-1 ter Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (Uradni list RS, št. 58/18) odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, in sicer:
– pri neimenovanem vodotoku (levi pritok Tolminke) (vode 2. reda): upoštevati je potrebno minimalno 5 m odmika od zgornjega roba brežine.
(5) Morebitne iztoke za odvajanje zalednih in padavinskih odpadnih voda iz območja OPPN v potok je potrebno detajlno obdelati.
(6) Pri načrtovanju tras komunalnih vodov na območju je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotoka.
Vsa morebitna prečkanja je potrebno načrtovati na način, da ne bo v nobenem primeru moten odtok voda, da ne bo zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka ter da je preprečena erozija brežin in drugih zemljišč.
(7) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo, obratovanjem in opustitvijo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
(8) Prometne cestne, manipulativne in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa morajo biti utrjene, odvajanje onesnaženih padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov usedalnikov, lovilnikov olj.
(9) Garaže morajo biti urejene v obliki zadrževalnega sistema – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se v njej lahko nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
34. člen 
(svetlobno onesnaževanje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk za osvetlitev stavb in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu, proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu, proti javnim površinam ali sosednjim stanovanjskim objektom.
(3) Zunanja osvetlitev stavb in zunanjih zasebnih površin naj se izvede s senzorskim sistemom.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
35. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ukrepi za obrambo) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju, kjer je projektni pospešek tal v (g): 0,2.
(2) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.
36. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Intervencijske poti in površine: dovoz intervencijskih vozil je določen po javni cesti. V območju OPPN je treba zagotoviti ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
(3) Hidrantno omrežje: požarna zaščita je načrtovana z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz načrtovanega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(4) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s predpisi s področja požarne varnosti.
(5) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba načrtovati način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Evakuacija je najprej mogoča po sistemu javnih cest in pešpoti v območju OPPN.
X. ETAPNOST IN DOVOLJENA ODSTOPANJA 
37. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Gradnja novih objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) Gradnja posameznih stavb in objektov lahko poteka etapno. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del z vsemi funkcionalnimi površinami, priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, zunanjo ureditvijo, ustreznim številom parkirnih prostorov ter drugimi varstvenimi in varovalnimi ukrepi.
(3) Dopustne so delne in začasne ureditve komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, za katere je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev. Ureditve morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.
(4) V primeru etapne gradnje morajo biti posamezne etape funkcionalno zaključene celote, etapa pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda ter končno ureditev.
38. člen 
(dovoljena odstopanja pri gradnji stavb) 
(1) Dopustna je drugačna umestitev in oblikovanje objektov ter zunanjih površin od prikazov v grafičnih podlogah.
(2) Dovoljena je sprememba namembnosti objekta ali delov objekta skladno z določili tega odloka.
39. člen 
(odstopanja pri gradnji infrastrukture in zunanjih površin) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustni odmiki tras komunalnih naprav in prometnih ureditev od prikazanih (tudi izven meje ureditvenega območja), v kolikor gre za prilagajanje stanja na terenu, prilagajanju zasnovi objektov, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opremljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.
(2) Dovoljena so odstopanja, ki so rezultat usklajevanja načrtov prometnic in križišč v kontaktnih območjih s sosednjimi prostorskimi območji.
(3) Dopustna je drugačna zasnova ureditve zunanjih površin in parkirišč od prikazanih.
XI. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO PROSTORSKIH POSEGOV 
40. člen 
(začasna raba zemljišča) 
Do pričetka gradnje predvidenih objektov in naprav se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje in druge namene pod pogojem, da to ne vpliva moteče na sosednja zemljišča, funkcijo in urejenost območja in ne ovira načrtovanih posegov.
41. člen 
(splošne obveznosti) 
(1) Investitor in izvajalec morata upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravijo tako, da so ti čim manj moteči za okolico in da je čim manj omejeno funkcioniranje in uporaba sosednjih objektov in površin. Ohranjati oziroma izboljšati je treba gradbeno-tehnične, prometno-varnostne in okoljevarstvene razmere na območju, kakor tudi na sosednjih in vplivnih območjih.
(2) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju;
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali prevozu med gradnjo in pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi obnoviti;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč;
– v skladu s predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo obstoječih objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve;
– reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji povrniti v prvotno rabo.
(3) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznih dovoljenj za poseg v prostor, pridobljenih pred pričetkom gradnje.
42. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– prizidava in nadzidava stavb v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcija stavb ter pripadajočih objektov in ureditev,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, v skladu z določili tega odloka,
– dela v zvezi z ureditvijo zelenih površin.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
43. člen 
(vpogled podrobnega načrta) 
OPPN je na vpogled na spletni strani Občine Tolmin in na Upravni enoti Tolmin.
44. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor in Medobčinska uprava občin Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči.
45. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2019
Tolmin, dne 22. septembra 2023
Župan 
Občine Tolmin 
Alen Červ 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti